Ql^Jom /^AND s-yicSttce-.* NO. loi 5: ' T.>V Vf |i -•"» igl N.ft. J( ^Oq\ AM€mCAN IN Sk! ! fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY wm Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 22, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV lise« pabilifi v ^9»i Bumndi ? Ifrlki ^ ieittenski upor je zahteval v Riali republiki, nekdanji Regijski koloniji v par tednih do 50,033 mrtvih. Bujumbura, Bur. — Burun-je mala državica v osrednji triki, kjer je bilo na oblasti Cl°iga leta pleme Vatuzi, znano P° svojih 6 in več čevljev viso-ih vojščakih. Tem je pripadala ^udi kraljeva rodbina, dokler ni Se anji predsednik Micombero zadnjega kralja pregnal in drža-Vo spremenil v republiko. Pretekli mesec je prišlo v tej ■^ari državi do obsežnega preli-krvi. Sodijo, da je bilo v °h'h pokončanih in v maščeval-j1/ Pohodih pobitih do 50,000 ^Uch, med njimi tudi obilo žena In otrok. Vlada je dovolila Ntare-ju, 1rincu stare burgundijske kra-Jove družine, vrnitev domov v P°P°lno svobodo. Komaj je bil are v deželi, so ga .spravili ° vsVazo v nekdanji kraljevi den&^^ V t^Begi. Ko je bil izve-So' na Palačo nenaden napad, oblasti izjavile, da je bil kralj 1 ’ ko so ga hoteli njegovi osvoboditi. t ^rnatu je bilo jasno, da so se ki ^ 1 PrtP'ac^niki plemena Hutu, so m01*'’0 veoino v republiki, pa 'Dlh dolgo pod oblastjo Vatu-r V' domače oborožene sile upo-sn i*1^0 kos, vladi ga je u-Pq6 ° vStreti ®e^e! ko ji je poslal vj Predsednik sosednje re-U, lke Zaire (Konga) Mobutu. °rniki so hoteli vreči, vlado ihenTtr613’ ki.je PriPadnik Ple‘ lag, atuzi in postaviti svojo Wn° vlado. Pobili so na tisoče plV'Z0V’ pa bili na kraju tudi pri;!!1t:a?i sami in tisoči drugih 1 adnikov plemena Hutu. U/J ----------— °"111**0 v Kongu končal spor s Cerkvijo seSŠASA’ Kong°- — pred-Seko • rePublike Mobutu Sese £v0i končal po 4 mesecih dovop?01" 3 ^■atoliško cerkvijo in dinaj' j/rnhev v domovino kar-Se. U ttalulu, nadškofu Kinša- K k0 ^rdmal ie odpotoval v Rim, bivali^- '^e Mobutu vzel uradno je MoK2' k)° SPora ie prišlo, ker ^arisk UtU botet zamenjati kr-hii) kQa !ma z domačimi afriški- V^blCz™eial ““ K°nga narisi Poro^l° pravi, da se PastopaS of “pokesal” svojega tudij (j Pr°ti vladi, pa poudarja državrva '^e EP°r rned Cerkvijo in Vo naPaka. %vaj podaljšal boj ^ Protl ^upamarom sednil-d'k'^tU|EO, Urug. — Pred-daberr„lepublike Juan M. Bor-PQJaljšu.je , Pndpisal proglas, ki b hiestn-6 notrani° vojno’ pro-^hi 2a 4!rn Sverilcem Tupama-gresa dni' Skupna seja Kon-Proglas potrdila. Novi grobovi Frances Resar Na svojem domu na 19202 Muskoka Avenue je umrla po več mesecih bolezni 83 let stara Frances Resar, roj. Stulac, vdova po 1. 1945 umrlem možu Louisu, mati Louisa Jr., Steva, pok. Ann Kozely, Mary Valentinčič in Evelyn Kovach (obe v _iOng Beach, Kalif.), stara mati sestra Barbare Resar (Park Falls, Wis.), pok. Katie Sarich .n Marije Stulac (Hrv.). Pogreb co v sredo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na mkeview pokopališče. Anthony Paynick V Metropolitan General bolnišnici je umrl 66 let stari Anthony Paynick (Paynic), stanovalec Mt. Pleasant Nursing Home, brat Josepha, Martina, Mary Hisnay, Sophie Cetinsky, pok. Willama in pok. Mathewa. Pokojnik je bil rojen v Quincy, Mich. Pogreb bo danes dopoldne ob 10. iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue. Marian Mestek Nenadno je umrla na svojem domu na 1720 Hamilton Avenue v petek 81 let stara Marian Mestek, roj. Debevec v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1910, vdova po 1. 