TIM vsebina 1 Leto VII. September 1968 ■ Portreti slovenskih znanstvenikov — prof. dr. Anton Kuhelj ■ Zmaji: Peter Burkeljc B Osnovni elementi radiotehnike: Vukasin Ivkovič B Prenosni zabojček za orodje: Miloš Mehora B Dvigalo na avtomobilu: Peter Burkeljc B Poskusi v kemijskem laboratoriju: Tita Kovač B Zabavna fizika: po J. U. Pereljmanu, priredila Anka Vesel B »Robi« na Jesenicah: Drago Mehora B Mali TIMOV tehniški slovar: Lojze Prvinšek B Modelarji so tekmovali: Janez Kunovar B Tudi gramofon ima svojo zgodovino: Drago Mehora B Mladi fotoamaterji: Vlastja Simončič B Uganke, nagradna križ^nka^Jd.: Pavle Gregorc Izdaja Tehniška založba Slovenije — predstavnik Dušan Kralj. Urejuje uredniški odbor: Odgovorni urednik Drago Hrvacki, tehnični urednik Ciril Barborič, oprema Drago Hrvacki. TIM izhaja 10-krat letno. Letna naročnina 12 dinar¬ jev, posamezna številka 1,20 din. Revijo naročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 54/X. Tekoči rač. 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevskega tiska v Kočevju. Po¬ štnina plačana v gotovini. PORTRETI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V lanskem letniku Tima smo vam skušali podati like nekaterih najbolj zname¬ nitih svetovnih znanstvenikov in velikih mož, ki so gradili temelje sodobne znanosti in tehničnega napredka. Za letošnji letnik pa smo se odločili — da vam resda na kratko in komajda v obrisih — predstavimo nekatere od živečih slovenskih znanstvenikov. Naj vam spregovorijo sami in povedo nekaj o svoji mladosti in o svojem sedanjem delu. Poskušali vam bodo orsati nadaljnji razvoj znanosti na posameznih področjih, poprosili pa jih bomo tudi, da vam povedo nekaj besed v spodbudo in kot vodilo za vaš prihodnji napredek in delo. Upamo, da smo zastavili vprašanja, ki vas najbolj zanimajo in da boste besede, ki so namenjene samo vam, z veseljem prebrali. Prvi odgovarja na naša vprašanja prof. dr. anton kuhelj diplomirani inženir elektrotehnike, doktor tehničnih znanosti Rojen 11. novembra 1902 na Opčinah pri Trstu. Štiri razrede osnovne šole ob¬ iskoval v rojstni vasi, pripravnico za sred¬ nje šole na Proseku, prvih pet razredov klasične gimnazije v Trstu, zadnje tri pa v Kranju. Na ljubljanski univerzi študiral od 1. 1922 do 1927, ko je diplomiral za in¬ ženirja elektrotehnike. Leta 1936 dosegel doktorat tehničnih znanosti. Po odslužitvi kadrovskega roka poučeval od 1. 1928 do 1933 na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, od tedaj dalje s kratkim presledkom pa na ljubljanski univerzi. Poleg dela na šolah je dolgo vrsto let sodeloval pri konstrukciji raznih strojev in drugih naprav, predvsem pa pri konstrukciji in gradnji letal. V letih 1948/49 je tudi sodeloval kot znanstveni svetovalec pri Letalskem institutu v Beo¬ gradu. Vprašanje: Kaj Vas je najbolj privla¬ čilo v otroških letih? Ali sta Vaša otroška zanesenost in zanimanje postali tudi Vaše poklicno delo in področje? Odgovor: Da in ne. Letalstvo me je res že od mladih nog neznansko privlačevalo in čeprav so letala med prvo svetovno vojno sejala okrog mene strah in smrt, sem že kot učenec prvega razreda nižje gimnazije podrobno »preučeval« prvo letalo, ki sem si ga mogel od blizu ogledati (šlo je za vodno letalo, ki je pristalo ob sedanjem pomolu »Audace« v Trstu), in sem nato po poti iz šole domov v teku petih ur izde¬ lal cel kup »načrtov« svojega letala. Kako je bilo po tolikšni zamudi potem doma, mi ni treba natančno opisovati. Tudi pozneje sem se strastno zanimal za letalstvo in ves svoj prosti čas (pa še nekaj čez) sem mu posvečal vse do napada na Jugoslavijo le¬ ta 1941. Iz gmotnih razlogov pa sem mo¬ ral študirati elektrotehniko, ker nisem niti misliti mogel na neprimerno dražji študij letalstva na tujih univerzah. Priznati pa moram, da me je tudi študij elektrotehnike zelo privlačeval, ker sem imel srečo, da sem mogel poslušati predavanja dveh tako odličnih profesorjev, kakor sta bila pokoj¬ na Milan Vidmar in Marij Osana. Samo po naključju sem se pač v svojem poznej¬ šem delu lahko skoraj popolnoma posvetil vprašanju strojništva in delno tudi letal¬ stva. Vprašanje: Ali bi mladim bralcem Ti¬ ma lahko povedali, s katerim znanstvenim oziroma strokovnim problemom se sedaj ukvarjate? Odgovor: Kakor sem že povedal, je s fašističnim napadom na Jugoslavijo zasta¬ lo moje praktično delo na letalskem pod¬ ročju. Sicer sem po osvoboditvi znova za¬ čel, toda v glavnem je šlo za uvajanje mla¬ dih kadrov in za spremljanje razvoja letalstva po svetu. Leta 1952 pa sem postal sodelavec Instituta za turbinske stroje v Vižmarjih, kjer me posebno zanimajo po¬ javi gibanja vode v vodnih strojih, turbi¬ nah in črpalkah, pa tudi podobni pojavi pri gibanju drugih snovi skozi razne stroje in naprave. Pri konstrukciji in gradnji ta¬ kih strojev je treba dandanes že zelo veli¬ ko vprašanj rešiti s poskusi, medtem ko se da v letalstvu marsikaj že vnaprej predvi¬ deti — izračunati. Zato delam danes pred¬ vsem na prenašanju izsledkov s področja letalstva na gibanje tekočin skozi razne vrste strojev in na izpopolnjevanju teh iz¬ sledkov z novimi dognanji. Vprašanje: Izredno nagel in nezadržen razvoj znanosti nas malone vsak dan pre¬ seneti z novimi dosežki na najrazličnejših področjih. Kaj nam bo prinesla bližnja pri¬ hodnost na Vašem področju? Odgovor: Na to vprašanje je gotovo sil¬ no težko odgovoriti. Za letalstvo bi rekel, da bo popolna ukrotitev pojavov pri traj¬ nem letenju z velikimi hitrostmi do 3000 kilometrov na uro ali več terjala še nekaj let dela in veliko naporov. Tudi uspehe pri gradnji velikih parnih in vodnih stro¬ jev in drugih vrst motorjev bomo mogli močno preseči le tedaj, če se bomo še bolj naučili izkoriščati lastnosti snovi in vire energije. Čeprav se nam včasih zdi, da smo tu že sredi poti, upam, da smo šele na za¬ četku in da nam bo nadaljnji razvoj pri¬ nesel še večje uspehe ob bolj premišljeni uporabi razpoložljivih naravnih zakladov. Vprašanje: Marsikateri od mladih bral¬ cev Tima preskuša v prostem času svoje znanje ob gradnji modelov; nekateri celo sami konstruirajo in poskušajo narediti najrazličnejše naprave in aparate, od naj¬ bolj preprostega modela do rakete, ki bo zares letela. Kaj bi želeli povedati o tem mladim graditeljem, bodoči tehniški gene¬ raciji naše ožje domovine? Odgovor: Pot ob gradnji modelov in aparatov je po mojem za večino ljudi naj¬ bolj uspešna priprava za študij tehnike, če jo spremlja resna volja za obvladanje os¬ novnih zakonov matematike in naravoslov¬ ja. Praksa, delovne izkušnje in poznavanje naravnih zakonov so za napredek tehnike enako potrebne, in razprava, kaj je važ¬ nejše, je odveč. Res, da je včasih za reši¬ tev določenih nalog mogoče bolj važno po¬ znavanje splošnih zakonov narave kakor delovne izkušnje; toda v nobeni veji teh¬ nike ne moremo reči naprej, kaj bo v ne¬ posredni prihodnosti bolj pomembno, ker je oboje za trajen napredek potrebno. 