«LASNIK SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA ORIŠIVA Leto V. 1964 St. 4. -Neznane lepote: kako je Rropar cesarja tepel... Posvetovanje Bilo je nekega jesenskega večera o Kropi, po snemanju domačih pesmi. Pred odhodom smo še sedeli skupaj zi domačini in pri kozarcu vina je stekla beseda o starih časih, '/govorni Janez Lazar, ki mu ugasle oči ne dajo več gledati Krope drugače kot d spominu, se je ves razživel, ko je pripovedoval, kako so včasih živeli kroparski žebljarji o vigenjcih, kakšne igre so se šli o veliki noči na Dolgi njivi, kako so hodili koledooat in še marsikaj. Veliko je bilo bridkega in žalostnega, vmes tudi kaj veselega. Nazadnje se je domislil, da nam mora povedati zgodbo o Andreju iz Krope, kakor jo je bil slišal praviti v mladih letih. Zdelo se nam je, da poslušamo Andreja samega: Tak sam biv, kok ar bJbiv an dan ffor zrasu: fest, pa fest inašface sam že mov, k_som dob iv cegalc za na šte-lango. Takät sem pa reku mater: »Mate, zej mo pa mejhne koval, pa velik jedle. Jas vočam na.usako vižo bit sovđat.« Nioi, pridemo-u Radoviče na ste len go, so_m pa rekle: »Fant. ti_s pa fest! Kam pa vočaš ite ii.sov-datem?« Sam reku: »Gospodje, h-dragoinarjem!« — »Ne!« s«1 rekel, >ti_s pa tokö fest, da.uš šov na Dmnej li_cesarske valit.« Tok sem biv vesev, da_b se liimal napravt pozabu. Takät so ibli ta perukat Bohinca od Kroparjev tepen, tok sem biv močen. No, pol smo pa šla na Dunej, tam so nas začel muštrat, pol so nam pa dal nove škorne, rdeče hlače, belo plazmo pa črno čako. Pol smo pa začel hodat na cesaršče dvor, cesarja vahtat. Provzaprov, sam pozabu povedat, takät nismo me] cesarja, takät je vladala pre-blažjena cesarica Marija Korezija. T6_j bla ženska! T6_j bla ženska! No, ankät stojim jest na vaht glih pred njenem cimrem pa poslušam koko se.n smrkovc not najuse mile viže dere. Vana ga je pa krotila, z.rogotulco mo_j ropotala, pa bom_ bone oiblubvala. Bel ga_j krotila, bel se je d rov. Jez glih premišlujem, koga Ib.jest naredn, čeJb biv tole moj, koko b_ga hitro.ukrötii. V tistem se pa odprejo vrata, pa ven stop sama preblažena cesarica. Je, koko je bla grozna (= lepa, brhka)! Glih nedrje s_je zapenala. Pa prav: Andrej, a šlišeš, koko me nagaja? Usa som že s.sebe, mne se pa takole medi na vladane, menistre me že čakajo. Andrej, bod mo ti tok dober. pa ti pejd not, pa mal ga pozible, morbit bo teb zaspav.« — »Koker ukažejo, preblažena cesarica, tok se bo zgodle!« No, še mal me.j pogledala, po_j pa odjadrala po gank na vladane. Jest sem še_n cajt gle-dov za no. Johohoih, vse se je tresle okol ne, tök je bla grozna! No, pa grem not, u čimer... Koker bi_u nebesa stopu: use_u Žid pa_m žamet, pa kamer sem se zasukov, sem seju špegu vidu. Po pa postla! Z-nebesam čez! Zravn posle pa zibka, ta_us6ka izibka! Not u tist zibka se_j pa dröv tist, k_so rekle, de bojikat cesar. Jest stopam h.zib-ke pa pravm: »Ka pa se dereš? Le škoda, k_maš toke žlahtno mater, s.pa takole hudičev žleht! A boš tih!« An cajt me_j pogledov mal bel zabodem, po ga je pa še bel usti. Ja, pravni, ka pa očem zdej? Mene.j ukazan, da ga zibam. Sem ga pa začev lajenät u-tisti zibke, rnagari če ven pade, sam_s mislu. Ja, bel k_sem ga zibov, bel se je dröv. M_je pa kar nekej pr src zabolel. Pravm: »Hudič, ko pa če_b zdej Kroparji zvedel, de jest na Dunej ziblem!<- Sem reku: »Preklet, a sem jes pršov na Dunej za pe-strmo, ail sem piršov za sovdata!« Sem ga pa potegnu s-tisteh ta židaneh cun, sem mo_jb pa naložm ane pet po ta cesaršče. Pravm: »Da_uš saj vedu, za koga se dereš! Zej pa za-merkej, da te_j Andrej s_Krope tepu!« Po sem ga pa nazaj potlačil n tiste euine, ta Židane. Ane parkat mn_j še sapo_uzel, je pa zaspav. No, po pa, jes še mal pogledam po cimre, pa po postle, po grem pa spet pred vrata vahtat naprej. Cez an cajt pa spet peršimf preblažena cesarica, pa prav: »No, Andrej, kokci je?« Sam reku: »Kar potihem nej hod jo. nebna gnada, da ga na.ujo zbudi e, že spi.