1966 umrlem možu Karlu, mati Julie Muhle-man, Antoinette Feckanin in pok. Angele Olson, 2-krat stara mati, sestra pok. Mary Vuko-vich. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Kalvarijo. Zcdr.je vesti Izslov.nasMm CplETHi y MOSKVO biperit m mil°- Najvišja yeratura okoli 75. Sovjetske vojne ladje v bližini Vietnama SAIGON,. J. Viet. — Ameriške pomorske sile skrbno nadzirajo eskadro sovjetske vojne mornarice v Južnem Kitajskem .morju v bližini otočja Paracel. V eskadri je ena lažja križarka vrste Kašin, oborožena z raketami, spremlja pa jo 5 rušilcev, en tanker in ena podmornica, oborožena z raketami. V eskadri ni nobenih minolovcev. Sovjetske vojne ladje so priplule delno iz Vladivostoka, delno pa iz Indijskega oceana pb 8. maju, ko je predsednik ZDA Nixon objavil miniranje pristanišč Severnega Vietnama. VATIKAN. — Včeraj je 33 let stari Avstralec Laszlo Toth, ki živi že par let v Rimu, nenadno prišel v cerkev sv. Petra in se s kladivom lotil razbijanja znanega kiparskega umotvora Michelangela Pieta. Napravil je na njem precej škode, predno so ga prijeli in odvlekli. Mož se zdi, da ni čisto pri pravi pameti, ker je trdil policiji, da je “Jezus Kristus” in da je včeraj dopolnil 33 let kot Kristus in da je pripravljen umreti. BELFAST, S. Ir. — Tu je eksplodirala bomba in ranila izredno veliko ljudi. Okoli 40 so jih morali odpeljati v bolnišnice. Vojska je podrla barikade, ki so jih zgradili protes-tantovski skrajneži okoli svojega dela mesta. MOSKVA, ZSSR, — Peter Še-lest je znan po svojem bojevitem in trdem stališču v Politbiroju Komunistične partije ZSSR. Bil je prvi tajnik Komunistične partije Ukrajine. Včeraj je Pravda objavila, da je bil imenovan za podpredsednika vlade, kar običajno ni mesto za člane Politbiroja. Trdijo, da je to njegov premik navzdol, ko se je Politbiro z večino odločil za boljše in mirnejše odnose z ZDA kljub novim ameriškim nastopom v vojni v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so bile tu precejšnje protivojne demonstracije in je policija kakih 200 demonstrantov prijela. Za danes so napovedali “blokado” Pentagona, pa napovedi niso mogli izvesti. SAIGON, J. Viet. — Komunistične sile so v napadu na vseh treh glavnih bojiščih. Pri An Locu 60 milj severozahodno od Saigona so komu- Rojak maž Šušteršič, 1531 S. Euclid, je dobil sporočilo, da mu je v Horjulu v Sloveniji umrl 12. maja oče Tomaž. Poleg njega je zapustil še hčerki Stano in Micko v Argentini, doma pa sina Stan-kota. Ži¥lJ©BiJ$y strnili ¥ aptiig poiasii 2,2%! WASHINGTON, D.C. - Pretekli mesec so ceneč mesu, jajcem in svežemu sočivju padle v toliko, da so življenjski stroški kljub porastu moške obleke, hrane v restavracijah, rabljenih avtomobilov in hiš, porastli skupno le za 0.2%. • Življenjski stroški v preteklem mesecu so bili za 3.4% višji kot pred enim letom. Skozi zadnjih 5 mesecev so rastli v letnem povprečju 3.3%, med tem ko so v šestih mesecih pred zamrznitvijo cen in plač lani v avgustu rastli.povprečno za 4% letno. Od leta 1967, ko so se cene zaradi vojskovanja v Vietnamu začele dvigati, pa do preteklega meseca so življenjski stroški porastli za 24.3' ■ . Kar je stalo 1967 $10, je stalo pretekli mesec $12.43. Napačna gospodarska in finančna politika je ZDA, pa tudi vsakega p o s a m e znika tekom zadnjih 5 let hudo zadela. Da je vlada s povečanjem