2 September je — prišla je jesen in z njo veter. Sola se še ni pričela »čisto zares« in še je čas, da si izdelamo zmaja, ki nam bo razvedril jesenske dni. Zmaji so zelo stara le¬ talna naprava. Uporabljali so jih že Kitaj¬ ci in Japonci pred več kot tisoč leti celo v vojne namene. Naš zmaj bo pravzaprav »zmajček« v primerjavi z onimi pred ti¬ soč leti in bo seveda tudi bolj miroljuben. Za izdelavo ne bo veliko izdatkov in hranilnika ne bo treba resno načeti. Potrebujemo dve letvici 4X4 X1000 mm, nekaj močnejše tanke vrvice, nekaj pol tankega papirja (najboljši je pelur, do¬ ber pa je tudi svileni), karbofix lepilo ali primerno lepilo za papir. Še bolj skromni bomo z orodjem: oster nož, ravnilo, trikot¬ nik in škarje. Imamo vse in lahko pričnemo z delom. Moramo se še. odloči ti, ali bomo delali pra¬ vokotni ali deltoidni zmaj. To pa prepu¬ ščamo vam! Delo je približno enako pri obeh zma¬ jih. Razlika je le pri vagi in repu. Pravokotni zmaj: Obema letvicama označimo sredino in jih na označenem mestu zvežemo. Svetu¬ jemo vam, da letvic ne zarežete, ker jih s tem oslabite. Na vseh koncih palic zarežete plitve zareze 30 mm od konca palice. Nato povežemo vse konce tako, da je razdalja med konci enaka meram označenim na na¬ črtu. Tako dobimo okvir, ki ga vidimo na prvi skici (Na naslednji strani). Odmerimo kos papirja, ki mu k osnov¬ ni meri dodamo 40 mm za rob. Vogale po¬ režemo tako, da gledajo konci palic preko papirja. Robove zapognemo in zalepimo. Sledi izdelava glavnega dela, ki zmaju omogoča dobro letenje: to je »vaga«. Na prednjih vogalih in sredini prevežemo 500 mm dolge vrvice in jih zvežemo sku¬ paj tako, da sta prvi dve vrvici enako dol¬ gi, s tretjo pa tvorita kot od 35 do 50 sto¬ pinj. Natančni kot bomo najbolje ugotovili s preizkušanjem na terenu. Na skici lahko vidite kot, ki ga morate izbrati. Veriga je zadnji del zmaja in ga po¬ maga uravnotežiti. Zato mora biti primer¬ no dolga, da med letom zmaj ne »pleše«. Iz pelur ali svilenega papirja narežemo 50 mm široke in 400 mm dolge trakove, ki jih zlepimo v verigo. Glej skico! Dovolj dolgo verigo prilepimo k zmaju na nasprotnem koncu »vage«. K »vagi« pri¬ trdimo še dolgo vrvico, s katero bomo zmaj spuščali. Če zmaj »pleše«, smo mu izdelali prekratko verigo; če pa se nikakor noče dvigniti, moramo popraviti kot na »vagi«, ki mora biti večji. Deltoidni zmaj: Krajšo letvico privežemo približno na prvi tretjini daljše letvice, zarežemo konce palic kot pri prejšnjem zmaju, izmerimo primeren kos papirja z robom in zalepimo rob. »Vago« izdelamo tako, da vrvice prive¬ žemo na oba konca krajše palice in na bližji konec daljše palice. Kot je enak kot pri pravokotnem zmaju. Rep je laže izdelati. Na primerne raz¬ dalje, kot so označene na načrtu, prive¬ žemo trakove papirja, ki je 50 mm širok in 300 mm dolg. Tudi tu zavisi stabilnost zma¬ ja od dolžine repa. Na koncu privežemo 4 — 5 trakov. Glej skico (na strani 5). Vzroki napak pri letu so za oba zmaja enaki in smo jih že našteli. Želimo mnogo zabave pri spuščanju zmajev in če vas je več, priredite tekmovanje. 3 OSNOVNI ELEMENTI RADIOTEHNIKE f V letošnjem letniku Tima bi vas radi seznanili z osnovnimi elementi radioteh- nike. Snov bomo razdelili v dva dela. V prvem delu bomo obravnavali linearne elemente, to so upori, kondenzatorji in tuljave. Spoznali bomo njihove fizikalne lastnosti, tehnologijo izdelave in uporabo. V drugem delu bomo obravnavali neline¬ arne elemente, to so diode in transistorje. I. LINEARNI ELEMENTI 1. Upori Upore prištevamo k najvažnejšim se¬ stavinam naprav za visokofrekvenčno teh¬ niko in hadiotehniko. Uporabljamo jih kot delovne upore v ojačevalnih stopnjah, kot delilce napetosti, kot predupore in shunte pri instrumentih, itd. V proizvodnji so glede na potrebe raz¬ vili tri izvedbe uporov: žične, plastne in masne upore. V novejšem času imajo še »metalfilm upore«. Poleg teh izdelujejo za posebne namene po naročilu še razne posebne upore. Žični upori so izdelani tako, da na kre¬ menčevo ali stekleno cevko navijejo upo¬ rovno žico. Na konceh cevke ali paličice sta pritrjeni kovinski kapici, na kateri sta pritrjeni konca uporovnega navitja. Kapi¬ ce imajo priključne žice za vezanje upora v tokokrog. Nekaj takšnih uporov vidite na sliki 1. Slika 1 Tovarne izdelujejo žične upore za upor¬ nost od 10 do nekaj tisoč ohmov. Plastni upori. Ako potrebujemo upore z večjo upornostjo, na primer 1 Mfi, ne mo¬ remo več uporabiti uporovne žice. Ta bi bila tako tanka, da je ne bi več mogli na¬ viti na telo. Iz te zadrege nas rešujejo pla¬ stni upori. Osnovno telo je spet keramična cevka ali paličica. Nanjo nabrizgajo pol- prevodno snov, ki je sestavljena iz oglja ali grafita pomešanega z gumo, glino ali bakelitom. Nabrizgana plast je debela le nekaj mikronov. Na ta način je mogo¬ če doseči zelo visoke upornosti. Plastne upore izdelujejo za vrednost od 10 ohmov do nekaj milijonov ohmov. Nekaj teh upo¬ rov kaže slika 2. Slika 2 Masni upori. Oglejte si prečni prerez masnega upora, ki ga kaže slika 3. Slika 3 Takoj boste opazili, da je masni upor izdelan tako, da je grafitna masa v obli¬ ki palčice vdelana v izolirano cevko, čepki oziroma priključne žice pa so zacementi¬ rane z uporovim elementom — grafitom. Nekaj masnih uporov je na sliki 4. 6 . I .—— Slika 4 Z oznakami uporov smo vas seznanili že v lanskem letniku, v štev. 3, zato tega ne bomo ponavljali. Fizikalne lastnosti uporov Povedali smo že, da so upori linearni elementi. Za upore namreč velja ohmov zakon, ki govori o linearni odvisnosti med napetostjo, ki je na uporu in med tokom, ki teče skozi upor. Linearno odvisnost si boste laže predstavljali, če pogledate sliki 5a in 5b. R Ako nekemu uporu »R« dovajamo eno¬ smerno napetost »U« (slika 5a), bo stekel skozi ta upor tok »I«, odvisen od upora »R«. Ako zmanjšamo ali povečamo nape¬ tost na uporu »R", ne da bi spremenili ve¬ likost upora, se bo spremenil tok skozi upor. Posledica dvakratne spremembe na¬ petosti je dvakratna sprememba toka. Ce na ordinati koordinatnega sistema na¬ našamo spremembe toka »I«, na abscisi pa spremembe napetosti »U«, dobimo dia¬ gram, ki ga kaže slika 5b. Ta diagram je uporovna premica, ki je hkrati grafična potrditev naše trditve, da obstoji linearna odvisnost med napetostjo in tokom na ne¬ kem uporu. Tako vidimo, da se, če spre¬ menimo tok za dva dela, spremeni prav- tako tudi upornost za dva dela. Matematično bi zapisali ohmov zakon U U U = R I ali R = — ali I = — I R Pri tem je U napetost, R upor, I pa tok. Po ohmovem zakonu je torej upornost U R =-Oglejmo si to enačbo: To je enac- I x ba premice a = ——, ki leži točno pod ko- y tom 45° napram abscisi, zato tudi uporov¬ na premica tako leži v koordinatnem si¬ stemu. eksperimentalni analogni računalnik Ko smo spoznali, da so upori linearni elementi in da obstoji linearna zveza med napetostjo in tokom na uporih, lahko to naše znanje izkoristimo v eksperimentalne namene. Naredimo si iz teh elementov ma¬ li eksperimentalni analogni (t. j. zvezni, kontinuirani) računalnik. Za naš računalnik potrebujemo 4 po¬ tenciometre, 4 gumbe za potenciometre, 4 skale, voltmeter, trivoltno baterijo, 1 upor za 50 fi in nekoliko vezne žice. Potencio¬ meter že poznate iz radijskih sprejemni¬ kov. To je upor, katerega upornost lahko poljubno spreminjamo. Tudi potenciome¬ ter je lahko žični ali plastni. Vsakemu po¬ tenciometru pritrdimo