« — »Ja, ježeš, Andrej, kokojs pa to naredu?« — »Neč ne_jh nakar na skrbi, nebna gnada, kadar bo spet žleht, kar recite: Andrej s-Krope bo pršov!, bo pa koj tih.« — »Oh«, je rekla, »Andrej, do smrt te na_m pozabila.« Po_j pa segla.u nedrje, pajuizela ven moš-niček, m_je pa dala tak tolar, de_j bla sama not udmkana. Pa še dons b.ga.imov, k-naJb blo tega preklet-ga špirita tamle pr Vreten (= gostilna v Kropi)! (Z magnetofonskega traku prepisala Z. K.) o ljudski glasbi vzhodne in južne Evrope v (iradcu V dneh od 6. do 9. maja 1964 je bilo v Gradcu posvetovanje etno-muizikologov in slavistov, ki sta ga priredila Siidosteu ropu-GeselIschaft iz Mtincheua in slavistični inštitut graške univerze v prostorih Akademije za glasbo in likovno umetnost v Gradcu, ki ima v svojem sklopu tudi nedavno ustanovljeni Inštitut za glasbeno folkloro. Tema posvetovanja je Ibila ljudska glasba vzhodne in južne Evrope. Od jugoslovanske strani iso- se ga udeležili prof. dr. M. Gavazzi iz Zagreba ter sodelavca Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani dr. V. Vodušek in dr. Z. Kumer. Referatov je bilo osem. Predavali so dr. A. Schmaus (München) o ljudski epiki na Balkanu, dr. V. Wünsch (Graz) o prispevku muzikologije pri raziskovanju ljudske epike jugovzhodne Evrope. dr. M. Komma (Stuttgart) o deležu čeških muzikantov v ljudski glasbi zahodnih Slovanov, idr. S. Mi-haelides (Solun) o novogrški ljudski glasbi, dr. M. Gavazzi (Zagreb) o staroslovanskih imenih ljudskih instrumentov, dr. L. Kretzenbacher (Kiel) o primitivnih glasbilih jugovzhodne Evrope kot osnovi za primerjalno etnograifisk-o raziskovanje, dr. R. Wolfram (Dunaj) o starinskih oblikah ljudskih plesov na področju Karpatov in Balkana in G. Vald-mann (Trossingen) o slovanskem večglasnem petju. Veliko zanimanje ista vzbudila med udeleženci dva dokumentarna filma, ki ju je zavrtel prof. Gavazizi in sta prikazovala življenje v zadrugi v neki slavonski in neki iuropoljski vasi. Prvi je bil posnet pred kratkim, drugi je še izpred vojne. Za pri-jeteui zaključek posvetovanja je bil organiziran avtobusni izlet na južno Gradiščansko, kjer smo obiskali razen nekaterih nemških krajev tudi neko madžarsko vas. Za Jugoslovane je pomenil posebno doživetje obisk povsem izolirane hrvaške vaisi, kjer so nam domačini v slikovitih nošah* zaplesali dva svatbena plesa in zapeli nekaj pesmi. Med novimi knjigami Narodno stvaralaštvo. št. 7 vsebuje vrsto člankov, ki bi zanimali tudi naše bravce. Tako npr. ugotavlja S. Zečević (Beograd) podrobnosti med jugoslovanskimi ljudskimi plesi in primeri, ki jih omenja Tlom er v lli-j-adi in Odiseji. O. Mladenovič (Beograd) razpravlja o kolu kot glavni plesmi obliki Južnih Slovanov. A. Name tak (Sarajevo) pa opozarja ob dveh primerih na razmerje ljudske pesmi do zgodovine. Razen tega je še nekaj knjižnih poročil in krajših informativnih člankov o raznih problemih. Narodno stvaralaštvo št. 8. se začenja s člankom D. Nedeljkoviea (Beograd) o Njegošu guslarju in folkloristu. I. Koev (Sofija) piše o nasitajanju novega epa o osvobodilnem boju bolgarskega naroda, S. Zečevie (Beograd) opozarja na napačno vrednotenje slovanske mitologije, V. Milutinovič (Beograd) posega s člankom o »Opakliji« (krzneno ogrinjalo) na področje materialne kulture v Vojvodini. Končno naj omenimo še prispevek A. Tinina (Skopje) o tradicionalnem in-struiinenialnem muziciranju v Makedoniji. Med poročili so upošteva- 0 krajevnih imenih v Kostelu 2. Predloga »na« in »s« (z) se rabita iza naslednje vasi: ®a Drežndku, na Jesenovem vrtu (na Jesenov rtu), na Pucu, na Brigi, na Preži, na Mal-vozn, na Žagi, na Tišenpolju, na Stelniiku, na Selu, na Vrhu, na Hribu, na Štajerju, na Stružnici, na Brodu, na Banijii. 3. Predloga »v« in »diz« se rabita za vasi: v Kaptolu, v Ajbelu (v Ajb-IJenu), v Banji loki, v Novih selih, v Vimolu, v Rajšolah, v Žapužah, v Suhorju, v Podstenah. v Lipovcu, v Trgu (v Kostelu!), v Drenu, v Pado-vem, v Slavskem laizu (v Slavčjem lazu), v Brsniku, v Sapniku (