stroškov za vojskovanje dvignila davke in skrbno in varčno gospodarila, ne bi prišlo do dolarske krize in doma bi nam cene ne bile zdivjale. V Kanadi ne bedo volili pred jesenjo OTTAWA, Kan. — Predsednik vlade P. E. Trudeau je dejal da v letošnjem Danes dopoldne je odletel predsednik ZDA R. M. Nixon s svojim spremstvom iz Salzburga v Avstriji, kjer je bil 36 ur, proti Moskvi, kjer bo pristal ob štirih popoldne po moskovskem času (ob 9. dopoldne po clevelandskem). “Pravda” pozdravlja “normalizacijo” odnosov z ZDA. SALZBURG, Avstr. — Pred- o čem bodo govorili ..eetnik Nixon je danes dopoldne Poleg vprašanja omejitve po 38 urah tod odletel proti Mo- strateškega oboroževanja bo skvi, kjer bo pristal ob 4. popol- Nixon v Moskvi razpravljal z dne.V Salzburgu so ameriškega vodniki ZSSR vprašanje med-predsedaika v soboto pričakali sebojnih odnosov na splošno, demonstranti, ki pa jih je poli- vprašanje povečanja medseboj-cija kar dobro krotila. Ameriški ne trgovine in dovolitve poseb-gost ni imel nobenih sitnosti in kreditov ZSSR pri nakupih, demonstrantov nemara niti ni sodelovanje v vesolju. Ta videl. Med demonstranti je bil vPra®ania so v glavnem pripra-cudi srn predsednika vlade B.|vUen obdelana, treba je re-Kreiskega. Ta je priredil včeraj j®e nekaj podrobnosti, predsedniku Nixonu slavnostni | boc’l° razgovori o obed. Predsednik Nixon se jeAie"tnamu in 0 Srednjem vzho- cred odletom zahvalil Avstriji: du’ kjer morata obe strani gostoljubje, ki ga je izkazala nek komPromis. če,naj se njuni medsebojni odnosi res izboljšajo nisti z močnimi napadi, podpr- j timi s tanki in topništvom,! Prelekb petek, zadržali kolono, ki skuša pre-1 Poletju ne bo napovedanih par-biti rdeči obroč okoli mesta 2amen>ca:tnkil vok^e^- Bo vsem An Loc. Napadalci so imeli sodeč bodo te v jeseni, ko bo težke izgube v moštvu in ma- razpoloženje volivcev, kot upa terialu. Včeraj in danes po- vlada, za njo ugodnejše, novno so rdeči napadli mesto Hue od zahoda in od severa. Oba napada sta bila po večurnih hudih bojih zavrnjena. Rdeči so izgubili pri njih 20 tankov. Hudi boji so bili tudi okoli mesta Kontum, njemu, pa tudi za gostoljubje, ki ga je izkazala ameriško-ruskim razgovorom za omejitev strateškega oboroževanja. Predsednik ZDA je dejal, da bodo razgovori v Moskvi eni najtrših, kar jih je kdaj v mednarodni politiki imel. Kissinger svari pred prevelikim optimizmom Dr. H. Kissinger, predsednikov glavni svetovalec za varnost, je časnikarjem pred odletom v Sovjetsko zvezo razkril, da pri razgovorih v Helsinkih kljub včerajšnji posebni seji sporazum v celoti še ni dosežen m se zalo utegne njegov podpis zavleči. Obstoji vendar upanje; da bo sporazum ijred koncem razgovorov v Moskvi dosežen in podpisan. V čem obstoji težava, Kissinger ni razkril. Predsednik Nixon bo dospel v Moskvo danes popoldne ob štirih po moskovskem času in bo zvečer na slavnostnem obedu imel prvi važni govor. Razgovori se bodo začeli jutri in se nadaljevali do petka, ko bo predsednik odletel na ogled Leningrada, nekdanje carske prestolnice Rusije. Nadaljevali se bodo po Nixonovem povratku v Moskvo, dokler ne bo 30. maja odletel preko Kijeva v Iran, na -------------------------; j kratko srečanje s šahom v Te- pa rdeči tudi tam niso uspeli |beranu in nato v Varšavo na prebiti vladnih obrambnih Poljskem, od koder se bo 1. črt. j junija vrnil domov. Priporočajte A.D. tem ki io še nimajo! Sestanek na vrhu je v korist