po eno skalo. Ska¬ lo lahko kupimo, ali pa jo izdelamo iz le¬ penke (gl. sliko 6). Iz lepenke izrežemo krog, ki ga razdelimo na 10 delov. To je enakomerno razdeljena dolžina poti (pre¬ mika) potenciometra od 0 Q do 50 ali 100 Q. takole: 7 Iz sheme na sliki 7 je razvidno, da je to uporovni mostiček, imenujemo ga tudi »Wheatstonov mostiček«. Če vzamemo, da obstoji na uporih R! in R 3 na levem delu mostička neka na¬ petost, oziroma padec napetosti zaradi to¬ ka, ki teče skozi upora in če je ta nape¬ tost enaka napetosti na uporih R 2 in R 4 na desni strani mostička, potem je napetost na sredini na instrumentu enaka ničli. Ta¬ krat je Ri R 3 — =— iz česar sledi, da je R 2 R; R2 R, = X Rs xv,4 Sedaj lahko na našem računalniku množimo, delimo in kvadriramo. a) Množenje Potenciometra R 2 in R 3 premaknemo ta¬ ko, da imamo na skalah R 2 = 4 in R 3 = 2. Pomnožiti hočemo 4 X 2. Potenciometer R 4 postavimo na 1 ali na 10 ali na 100. Za začetek naj bo na 1. Sedaj premikamo po¬ tenciometer R 4 toliko časa, dokler se in¬ strument ne ustavi na ničli. Ko smo to do¬ segli, preberemo na skali potenciometra Rj rezultat. Prikažimo to matematično: Vzeli smo: R 2 = 4, R 3 = 2, R 4 = 1 R 2 4X2 Vemo, da je Ri = — vr -= 8 R 4 1 in 4 X 2 = 8 b) Deljenje: Vzemimo, da je R 2 = 6, R 3 = 1, in R 4 = = 2. Tedaj je R 6 Ri = —— X R 3 = - X 1 = 3 ali 6 : 2 = 3. R 4 2 Kako smo to naredili? Potenciometer R 2 postavimo na 6 delov, potenciometer R 4 na dva dela, R 3 pa na 1. Sedaj poiščemo s potenciometrom Rt rezultat tako, da nasta¬ vimo instrument na ničlo. Število delov na R, nam da rezultat. Če postavimo R 3 = 10, moramo decimal¬ no vejico v rezultatu premakniti za dese¬ tico nazaj, za R 3 = 100 pa za stotico nazaj. Pri množenju imamo za to funkcijo po¬ tenciometer R 4 , le da pri rezultatu R 4 = 10 pripišemo rezultatu še eno ničlo. Pri našem računalniku moramo nastav¬ ljati vrednosti kar najbolj natančno, ker je od tega odvisna pravilnost rezultata. Ze¬ lo važna je tudi natančnost skale in line¬ arnost potenciometra. Pravi analogni računalnik je seveda si¬ la zapletena priprava, ki zahteva za po¬ gon in programiranje zelo sposobne ma¬ tematike, fizike in elektrotehnike, čeprav je osnovni princip isti kot na našem pre¬ prostem računalniku. Pri velikem računal¬ niku se pokaže rezultat avtomatično brez premikanja potenciometra Ri. 8 prenosni zabojček za orodje Kadar delate v raznih prostorih v stanova¬ nju, po hiši ali na vrtu je zelo koristno, če imate vse orodje zbrano v enem zabojčku, ki ga lahko prenašate iz prostora v prostor. Tak pripraven prenosni zabojček, si lahko izdelate sami z malo truda in majhnimi stroški, ali pa celo brez stroškov, če imate primerne de¬ ščice že doma. Prav verjetno boste našli v drvarnici ali na podstrešju kak pozabljen le¬ sen zaboj. Kot za pripravo dela si na ovojni papir naj¬ prej narišite načrt v merilu 1 :1, t. j. v na¬ ravni velikosti. Posamezne dele načrta lahko tudi izrežete, da boste laže prenašali risbe na deščice. Razen tega boste z izrezanimi deli, ki jih položite na deščice, lahko bolje izkori¬ stili les. Če boste imeli na voljo deščice raz¬ ličnih debelin, jih razporedite takole: Najde- 9 belejšo, na primer tisto, ki je debela 15 do 20 mm, uporabite za srednjo pokončno nosil¬ no ploščo, ki ima izrez za roko. Druge deščice, okoli 10 do 15 mm, uporabite-za dno in za stranske stene. Najtanjše deščice pa uporabite za predalčke. Menimo, da glede izdelave niso potrebna posebna navodila, ker je izdelek preprost in slika dovolj jasna. Posebej svetujemo le, kako boste najlaže izdelali izrez za ročni prijem. Obliko izreza, ki naj bo 12 do 15 cm dolga in vsaj 3 cm široka, najprej narišite na nosilno desko. Nato s svedrom osrednjakom izvrtajte najprej luknji za oba zaokrožena konca izreza, za tem pa z ozko žago izrežite vmesni kos lesa. Kot nosilec za zatikanje orodja uporabite star usnjen pas ali moč¬ nejši polivinilski trak, ki ga nagubanega pri¬ bijete na deske. Gube na pasu ali polivinilu razporedite tako, da bodo ustrezale oblikam posameznih kosov orodja glede na razporedi¬ tev, kakor ste si jo pač zamislili. Ko ste izdelali še predalčke, je prenosni zabojček gotov. Lepo ga očistite z raskavcem in prepleskajte s temno lužno barvo. Ako vam je ostalo še dovolj deščic, si izdelajte pokrov z izrezom v sredini zgornje ploskve, kakršne¬ ga vidite na risbi. Izrez v pokrovu naj se tesno prilagodi nosilnemu ročaju. Zabojček s pokrovom bo mnogo lepši pa tudi prah ne bo mogel prodreti vanj. Prenosni kovček (zabojček) je posebno praktičen, ker v njem lahko prenašate tudi potrebne drobne pripomočke kot so: matice, podložke, vijaki, žičniki in podobno. Vse drobne predmete hranite v predalčkih. timov mali oglas PRODAM SESTAVLJENKO MEHANOTEHNIKE ST. 5, TRAČNICE ZA MALO Železnico na vzmet in motor sesalnika znamke progres. kupim ŽE RABLJENI MOTORČEK ZA BICIKEL. LAHKO Z MANJŠO OKVARO. LJUBO NEUHOLD — LENART V SLOV. GORICAH, JUROVSKA 17 10 PREMIČNI OKVIR ZA POVEČANJE Premični okvir (pravijo mu tudi premična maska) lahko popolnoma nadomesti okvirčke raznih formatov, ki jih uporabljate pri izde¬ lavi fotografij s povečevalnikorrt. Tak okvir stane v trgovini deset pa tudi več starih ti¬ sočakov. Fotoamater — začetnik si ga morda ne bo mogel privoščiti, če pa je količkaj spreten v ravnanju z orodjem in materialom, si ga bo lahko izdelal sam in mu bo prav tako dobro služil kot tisti iz trgovine. Naše slike kažejo, da je to dokaj enostav¬ na priprava, vendar pa mora biti izdelana ze¬ lo pazljivo in natančno, sicer ne bo uspeha. Najprej si izdelamo osnovno ploščo, ki je podlaga okviru. Vzemite 2 cm debelo zelo ravno in gladko desko iz trdega lesa. Izžagaj- te pravokotnik z merami 350 X 290 mm. Pa¬ zite na pravilnost pravih kotov! Desko lepo obdelajte, na spodnjo stran pa pritrdite štiri gumijaste nožiče ali koščke gu¬ me. To bo preprečevalo drsenje plošče po deski povečevalnika. Ako nimate primerne deske, bo dobra tudi plošča iz vezanega lesa, ki pa naj bo vsaj 7 mm debela. Na osnovno ploščo pritrdite dvoje enakih držal za papirje in sicer natanko v razdaljah, ki so navedene v načrtu. Držala izdelajte iz zelo tanke pločevine. Obstoje iz dveh ploče¬ vinastih trakov 100 X 10 mm in iz dveh tra¬ kov 100 X 5 mm. Ožji trak je spodaj, širši pa zgoraj. Obe držali sta pribiti s tankimi žeb¬ ljički na osnovno ploščo strogo v pravem ko¬ tu. V prostor pod gornjima trakoma obeh dr¬ žal boste lahko zataknili list belega oziroma foto papirja s čemer bo papir že fiksiran na osnovno ploščo, hkrati pa mu bo določen pet- milimetrski beli rob (sl. 1). Sedaj se lotimo izdelave premičnega dela okvira, ki je pravzaprav le kot (sl. 2). Ko ste obdelali obe letvici iz trdega lesa, ki sestav¬ ljata kot, natanko po merah v načrtu, vpnite vsako letvico v primež in zažagajte s široko žago (lisičji rep) zarezo točno po sredini in po črti, ki ste jo prej zarisali. V zarezo vtak¬ nite list raskavca in jo zgladite. Zelo važno je, da je zareza ravna in gladka. Nato spojite obe letvici v pravem kotu. Pri tem uporabite zanesljiv kotnik ali trikotnik. Vogalni spoj prikazuje slika 4. Obe spojni ploskvi nama¬ žite s toplim