obeht ZSSR in ZDA! WASHINGTON, D.C. - Obnova letalskih napadov ZDA področje Hanoi-Hajfong in miniranje pristanišč Severnega Vietnama sta grozili nekaj časa povzročiti odložitev Ni-xonove poti v Sovjetsko zvezo, če že ne kar naravnost njeno odpoved. Zgodilo bi se nekaj sličnega, kot se je leta 1980, ko so nad Sverdlovskom v Sovjetski zvezi sestrelili a-meriško izvidniško letalo U-2 in je nato razbil Hruščev srečanje velikih štirih, ki so bili že zbrani v Parizu. Sedanji vodniki v Kremlju so previdnejši in modrejši. Skrbno so pretehtali vse za vršitev sestanka in vse za njegovo odložitev ali odpoved. Po več dneh posvetovanj, ki niso potekala brez razburjanja in merjenja moči med “golobi” in ’‘kragulji”, se _ je vodstvo ZSSR odločilo, da ne kaže zaradi Vietnama Nixo-nov obisk odpovedati in spraviti v nevarnost uspehe in napore vse skrbne politike zadnjih nekaj let. SZ se žene za pomiritev v Evropi, za mirno sožitje s kapitalističnim 'svetom, ko je zapletena v merjenje moči s komunistično Kitajsko. Sedanji vodniki v Kremlju so odločeni doseči zmanjšanje napetosti z Zahodom in če le mogoče vzpostavitev mirnega sosedstva in gospodarskega sodelovanja, ki naj Sovjetski zvezi pomaga do hitrejšega napredka. Kljub vsemu bahanju se v Kremlju dobro zavedajo, da je zahodni svet v tehničnem pogledu veliko pred vzhodnim, tudi pred Sovjetsko zvezo, ki je sicer v gospodarskem pogledu vodnik komunističnega sveta. Trditev Hruščeva, da bo komunistični svet v nekaj letih ujel in nato prehitel kapitalističnega v gospodarskem razvoju, je že davno pozabljena. Trezni ameriški gospodarski strokovnjaki opozarjajo ameriške podjetnike, naj ne mislijo, da bo takoj prišlo do obsežnih izmenjav blaga in produktov s Sovjetsko zvezo, če bo Nixonov obisk v ZSSR res uspešen. Moskva nima na razpolago finančnih sredstev niti za nakup najnujnejših potreb, kaj šele za izvajanje kakih obsežnejših načrtov. Izreden mraz pozimi in temu sledeča pomladanska suša sta močno prizadela ozimno žito in Sovjetska zveza bi rada kupila velike količine tega v ZDA, da nadomesti izgubo. Odobritev pogodb v Bonnu je odprla vrata uveljavitvi sporazuma o Zahodnem Berlinu in boljšim odnosom med obema Nemčijama. Sporazum o omejitvi strateškega orožja, o katerem govore, da je v glavnem dosežen, bo doprinesel svoj del k pomiritvi ozračja in izboljšanju odnosov v Evropi. Tako bo morda le možno sklicanje evropske varnostne konference, za katero se Moskva prizadeva že nad dve leti. Zdi se, tako vsaj zgleda iz pisanja Izvestia, da pričakujejo v Kremlju, da bo lažje skleniti kak dogovor z republikancem Nixonom, kot s ka- kim liberalnim demokratom, ki bi se moral vedno z enim očesom ozirati na desničarske kroge v ZDA. To naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da so se odločili za izvedbo sestanka na vrhu. V kolikor bo ta uspešen za obe strani, bo utrdil sedanje vodstvo v Kremlju, pa pomagal tudi k ponovni izvolitvi Nixona v novembru. Kdorkoli bi mislil ali upal, da bo uspešen Nixonov obisk privedel do soglasja ali celo do “prijateljskih” odnosov z ZSSR, naj ne pozabi, da se interesi in koristi obeh glavnih sil sveta na prenekaterih področjih križajo ali si celo naravnost nasprotujejo. Ti bodo ostali, pa naj bo na oblasti v Kremlju in Washingtcnu kdorkoli že, le njihovo urejanje bo mirnejše in bolj sosedsko. Pri tem ne bo nobena stran opustila previdnosti in bo enako pazljivo in skrbno gledala pod roke drugi, kaj počenja in če morda ne pripravlja kake zahrbtnosti ali prevare. in odpro vrata mirnejšemu razdobju v mednarodnih odnosih. “Pravda” pozdravlja normalizacijo MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo Komunistične partije ZjSSR “Pravda” pozdravlja normalizacijo odnosov z Ameriko in poziva k “vzajemno ’ koristnemu sodelovanju z največjo kapitalistično državo planeta”. Sovjetska zveza pričakuje “poslovne in stvarne” razgovore in razprave z ZDA. Sestanek v Moskvi označuje za v “polnem soglasju s koristmi svetovnega* socializma in krepitve svetovnega miru”. Mirno in brez omembe preide ameriške letalske napade na Severni Vietnam in miniranje severnovietnam-skih pristanišč, pač pa ostro napade Kitajsko, katere vodstvo ua je “sovražno socializmu”. Pri tem ponavlja obljubo sovjetske pomoči Hanoiu in “popolnoma odobrava” njegovo stališče pri pogajanjih za končanje vojne. SOTjeSiko ožilje v Vietnam preb Kine ScvMtska zveza in Kitajska sta se sporazumeli o prevozu sovjetskega orožja v Severni Vietnam preko Kitajske. PEKING, Kit. — Sovjetski diplomatski viri so tu pretekli teden izjavljali, da je sovjetsko orožje v Severni Vietnam na poti tja preko Kitajske. Zastopniki ZSSR in Kitajske so se sporazumeli z zastopniki Severnega Vietnama o načinu prevažanja sovjetskega orožja. Severnovietnamsko delegacijo v Pekingu vedi minister za promet gen. Phan Trong Tue. Z njim je tudi namestnik trgovinskega ministra Ly Ban. Sovjetski po,slanik Tolstikov je po razgovorih v Pekingu pretekli teden nenadno odpotoval v Moskvo. Iz Kitajske vodita v Severni Vietnam dve železniški progi, pa tudi vrsta cest različne kakovosti. Ameriško letalstvo skuša zavreti promet po železnicah in cestah s stalnimi napadi na mostove in križišča. Kolikšen je u-speh teh, ni gotovo, četudi trdijo vojaška poročita, da je promet po teh cestah čisto obtičal. i Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Uprava išče dva zanesljiva -aznašaica, stara nad deset let :a padročje od 72. do 73. ceste, južno od St. Clair Avenue ier na Cornelia, Donald, Aberdeen, Myron in Lockyear Avenue. Dečki naj se oglase v uradu ali ničojo 431-0628. Zahvala — Mrs. Mary Nosan od Nosanove slovenske pekarne na St. Clair Avenue se najlepše zahvaljuje osem sorodnikom in prijateljem za vso ljubeznivost in pozornost .zkazano ji za časa njene bolezni v bolnici in v Slovenskem domu za ostarele, za obiske, kar-rice, darila in cvetlice. Seja — Klub slovenskih upokojencev nevvburško okrožje ima svojo sejo v nedeljo ob dveh popoldne v' Slovenskem domu na 80 cesti. Demokratski triumvirat— Okrajna organizacija demo-vratske stranke je na svoji konvenciji v soboto izbrala tri na-selnike, Hugha Corrigana, An-.honyja Garofolija in Louisa Stokesa. Ta izvolitev naj bi zončala dve leti stari razkol v stranki, ki ga je povzročil prepir med črnimi demokrati 21. votivnega okrožja in med ostalo demokratsko stranko. Prvotno ,e bil določen kot zastopnik črn-:ev G. Forbes, pr ga je nenadno , petek izpodrinil L. Stokes. To ,e povzročilo spor med črnimi demokrati, ki se utegne razviti v razpad celotne črne organiza--ije. Nixon je v Salzburgu bival v gradu Klessheim WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odletel v soboto dopoldne ob devetih z Andrews Letališča proti Evropi in pristal v Salzburgu v Avstriji. Tam je ostal 36 ur, predno je danes odletel proti Moskvi, kamor bo pri-'etel ob 4. popoldne po moskovskem času. 1 V Salzburgu bo Nixon z ženo n najožjimi sodelavci ostal v gradiču Klessheim, ki ga je začel -graditi nadškof Johann Ems Thun 1. 