klejem, preverite še enkrat pra¬ li vilnost kota in stisnite kot med dve deščici s kovinsko svoro. Kot naj se posuši, med tem pa izdelajte oba kovinska traka, ki ju kaže slika 3. Uporabite ravno jekleno ali medeno pločevino, ki naj bo toliko debela, da bo zlahka drsela skozi zarezo kota. Vse robo¬ ve dobro zgladite s pilo, nato pa traka pra¬ vokotno upognite po črtkani črti. Sedaj pa je na vrsti zelo natančno delo, namreč pritrditev kota na ploščo. Črtkana črta na sliki 1 kaže lego kota na plošči. Kot položite na ploščo tako, da bo ležal na obeh držalih in da se bo notranja stranica kota točno krila z notranjim robom obeh držal. Ko ste to dosegli, pritrdite kot v tej legi na ploščo z večjo svoro, da se ne bo več pre¬ maknil. Sedaj prislonite oba tečaja (šamirja) na gornji rob kota in na ploščo in s šilom na¬ tanko označite vse luknjice na kotu in na plošči. Sedaj lahko kot snamete in šarnirja dokončno pritrdite z majhnimi lesnimi vijaki najprej na kot, potem pa še na ploščo. Opa¬ zili ste, da kot ne leži neposredno na plošči ampak na držalih; tako je tudi prav. S tem je delo skoraj končano. Treba je le še potisniti oba že uporabljena trakova v zarezi nato pa gornja širša dela trakov okroglo za¬ viti. Zaviti, ven moleči del bo pripraven pri¬ jem za premikanje trakov. Da bi traka pri premikanju ne izpadla iz zarez, pribijte na koncih čez zarezi dve majhni leseni ali plo¬ čevinasti ploščici. Slika 1, 2 in 4 12 Slika 3 Pri povečevanju fotografij ravnamo tako¬ le: Dvignite kot, vstavite list belega, oziroma foto papirja pod držali, zaprite kot in premi¬ kajte oba traka tako, da bosta pokrila preo¬ stala prosta robova papirja v širini 5 mm. Sli¬ ka bo tako dobila na vseh štirih robovih ena¬ ko širok bel rob. Premični okvir se obnese zlasti kadar želite hitro kopirati večje število enakih slik. Z njim boste delali hitreje kot z malimi okvirčki. Slika 5 kaže izgotovljen premični okvir. Slika 5 13 14 nagradni izdelek DVIGALO NA AVTOMOBILU nv O O Na prelazu Brener, na meji med Italijo in Avstrijo, sem videl vozilo z dvigalom, ki so ga uporabljali pri gradnji ceste, ki povezuje obe deželi. Zaradi svojih eno¬ stavnih oblik se mi je zdelo vozilo primer¬ no za izdelavo modela. Model vozila je izdelan v najenostav¬ nejši obliki. Nima pogona na zadnja ko¬ lesa, niti vodljivih prednjih koles. Vse to pa lahko spreten modelar doda. Načrt je risan v merilu 1 :1 in lahko vse delo prerišemo kar iz načrta na ma¬ terial. Samo ročico 18 moramo prerisati na list, da jo lahko izdelamo v celoti. Oznaka »x—x« na načrtu pove, kje moramo sesta¬ viti oba dela ročice. Material, ki ga potrebujemo, je vezani les 3 mm, varilna žica 0 2 mm, kolesa z osjo, ki jih prodaja »Mladi tehnik«, nekaj vijakom M 3 X 15 mm, lepilo za les (mekol, jubinol), vrvico, košček polivinilne cevke ter rdeče rjavo barvo za prebarvanje mo¬ dela. Orodje je običajno: rezljača s priborom, klešče in kladivo, vrtalni stroj s svedri, spajkalnik s priborom, rašpa, pila za les in kovino, raskavec, izvijač, posodica za lak, čopič. Seznam vseh sestavnih delov je na koncu besedila in tam so tudi mere ter število posameznih delov. Izdelava: Najprej moramo izdelati vse dele tako, da jih prerišemo na material, izžagamo, iz¬ vrtamo vse luknje, ki so na dvigalu 0 2 milimetra, na vozilu pa 0 3 milimetre, ob¬ delamo s pilo in raskavcem ter sestavlja¬ mo. Zlepimo dele: stranici 2 in 3 na ploščad 1. prilepimo še dele 4. Ko se lepilo suši lahko izdelamo kabino vozila, ki jo sestav¬ ljajo stranici 6, prednji del 7, zadnji del 8 in streha 9. Kabino prilepimo na ploščad na ozna¬ čeno mesto. Nadaljujemo z gradnjo kabine dvigala. Na dno 11 prilepimo stranici 12, prednji del 13 in zadnji del 14. Vozilo obdelamo s pilo in raskavcem tako, da dobimo lepo in gladko površino. Nato lahko prebarvamo vozilo. Prilepimo ležaj 10 na vozilo, drugi le¬ žaj pa h kabini. Kabino lahko prebarva¬ mo spodaj, kasneje bomo to težje opravili. Z vijakom M 3 pritrdimo kabino na vo¬ zilo. Iz delov 18, 19, 20 in 21 izdelamo ro¬ čico dvigala. Ko se je lepilo posušilo, jo obdelamo in prebarvamo. Iz varilne žice izdelamo vse osi 17, 22, 23, 28 ter vitelj 16. Prebarvamo kabino dvigala v celoti, tudi streho po zgornji strani, čeprav jo še nismo prilepili. Vstavimo vitelj 16 na svoje mesto in na konec nataknemo kos polivinilne cev¬ ke, ki preprečuje, da bi se vitelj snel, in 15 18 navijemo vrvico na vitelj. Sedaj lahko pri¬ lepimo streho 15 na kabino dvigala. Z osjo 17 pritrdimo ročico h kabini in jo tudi utrdimo s polivinilno cevko. Enako pritrdimo še osi 22 in 23. Na os 22 natak¬ nemo dve jermenici iz kompleta jermenic »Mehanotehnika«, na os 23 pa samo eno. Izdelamo še škripec, ki ga sestavljajo deli 24, 25 in kavelj 27. Vse dele zlepimo, razen kavlja, obde¬ lamo in prebarvamo. Z vijakom M 3 pritrdimo najmanjšo jer- menico iz kompleta v škripec. Z osjo 28 pritrdimo kavelj 27 na svoje mesto. Napeljemo še vrvico in model je gotov. Za zahtevnejše modelarje je ta model lahko preizkusni kamen iznajdljivosti, ka¬ ko bodo rešili problem pogona in vodenja modela. KOSOVNI SEZNAM: vrvica, polivinilna cevka, lepilo, vijaki M 3X 15 z maticami. 19 poskusi v kemijskem laboratoriju V DVEH NADALJEVANJIH BOMO UVODOMA OPISA¬ LI OPREMO ZA KEMIJSKI LABORATORIJ, NATO PA BO¬ DO SLEDILI ZANIMIVI POSKUSI OPREMA Osnovne posode Nekatere kemijske poskuse moremo narediti preprosto na krožniku ali v kozarcu, za druge pa potrebujemo posebno posodo in posebne priprave — laboratorijsko opremo. Vse¬ ga, kar ima npr. šolski laboratorij, pri naših poskusih ne bomo potrebovali. Opisali pa bomo tiste predmete, ki se pri kemijskih poskusih največkrat in najbolj pogosto rabijo. Čaše Epruvete so podolgaste steklene posode z okroglim dnom in zaviha¬ nim robom, iz stekla, premera 1,5 cm in dolžine 20 cm. So iz navadnega ali pa tudi iz posebnega težkotaljivega stekla. so steklene. Služijo za kuhanje in izparevanje različnih raz¬ topin, pa tudi za pripravo raztopin. Tudi čaše imajo zavihan rob, vsaka čaša ima nosek, da moremo pretakati vsebino čaše brez zatekanja. Čaše dobimo v trgovini z laboratorijskim steklom, kakor tudi epruvete. Čaše imajo najrazličnejše obli¬ ke. So široke, navadne in ozke čaše. V čašah je mogoče pri¬ praviti raztopine od 50 ml do 5.000 ml (to je 5 litrov). Za naš laboratorij potrebujemo 2—3 čaše po 100—200 ml. Tarilnica je posoda, v kateri lekarnarji drobijo trdne snovi. Sestoji se iz dveh delov: skledice in pestiča. Pri natančnem delu potre¬ bujemo eno tarilnico, prostornine ca 250 ml. Kristalne in dru¬ ge snovi, ki jih potrebujemo zdrobljene, pa lahko zdrobimo tudi na kamniti, gladko polirani plošči z nožem ali primernim kamnom. Erlenmajerice so čaše posebne oblike, ki so posebno pripravne za meša¬ nje raztopin ali več snovi. Imajo prostornino od 50 do 5.000 ml, tako kot navadne čaše. Ime imajo po kemiku Erlenmayer- ju. Za naše poskuse zadostujeta ena ali dve, prostornine 200 —250 ml. Izparilnica je iz porcelana. Je nizka skledica in ima nosek za izliva¬ nje. Za nas pride v poštev taka, ki ima 8—10 cm premera. 