1701, pa bil večkrat predelan in služi za bivališče visokih tujih gostov v Avstriji. V času nacistične Nemčije sta bila tam gosta Benito Mussolini in njegov zet ter zunanji minister Ciano, po koncu druge svetovne vojne pa je imel tam svoj glavni stan gen. Mark W. Clark, poveljnik ameriških čet v Avstriji. Egipt zahteva mani predstavništva ZDA v Kairu. WASHINGTON, D.C. - Predsednik Sadat je zahteval od ZDA, da umaknejo polovico svojega sedanjega diplomatskega o-sobja iz Egipta tekom enega meseca, kot poroča znani list Al Abram. Egipt je storil isto s svojim zastopstvom v Washingtonu. Q --dat se jezi na ZDA. ker so dale Izraelu novo orožje. Deset vrst dihurjev Na ozemlju ZDA je znanih. 10J vrst dihurjev. Umrljivost od raka mnčno raste pri črnih WASHINGTON. D.C. — Študija Howard univerze je dognala, da je umrljivost med črnimi zaradi raka porastla v zadnjih letih za 32%, med tem ko je pri belih v istem razdobju le za (3%. fmmi&M, SomMm V VI • I C- /% -V— • I < » \ 11 rnšsmmrn 6117 31 Ciair Avenue — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^||||gjr>83 No. 101 Monday, May 22, 1972 Nastanitev revnih \. V slovenskem jeziku na najdem primernejših besed, ki bi na kratko povedale to, kar povesta angleški besedi “public housing”. Dobesedna prestava bi pomenila čisto nekaj drugega, čeprav morda upravičeno. Med tem ko so v Evropi že pred več kot sto leti gradile tovarne, železnice in rudniki cenena stanovanja za svoje uslužbence, je v ZDA šele 1. 1933 F. D. Roosevelt v New Yorku začel misliti na gradnjo stanovanjskih hiš z javnimi sredstvi z namenom, da omili brezposelnost. Do 1. 1935 je bil zgrajen prvi “projekt” (naselbina), ki še danes nosi ime “First houses”. Večja delavnost se je začela 1. 1937, ko je Kongres sprejel zakon o podpiranju gradnje stanovanjskih hiš za revne. Deloma s federalno podporo je njujorška mestna občina zgradila do sedaj v 192 naselbinah 157,000 stanovanj, kjer živi 550,000 ljudi. Čeprav so te naselbine raztresene po mestu in predmestjih tvorijo posebno mesto v mestu in imajo lastno upravo in policijo. Predsednik te “New York City Housing Authority” je črnec Simeon Golar. V mestnih hišah stanuje 47.5% črnih, 30.4% belih, 21% Portoričanov in 1% drugih. Od stanovalcev jih je 27% na javni podpori in ta procent stalno raste. Sedaj je več kot polovica prosilcev za stanovanja na javni podpori. Statistika dokazuje, da je med prejemniki podpor mnogo več razbitih družin, nekontroliranih otrok, pijancev, zločincev, uživalcev mamil, kot med tistimi, ki se sami preživljajo. Štirisobno stanovanje v javni stanovanjski zgradbi stane $90 mesečno (vključno plin in elektrika), kar je za New York zelo poceni. Uprava ima na čakalni listi 147,000 družin, pa nič praznih stanovanj. Na leto se menja samo 6% strank. Sprejemljivi so samo revni; ko dosežejo določeno mejo dohodkov, se morajo izseliti. Predsednik Golar je 1. 1970 napovedal, da bo uprava začela 1. 