20 Klešče so kovinske in služijo za prijemanje lončkov in predmetov, ki jih žarimo v ognju. Klešče so za delo bolj varne. Ista de¬ la pa moremo opraviti tudi z večjo pinceto, dolžine 15—20 cm. Lončki so iz porcelana, v njih talimo trdne snovi, ali jih žarimo,. Rabimo en lonček srednje velikosti. Azbestna mrežica je jeklena mrežica, kvadratne oblike, katere sredina je v obliki kroga zadelana s posebnim azbestnim kitom. Služi kot podlaga, na katero postavimo čaše, erlenmajerice in izparil- nice, ki jih hočemo segreti na ognju. Tako se steklo segreva dovolj počasi in ne poči zaradi pregretja, kar bi se zgodilo, če bi segrevali brez mreže. Mreža ima premer 15 cm. Trikotnik je zvit iz kovine in oblečen s porcelanskimi cevkami. V trikotnik postavimo lonček, katerega hočemo dalj časa žari¬ ti na ognju, ker ga ne moremo toliko časa držati nad ognjem niti s kleščami niti s pinceto. Trinožnik je trinožno stojalo, pod katero postavimo gorilnik in na katerega damo trikotnik, če žarimo lonček, ali azbestno mre¬ žo, če segrevamo raztopino v časi ali erlenmajerici, ali če iz¬ parevamo raztopino v izparilnici. Trinožnik je visok 20 cm. Stojalo za filtriranje je mogoče izkriviti doma iz kosa dovolj debele žice. Naj¬ enostavnejše stojalo prikazuje skica. Stojalo lahko kupimo,, vendar k tem stojalom potrebujemo še dodatne vijake in de¬ le železne opreme: prižeme in obroče. Prižemi primejo vrat posode, obroči pa služijo kot podstavek ali pa kot držaj za lij. Lahko pa filtriramo tudi brez teh priprav: lij postavimo na trikotnik, tega pa na dovolj visoko čašo. Liji za filtriranje so stekleni in imajo premer 4—30 cm. Ka¬ dar filtriramo, vložimo v lij filtrirni papir. Zadostuje nam lij premera 5—10 cm. 21 ZABAVNA FIZIKA NEKAJ O TEM, ZAKAJ SE PAPIRNAT ZMAJ V ZRAKU DVIGA, O LETEČIH VEVERICAH IN KAKO LETE RASTLIN¬ SKI PLODOVI IN SEMENA Prenekteri med vami si je že naredil papirnatega zmaja, ta ali oni si ga bo omi¬ slil po Timovem načrtu, malokdo pa se je najbrž poprašal, zakaj se dviga, ko po¬ tegnemo za vrvico in ga vlečemo naprej. Kdor si lahko odgovori na to vprašanje, bo tudi razumel, po kakšnih fizikalnih za¬ konitostih letajo v zraku avioni, kako se skozenj prebijajo drobcena regratova se- menca in deloma mu bo jasno nenavadno gibanje bumeranga. Vse to so namreč po¬ javi iste vrste. Ta isti zrak, ki pomeni tako resno oviro pri letu krogel in izstrelkov, omogoča polet ne le lahkega javorovega plodu in papirnatega zmaja, ampak tudi polet letala, ki nosi v svojem trupu nekaj deset potnikov.. Da bi lahko razložili dviganje papirna¬ tega zmaja, si oglejmo zares poenostavlje¬ no risbico, ki naj ponazori fizikalne zako¬ nitosti tega gibanja. Denimo, da daljica MN na naši risbi predstavlja prerez zmaja. Ko začnemo zma¬ ja spuščati in pri tem potegnemo za vrvico, se začne dvigati zaradi teže repa v nagnje¬ ni legi. Vzemimo, da se giblje zmaj z de¬ sne proti levi. Označimo naklonski kot zmajeve površine nasproti horizontu z a. Oglejmo si, katere sile delujejo na našega zmaja pri tem gibanju. Zrak pomeni se¬ veda določeno oviro za to gibanje, saj de¬ luje zračni pritisk na celotno površino naše igrače. Pritisk je na risbi označen s poltra- kom OC. Kot vemo je zračni pritisk ved¬ no pravokoten na ploskev, zato je tudi črta OC pravokotna na površino MN. Silo OC pa lahko razstavimo na dve delujoči sili, na tako imenovani paralelogram sil. Tako smo namesto sile OC dobili dve sili, in sicer OD in OP. Sila OD deluje tako, da potiska našega zmaja nazaj in s tem zma¬ njšuje njegovo prvotno hitrost. Druga sila, označili smo jo z OP, pa vleče napravo navzgor. Zmanjšuje zmajevo težo, in če je bila dovolj 'velika, težo premaga in zmaj se začne dvigati. Tako se torej zmaj dvi¬ ga, ko vlečemo vrvico naprej. Tudi letalo je svojevrsten »zmaj«, le da gibalno silo naše roke pri tem nado¬ mešča sila propelerja ali reaktivnega stro¬ ja; ta sila potiska letalo naprej, in podobno kot pri zmaju, omogoča, da se letalo dviga navzgor. S tem smo seveda podali komajda naj¬ bolj grobo in poenostavljeno podobo tega pojava. Se več drugih okoliščin je, ki omo¬ gočajo letenje jeklenih ptičev. Kogar za¬ konitosti letenja in letalstva malo bolj za¬ nimajo in bi se rad podrobneje seznanil s to privlačno in zanimivo vedo, naj za za¬ četek prebere knjižico Letala, ki jo je na¬ pisal Vlado Ribarič (izšla je v naši založbi in jo je še moč dobiti). 22 In kaj bi dejali o letalcih iz živalskega sveta? Predvsem moramo že takoj na za¬ četku ugotoviti, da letala niso zgrajena po¬ dobno kakor ptice, kot ljudje navadno mi¬ slijo mnogo bolj jih lahko primerjamo z letečimi vevericami, kožokrilci ali leteči¬ mi ribami. Te živali svojih letalnih kožic (open) namreč ne uporabljajo zato, da bi se dvigale navzgor, temveč z njihovo po¬ močjo izvajajo velike skoke — letalci bi dejali, da so to »jadralni spusti«. Že ome¬ njena sila OP (glej risbo!) je pri njih pre¬ majhna, da bi popolnoma uravnovesila njih telesno težo. Samo zmanjša jo in s tem pomaga opravljati ogromne skoke z višjih leg na nižje. Leteče veverice z enim samim skokom premostijo razdaljo 20—30 m, ko se spuste z vrha enega drevesa na niže Skica prikazuje sile, ki delujejo na papir¬ natega zmaja ležeče veje drugega. V Vzhodni Indiji in na Cejlonu pa živi mnogo večja zvrst le¬ tečih veveric — taguan, ki je približno to¬ likšen kot domača mačka. Ko razpne svoja »jadra«, doseže v širino pol metra. Tako velika površina letalne kožice omogoča ži¬ vali preleteti razdaljo celo okoli 50 me¬ trov. Na Filipinih pa živi vrsta kožokril- cev, ki prelete kar razdaljo do 70 m. Tudi rastline se poslužujejo pri razšir¬ janju svojih semen in plodov jadralne teh¬ nike. Plodovi in semena takih rastlin so opremljeni bodisi s šopi laskov (npr. re¬ grat, kozja brada, bombaževec), ki delu- Leteče veverice dosežejo s svojim skokom dolžino 20 do 30 m jejo podobno kot padala, ali pa jih obdajajo posebno izoblikovane ploskve v obliki po¬ ganjkov, izboklin itd. S takšnimi svoje¬ vrstnimi »jadralnimi krili« se ponašajo se¬ mena iglavcev, breze, lipe, bresta, mnoge kobulnice in druge. V brezveternih sončnih dneh se brez števila teh plodov in semen dviga z nav¬ pičnim zračnim tokom navzgor, kar pre¬ cej visoko, ob sončnem zahodu pa se na¬ vadno znova spuste. To letenje semenc ni¬ kakor ni važno le zaradi razširjanja rast¬ linske vrste v dokaj oddaljena območja, mnogo bolj pomembno pri tem je dejstvo, da tako seme »zanese« v zidne razpoke, v skalne čeri in sploh kraje, kamor ne bi mogli priti po nobeni drugi poti. Vodorav¬ no tekoči zračni tokovi pa odnesejo pahu- ljice semen in plodov zelo zelo daleč. Pri nekaterih rastlinah ostanejo »pada¬ la« in »jadra« združena s semenom samo v času leta. Brž ko naleti padalo na oviro, se seme odtrga in pade na tla. S tem pojavom pojasnujejo tako pogosto rast osata ob zidovih in ograjah. Lahko pa ostane seme vseskozi združeno s padalom in takšno doseže zemljo. 23 Rastlinska »-jadralna letala« so v mar¬ sičem celo popolnejša od tistih, ki so jih zgradili ljudje, saj v primerjavi z lastno težo dvigajo mnogo težje breme. Mimo te¬ ga imajo ti rastlinski jadralci še avtomat- Takšno »padalo« ima plod kozje brade B D C Leteča semenca rastlin: a — jadralna kri¬ la javora, b — bora, c — bresta, d — breze sko napravo: če se, denimo, semence in¬ dijskega jasmina »prevrne«, se spet samo avtomatično povrne v prvotno lego in če pri letenju naleti na oviro, ne izgubi rav¬ notežja, ampak ob njej lahkotno splava navzdol, da doseže trdna tla. »robi« na jesenicah Robot »Robi«, ki je v nadaljevanjih iz¬ hajal v lanskem letniku Tima, je vzbudil precej zanimanja med mladimi graditelji- elektrotehniki. Več kot dvajset bralcev nam je sporočilo, da ga nameravajo, ali da so ga že pričeli graditi. Zal je bilo precej manj tistih, ki so sporočili, da so »Robija« tudi dogradili. Slišali smo sicer, da so »Ro¬ bija« gradili na več šolah, vendar nas ni¬ so obvestili o tem in tako res ne vemo, koliko robotov je bilo v resnici izdelanih. Med prvimi, ki so nam sporočili, da so izdelali robota, je bil ARMIN MEDJA, učenec šestega razreda osnovne šole na Ješenicah. Zato smo se odločili, da si ogle¬ damo tega robota in njegovega »očeta« Bi¬ lo je ob koncu šolskega leta, ko so na mnogih šolah razstave tehničnih in likov¬ nih izdelkov učencev. Na Jesenicah sta v novi šolski stavbi kar dve osemletki. PrVa nosi ime velikega revolucionarja in pisatelja Prežihovega Voranca, druga pa ime pisatelja, pesnika in borca Toneta Ču¬ farja. Na razstavi v osnovni šoli Prežiho¬ vega Voranca smo takoj zagledali bleščeče belo pobarvanega »Robija«. Se smo ga og¬ ledovali, ko je (ne vedoč za naš obisk) pri¬ šel njegov graditelj Armin Medja. Stanuje namreč v Hrušici, nekaj kilometrov naprej od Jesenic, pa je prišel pogledat razstavo. 24 Seveda smo ga takoj zaprosili naj nam nekaj pove o tem, kako je gradil robota. Takole je pripovedoval: »Za gradnjo robota sem se odločil takoj, ko sem ga zagledal v Timu. Pri delu, ki je trajalo nekaj več kot dva meseca, mi je mnogo pomagal prijatelj in sošolec Kob¬ lar. Vse dele sva izdelala v šolski delav¬ nici, le sestavil in pobarval sem ga doma. Posamezne dele sem dobil iz starih elek¬ tričnih naprav. Seveda sem imel tudi ne¬ kaj stroškov, saj je bilo treba kupiti mo¬ torčke. Nekaj sem prihranil, nekaj denar¬ ja pa sem zaslužil s fotografiranjem na šolskem izletu v Celovec.« Ugotovili smo, da je robot prav lično in natanko izdelan po Timovem načrtu. Žal se je pokazalo, da je nekoliko prete- žak za šibke elektromotorčke Mehanoteh- nike. Robotovo telo bi bilo treba izdelati iz kar najbolj lahkega materiala. Armin je to že sam ugotovil. Tako je pač — uči¬ mo se iz izkušenj. Vidite dragi bralci: Armin je šele v še¬ stem razredu, kjer se še ne uče o elektro¬ tehniki, pa se je vendar lotil tako zahtevne naloge kot je gradnja robota. Naj povemo še, da je Armin tudi priden učenec in da je šesti razred izdelal s prav dobrim uspe¬ hom. Poleg tehničnih znanj ima zelo rad Nazadnje smo se napotili še v kletne prostore, odkoder je bilo slišati nekakšno tolčenje. Znašli smo se v delavnici šolske proizvodne zadruge »Mladi kovinar«. Tu izdelujejo različna stojala, ograje, vozičke in druge predmete iz železa. Fantje, ki smo jih našli pri delu, so nam rekli, da gredo njihovi izdelki dobro v prodajo. Cisti do¬ biček pa uporabijo za potovanja ali za pri¬ jetne počitnice ob morju. Tako je tudi prav. Po pošteno opravljenem delu — po¬ čitek in razvedrilo. Tudi njim želimo mno¬ go uspeha. biologijo, za svoj poklic pa si želi radio- tehniko. Tudi mi želimo, da bi se mu ta želja izpolnila. Izročili smo mu nekaj knjig kot darilo uredništva Tima. Tudi na razstavi izdelkov na šoli Tone¬ ta Čufarja smo videli mnogo zelo lepih in skrbno izdelanih izdelkov, tako tehničnih kot likovnih. Učenci so lahko zado¬ voljni z doseženimi uspehi; prav gotovo pa zaslužijo priznanje tudi dobri in prizadev¬ ni učitelji tehničnega in likovnega pouka obeh šol. 25 V Sloveniji smo imeli letos več po¬ membnih brodarskih modelarskih tekmo¬ vanj. Od 14. do 16. junija je bilo republiško prvenstvo modelov jadrnic v Luciji pri Por¬ torožu. Tri dni so se najboljši modelarji te zvrsti borili za dosego republiških naslo¬ vov. Tekmovalci so bili še posebno zagri¬ zeni, saj so vedeli, da si bodo najboljši pri¬ borili pi^avico do nastopa na državnem prvenstvu modelov jadrnic v Splitu. Le teden dni kasneje je bilo republi¬ ško in državno prvenstvo modelov na me¬ hanske pogone v campingu Šobec pri Le¬ scah. Prvi dan je bilo republiško prven¬ stvo, kajti le pet najboljših iz vsake di¬ scipline je naslednja dva dni lahko tekmo¬ valo tudi na državnem prvenstvu. Letošnje brodarsko modelarsko prven¬ stvo lahko imenujemo tekmovanje mladih. Ne le, da so se jih udeležili v velikem šte¬ vilu, temveč so na tekmovanjih tudi zma¬ gali. Naj vam predstavimo le tri izmed njih: JANEZ DRVARIČ iz Murske Sobote ima 14 let. V Luciji je tekmoval v dveh disciplinah: s pionirsko klaso jadrhic — to so jadrnice, katerih načrt smo pred leti objavili tudi v Timu — in pa s klaso DM — to pa so že največji modeli, ki jih gradi¬ jo pri nas in spadajo v mednarodno klaso. Take modele grade le izkušeni modelarji, modelarji so tekmovali pa vendar je naš Janez zasedel v finalu drugo mesto in dobil srebrno medaljo za svoj uspeh. O Janezu Drvariču še to: fant ni le modelar, saj že leto dni uči mlajše od sebe in je prav gotovo najmlajši modelar¬ ski inštruktor 1 v Sloveniji, verjetno pa tudi v Jugoslaviji. Žal zaradi bolezni ni mogel sodelovati na državnem prvenstvu v Splitu. TOMAŽ BOHM iz Ljubljane ima 15 let, pa je vendar letos postal dvakratni repu- publiški in državni prvak v eni od naj¬ zahtevnejših disciplin. Zmagal je v klasi radijsko vodenih modelov s pogonom na dizelski motorček do 2,5 ccm. S svojim mo¬ delom je v brzinski vožnji dosegel najbolj¬ ši čas prvenstva, na presenečenje vseh pa je zmagal še v spretnostni vožnji. Ce k te¬ mu dodamo, da je Tomaž v obeh discipli¬ nah tudi prvak Ljubljane, vidimo da je bil letos najuspešnejši slovenski modelar. To¬ maž bo v prihodnjih letih gotovo posegel tudi po mednarodnih lovorikah. MIRO LOZEJ iz Koprfa nima niti 14 let. Na Sobec je prišel tekmovat s svojim modelom, ki mu je dal ime »PONY«. Ko je komisija za estetsko ocenjevanje mode¬ lov na državnem prvenstvu končavala svoje delo, so ostali štirje najlepši modeli z ena¬ kim številom točk, med katerimi je bil tudi lanskoletni zmagovalni model »Blisk« Milana Omejca iz Kranja. Komisija se je odločila, da pripada pokal za najlepši mo¬ del koprskemu pionirju Miru. Ko mu je predsednik radovljiške občinske skupščine tov. Kajdiž predal dragoceni pokal, se mu je v očeh zalesketalo. Vsi smo vedeli, da od sreče. 26 mali timov tehniški slovar Večkrat smo v zadregi, kako prav imenovati orodja, na¬ prave in postopke, s katerimi se srečujemo v tehniki. Hiter, razvoj tehnike prinaša vsak dan nove stvaritve in z njimi no¬ ve pojme in imena. Pri ustvarjalnem delu v tehniki, pri upo¬ rabi napotkov za delo in tolmačenju stvari in postopkov je potrebno, da vse natančno razumemo. Zato je enotno poime¬ novanje predmetov in postopkov še posebno važno. In ne sa¬ mo to. Dolžni smo uporabljati le izraze v domačem jeziku — razen v primerih, ko za stvari ali postopke domačih imen ni¬ mamo. Sicer pa priznajmo, da pogosto uporabljamo za pov¬ sem znana orodja in naprave bodisi neustrezne ali tuje in po¬ pačene izraze. Uredništvo se je odločilo, da z novim letnikom revije odpre rubriko »Mali tehniški slovar«, v kateri bo ob¬ javljalo slike in nazive orodij in naprav. Za začetek smo pri¬ pravili nekaj povsem preprostih primerov. 1. knjigoveški nož uporabljamo za razrezovanje papirja in pri vezanju knjig; 2. aranžerski nož, rezilo aranžerskega noža je oblikovano' v ostrem kotu, ker' režemo samo s ko¬ nico noža; uporabljamo ga za rezanje papirja, kar¬ tona in lepenke (ob ravnilu) ter za zarezovanje; 3. knjigoveške škarje uporabljamo za knjigove- ška dela — pri izdelavi platnic, map in podobno; 4. papirniške škarje uporabljamo za rezanje po¬ sameznih listov papirja; dolgi, ravni rezili omogo¬ čata raven rez; 5. luknjač uporabljamo za izsekovanje lukenj v papir, karton, lepenko in usnje; 6. šilo uporabljamo za prebadanje trših oziro¬ ma debelejših materialov (usnje, karton, lepenka). 27 tudi gramofon ima svojo zgodovino Dne 11. marca 1878 je stal na mizi pred zbranimi člani francoske Akademije zna¬ nosti nenavaden aparat z velikim lijaka¬ stim, trobenti podobnim trobilom. Iz apa¬ rata so se nenadoma zaslišale besede: »Fo¬ nograf pozdravlja gospode člane Akademi¬ je znanosti... Fonograf je zelo počaščen, ker ima priložnost predstaviti se Akademi¬ ji znanosti...« Učeni gospodje so strmeli; eden izmed njih pa se je celo razjezil in izrazil prepri¬ čanje, da Akademija pač ne bo nasedla sle¬ parju, ki govori iz trebuha. Seveda ni bilo sleparije, pred akademiki je zares govoril, pravzaprav reproduciral govor Edisonov fonograf. Thomas Alva Edison na splošno velja za izumitelja gramofona, kar pa ni popolno¬ ma točno. Edison je res izumil praktično uporabno pripravo za reprodukcijo zvoka, vendar na podlagi že obstoječih izumov. Prvi poskus zapisati zvok z mehanično pripravo je star že nad sto let. Leta 1857 je izdelal Anglež Leon Scott preprost apa¬ rat, ki je na valju, počrnjenem s sajami, lahko zapisal zvočna nihanja. Svojo pripra¬ vo je imenoval fonoautograf. Navdih za aparat je dobil pri proučevanju človeškega ušesa, njegove zgradbe in funkcije. Kot ve¬ mo, pri človeku zunanje uho ali uhelj lo¬ vi zvočne valove in jih vodi skozi sluhovod do bobniča, ki zaniha in prenaša zvočno nihanje preko delov srednjega ušesa na slušni živec in v možgane. Scott je zgradil lijaku podobno trobljo, ki je imela na naj¬ ožjem koncu nihajočo membrano s koni¬ co. Konica je zvočne tresljaje začrtovala na sajasto površino vrtečega se valja. Scottov izum so že skoraj pozabili. Šele čez dobri dve desetletji se je zanj pozani¬ mal slavni ameriški izumitelj Edison. Scot¬ tov sajasti valj je nadomestil s kositrnim, Prvi Edisonov fonograf vso pripravo pa je še izpolnil tako, da je bilo mogoče zvok ne samo zapisati, ampak tudi znova predvajati. Ta aparat, 'ki je bil zares prednik današnjega gramofona, je imenoval fonograf. Poznamo še tretjega izumitelja: 30. apri¬ la 1877 je poslal Francoz Charles Cros Akademiji znanosti v zapečateni kuverti načrte in tehnični opis priprave, s katero je mogoče snemati in reproducirati zvoč¬ ne vibracije. Svoj aparat je Cros imenoval paleofon, t. j. glas preteklosti. Zdi se, da je bil Cros bolj teoretik. Ne vemo, ali je svoj aparat tudi zgradil, vse¬ kakor ga ni uveljavil in tako je šel tudi ta izum v pozabo. Amerikanec Edison pa je bil realist ter praktičen poslovni človek, zato je tudi uspel s svojimi izumi. Njegov fonograf je bil sprva zelo preprosta pri¬ prava. Iznajdbe takrat niti niso jemali re¬ sno, ampak so jo smatrali bolj za zanimivo igračko ali za sejmarsko atrakcijo. Velik napredek pomeni iznajdba Amerikanca Emila Berlinerja, ki je valj nadomestil s stekleno ploščo, prevlečeno s tanko plastjo 28 laka. V to plast je tanka konica zarezova¬ la brazdo — zvočni zapis. Leta 1905 so bili že v prodaji prvi gra¬ mofoni. To so bili nerodni zaboji z ročico in veliko lijakasto trobento. Plošče so bile zelo majhne, poganjala pa jih je prožna vzmet, ki so jo navili z ročico. Pogonski mehanizem sprva ni imel regulatorja, zato se je vrtela plošča v začetku hitro, proti koncu pa vedno počasneje. To je seveda močno popačilo predvajano glasbo ali go¬ vor. (Prejšnje fonografe so vrteli z roko ali pa z elektromotorčkom.) Tiste čase še niso poznali mikrofona; izvajalec je moral peti ali govoriti v veli¬ kansko trobento, v kateri se je glas okre¬ pil in prispel do membrane, ki je zvočno nihanje spremenila v mehanično. Na mem¬ brani je bila pritrjena jeklena snemalna igla, ki je zvok vrezovala v ploščo. Leta 1910 so izdelali prvo safirno iglo, ki je v veliki meri zmanjšala hreščanje ob predvajanju. Takrat so že tako dobro po¬ sneli glas slavnega tenorista Enrica Caru- Edison posluša posnetek na svojem izpo¬ polnjenem fonografu sa, da ga presnetega na plošče iz umetne mase še danes z užitkom poslušamo. Leta 1926 so iznašli električno snema¬ nje, ki je zelo izboljšalo kakovost predva¬ janja. Gramofon je postal vse bolj priljub¬ ljen in tudi cenejši. Začeli so množično snemati ne samo jazz glasbo, ampak tudi opere in simfonične koncerte z najslavnej¬ šimi dirigenti. Iznajdba umetnih mas je sprožila pravo revolucijo v proizvodnji gramofonskih plošč. Stara plošča iz lakiranega kavčuka se je ra¬ da razbila; nove pišoče iz vinilita pa se ne morejo razbiti, poleg tega pa imajo mnogo manjšo hitrost in je zato mogoče nanje po¬ sneti mnogo več glasbe. Klasična plošča je imela 78 obratov na minuto, nova plošča pa le 33 1/2 obratov. Brazde na novih ploš¬ čah so mnogo bolj drobne, skoraj mikro¬ skopske (odtog ime mikro plošče). Na eno takšno ploščo lahko posnamejo celo Beetho- venovo simfonijo, za katero je bilo nekoč treba kar osem plošč. Tudi stara jeklena gramofonska igla je že preteklost. Danda¬ nes uporabljajo v sodobnih gramofonih sa- firne ali celo diamantne igle, ki mnogo manj poškodujejo brazdo in so skoraj neu¬ ničljive. Ob iznajdbi radia so nekateri črnogled- neži prerokovali konec gramofona. Te pre¬ rokbe se niso uresničile. Kljub radiu in televiziji se iz leta v leto veča proizvodnja gramofonskih plošč po vsem svetu. Na plo¬ ščah imamo vse vrste zabavne in resne glasbe; vse bolj pa prodira gramofon tudi v šole, kjer pomaga pri učenju tujih jezi¬ kov. V novejšem času so izdelali celo plo¬ šče s šestnajstimi obrati na minuto. Na takšno ploščo je mogoče posneti toliko glasbe, kolikor je vsebuje 16 do 20 klasič¬ nih plošč na 78 obratov. Danes uporabljamo izključno električ¬ ne gramofone. Nekateri imajo celo štiri hi¬ trosti: 78, 45, 33 in 16 obratov. Na takšnem gramofonu lahko predvajamo kakršnokoli staro ali pa najnovejšo ploščo. Hkrati si v raznih deželah prizadevajo izboljšati kvaliteto predvajanja. Tudi v tem pogledu so dosegli pomembne uspehe. So¬ dobna plošča z oznako HI-FI (»High Fide- lity«), kar pomeni »visoka zvestoba«, re¬ producira glasbo tako natančno in zvesto, da se poslušalcu zdi, da ne posluša plošče, ampak da sedi v koncertni dvorani. Seve¬ da pa je treba tudi izvajanje glasbe prila¬ goditi tehničnim zahtevam snemanja. Tre¬ ba je mnogo vaj in mnogo truda, da se do¬ seže kar najbolj popolna reprodukcija. Devetdeset let po Edisonovem fonogra¬ fu se zdi, da je gramofonska plošča dose¬ gla vrhunec razvoja. Kdo ve, ali je res? Pojavlja se tudi »konkurenca« — danda¬ nes lahko zelo dobro posnemamo govor ali glasbo na magnetofonski trak. No, o tem pa kdaj drugič. 29 Ker je zanimanje za fotografsko ustvar¬ janje tudi med najmlajšimi vedno večje, se je naše uredništvo odločilo, da bo po¬ magalo mladim fotoamaterjem s strokovni¬ mi nasveti prav tam, kjer velja odločiti o tem, ali je neka fotografija dobra ali ne. Moj¬ ster fotografije tovariš Vlastja vam bo v vsaki številki naše revije podal kritično oceno fotografij, ki nam jih boste poslali. Na napakah se boste učili, kako se lahko z malo pozornosti napravi boljša fotogra¬ fija. V jeseni bo republiška razstava »PIO¬ NIRSKI FOTO 1968«, zato imate prilož¬ nost, da vam še pred razstavo svetujemo, kaj je potrebno ukreniti, da bo vaš prispe¬ vek deležen pozornosti in morda tudi na¬ grade. Zato takoj pošljite uspele posnetke v velikosti razglednice na naslov našega uredništva: TIM — Ljubljana, Lepi pot 6 »MEJA« — Jožica Bolta, Ljubljana mladi fotoamaterji Ko pogledamo ta posnetek, se nam ta¬ koj zdi nenavaden. Jožica je nagnila foto¬ grafski aparat navzdol in s tem našla zanimiv zorni kot. Kadar gremo mimo dvojice v pogovoru, jih vidimo v ce¬ loti in nas zanima predvsem obraz enega in drugega. Na tej fotografiji pa je dvoji¬ ca upodobljena le do kolen, kajti Jožica je hotela opozoriti gledalca na nekaj drugega. Med obema je luža, iz katere vodijo sledi tovornjaka in to je tista meja, ki ju loči. Fotografija je preprosta in kljub temu do¬ sti pove, zato je bila tudi dobro ocenjena in je bila na republiški razstavi. »VEČER NA MORJU« Marko Dulmin, Martuljek Marko je ta uspeli fotogram napravil takole: na črn papir velikosti 18X24 je s svinčnikom narisal motiv. Zgornji del (otok, palmi in jadrnico) je s škarjicami izrezal do vodne gladine, potem pa je iz¬ rezal še spodnji del, ki je zrcalna slika z 30 neravnimi obrisi. S tem je nakazal nemir¬ no površino morja. Oba izrezana kosa je položil pri rdeči luči na fotografski papir in ju obtežil s stekleno ploščo, ki je bila večja od formata papirja. Izrezanka je tako pritisnjena na fotografski papir, kjer zato nastanejo po osvetlitvi ostri obrisi. Osvet¬ lil je 3 sekunde, nato pa spodnji del izre- zanke previdno potegnil izpod steklene plošče in prav kratko še enkrat osvetlil. S tem je dobil sivi ton morske površine, od¬ sev otoka in jadrnice pa sta bila izrezana in zato črna. Edina napaka je malce po¬ strani začrtano obzorje. Mirna voda ali njen stik z nebom naj bo vedno zares vo¬ doraven ! »OB BAJERJU« — Jelka Capuder, Ljubljana To je protisvetlobni posnetek, ker svet¬ loba neba odseva od površine bajerja, pred katerim stoji grupa radovednežev. Njihovi obrisi so jasno vidni, ker pa so v senci, ni opaziti na njih nobenih podrobnosti. To tudi ni potrebno, ker nam kažejo hrbte. Zgoraj, ter na levi in desni strani posnetka se vidi vejevje, ki pa s svojo temino ust¬ varja sliki nekak okvir. Pozornost gle¬ dalca je s tem še bolj usmerjena v skupi¬ no. Do tu je vse zelo v redu! Če pa se se¬ daj vprašamo, kaj gledajo, potem nam fo¬ tografija o tem ne nudi nobenega pojas¬ nila. Če je tisti drobni madež zgoraj levo labod, potem je nejasen zaradi tega, ker je bil predaleč. Če so se radovedneži usta¬ vili zaradi laboda, bi ta moral na sliki od¬ igrati glavno vlogo z njegovo jasno upo¬ dobitvijo. Kljub tej pomanjkljivosti je po¬ snetek zanimiv. MREŽA Opisi za posamezne besede so podani v pomešanem vrstnem redu in morate sa¬ mi ugotoviti, kam spadajo. V pomoč je ne¬ kaj črk že vpisanih na pravo mesto v liku. Vpisati morate besede naslednjega pome¬ na: metal — plastičen prikaz zemeljske po¬ vršine — votla mera — hrib pri Beogra¬ du z 102 m visokim televizijskim stolpom vdolbeni del vijaka — posoda za kuhanje čaja — sol klorove kisline — delavec v tiskarni — zvezda premičnica — češki teh¬ nik, izumitelj ladijskega vijaka, ki je živel in umrl v Ljubljani (Josef, 1793—1857) — težnja raztopljenih snovi za čimvečjo raz¬ redčenostjo; mešanje tekočin in plinov skozi luknjičasto steno — mesto v severni Italiji, po katerem se imenuje Jadransko morje (zaradi naplavin reke Pad je sedaj od morja oddaljeno 25 km) — trojica — zakoličena smer za cesto ali progo — naš največji polotok — organska spojina, ki nastane pri reakciji alkohola s kislino — poželenje, sla — poslopje, zgradba — vrsta palme, ki raste na Sundskih otokih — slav¬ ni hunski poglavar, imenovan »šiba božja« — arzenov trioksid, ki ga uporabljamo kot strup za miši. (Glej lik na naslednji strani). 31 MISELNE ZVEZE KRILO. DOK. VAT. RADAR . ELEKTRIKA. POTRES . FOTOGRAF . Vsaki gornji besedi pripiši po eno od spodaj navedenih besed, ki je z njo v mi¬ selni zvezi. Spodnje besede so utejene po abecednem redu. Ob pravilni razporeditvi dajo začetnice pripisanih besed mesto v južni Španiji, kjer je največji rudnik žive¬ ga srebra na svetu. ANTENA, AVION, DINAMA, EPICEN¬ TER, LADJA, MOČ, NEGATIV. Če le ne bo šlo, si pomagajte z opisi, ki pa so podani v pomešanem vrstnem redu: Jamski, močvirski ali rovski plin; glav¬ na sestavina zemeljskega plina — slavni jugoslovanski izumitelj na področju elek¬ trotehnike, ki je deloval v ZDA (Nikola) — gradbeni objekt, ki služi kot obramba pred vodo, ali trasa za cesto ali železnico — del vijaka — vrsta antene — knjiga zemljevidov — kratkotrajen svetlobni po¬ jav, ki je značilen za električni preboj — vitka stavba ali del stavbe. Ob pravilni rešitvi dajo črke na poljih s krogci enega največjih teoretskh fizikov sodobnosti. Po rodu je bil Nemec in dobit¬ nik Nobelove nagrade za fiziko leta 1921. Opravil je pomembne raziskave na področju kvantne mehanike in teoretične astronomi¬ je in je bil utemeljitelj po njem imeno¬ vane relativnostne teorije (Albert, rojen 1879 — umrl 1955). PREMEŠANE ČRKE 1. STELA 2. POLDI 3. VOJNA 4. POLST 5. LASTA 6. NAMET 7. SIRKA 8. NAPIS S premešan jem črk vsake posamezne besede poišči novo besedo znanega pome¬ na in jo pod isto številko vpiši v lik. Vse nove besede so iz tehničnega ali znanstve¬ nega področja. Primer: s premešanjem črk besede PREMA nastane beseda AMPER. NAVODILO ZA REŠEVANJE SLIKOVNE KRIŽANKE Vsi opisi so vključeni v lik križanke bodisi s slikami, bodisi s teksti. Več puš¬ čic iz tiste slike pomeni, da je treba vpi¬ sati v polja več sorodnih rešitev, npr. na¬ ziv predmeta in njegove dele. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgornji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo besedo. Če je v polju le en opis, velja za edino mož¬ no smer. Pri navedenem imenu in priimku je treba vpisati njuni začetnici, pri ke¬ mičnem elementu njegov kemični znak, pri kraju njegovo avtomobilsko oznako ipd. 32 nagradna križanka modelarji a m a te rji preberite »mladi tehnik« LJUBLJANA, Stari trg 5 ima na zalogi material za pouk tehnične vzgoje, kakor tudi ve po¬ treben material za modelarje in amaterje tehi enih strok. Na zalogi imamo po nizkih cenah motorčke sovj tske proizvodnje za vse vrste modelov od 0,5 do 5 cm Šole, krožki in amaterji, naročajte material in orodje pri Mladem tehniku v Ljubljani ali pa pri našei za¬ stopniku, ki vas bo obiskal v šoli!