1971 graditi 14,000 stanovanj — več kot prej v 5 letih skupaj. Prebivalci okrajev, kjer naj bi se gradilo, so protestirali in trdili, da je “Fort Greene” (eden prvih projektov) “$20-milijonski slum”. Povsod pobita okna, preluknjane stene, razklane klopi, uničena dvigala in stopnice in povsod smrad po urinu. Najodločneje se se uprli gradnji stanovanj za revne Judje v Forest Hills okraju, ki so tam v večini. Odkrito so povedali, da bi s prihodom črnskih družin naraslo zločinstvo vseh vrst, kar bi uničilo njihovo .versko občino in njihovo premoženje. Dosegli so, da je državno vrhovno sodišče prepovedalo gradnjo, da je državni zbor sprejel zakon, po katerem ima vsak okraj pravico z glasovanjem odločiti, če dovoli gradnjo stanovanj za revne in da je državni senat sklenil, da žis izdano gradbeno dovoljenje propade, če se ne izvrši v 5 letih. Glavni ugovor proti gradnji je: ni šol, vodovodov, kanalov, prevoza za nove tisoče. Proti raztreseni gradnji so tudi bojeviti črnci. Pravijo, da bi bil to rodomor, ker bi s tem črnci izgubili svojo moč, ki jo imajo samo, če žive strnjeno v getih. Kljub vsemu nasprotju se gradnja nadaljuje. Najžalostnejšo skušnjo imajo oblasti z gradnjo stanovanj za revne v St. Louisu, Mo. Tam so pred 15 leti zgradili 33 blokov, pravih palač, za 12,000 ljudi. Kmalu po vselitvi v prva stanovanja so se začeli ropi, vlomi, posilstva in splošno uničevanje. Vsa stanovanja niso bila nikoli zasedena. Sedaj — po 15 letih —, so ljudje še samo v eni hiši; vse druge podirajo z dinamitom, da narede prostor za manjše hiše, kjer upajo, da bodo lažje vzdrževali red. Tu se je pokazal poskus na podganah: če njih število naraste čez neko mero, začno žreti druga drugo. Točno število stanovanj, ki jih je zgradilo naše mesto za revne, mi ni znano. Je pa tudi tu večina proti temu, da bi morala stanovati v bližini ’“revnih”. Ljudje raje prodajo svoje hiše za polovično ceno in se izselijo v predmestje. Župan Ralph Perk je s svojim prvim ukrepom ob nastopu službe razveljavil dovoljenje za gradnjo cenenih stanovanj v 9. vardi, ki ga je izdal prejšnji župan Carl Stokes proti volji prebivalstva. Ta ukrep je sedaj zvezno sodišče razveljavilo. V ZDA je vse preveč svobode. Žal sodišča rada tolmačijo svobodo v škodo poštenih državljanov. Najzanikrnej-ši držav''ar ima pravico izbirati stanovanje, kjer hoče, hišni posestnik ga pa ne sme odkloniti, čeprav ve, da bo trud njegovega življenja v nekaj letih uničen. Skoro vse'večje, solidno zidane stanovanjske hiše, cerkve in domovi vzdolž Superior Avenue so po večini požgane in porušene. Kmalu bo Superior podoben nemško- italijanski meji v Sloveniji v zadnji vojni, kjer so Nemci kmalu po zasedbi porušili vse hiše ob meji in posekali vse drevje, da bi onemogočili skrivanje in prehod čez mejo. Prebivalstvo na severni strani Superiorja bi najbrž ne ugovarjalo, če bi po sredi avenije postavili tudi žične ovire in jih zavarovali z minami. (Konec jutri) Anže iaferist jezik Ms mm Sdjui is zvelišavne iiarsdsi® omike BESEDA IZ NARODA Koaeert Iladih hrmoiiiicarjew iz Ole^etada _ pri Sv* iarlsari, Bridgeville-Presio, Pennsylvania BRIDGEVILLE, Pa. — Nedelja 23. aprila 1972 je bila lepa in vesela nedelja za nas. Prvi koncert mladine v naši novi dvorani je bil nekaj popolnoma novega za naše razmere. Prav nihče ni pričakoval take udeležbe in tako veselega navdušenja. S harmonikarji vred je bilo v dvorani vsaj 500 ljudi. Za naše razmere popolnoma nepričakovana številka. Naši stari naseljenci so prišli iz raznih krajev — iz Pittsburgha in drugih mest v o-kolici Pittsburgha. Naj starejša je bila Mrs. Frances Derglin iz Aliquippe. Iz Strabane pri Ca- zavestjo, da so drugim razveselili srce in obudili spomine na domače kraje in stare čase. Druga misel, ki je pa bolj moja, morda ibo kdo rekel: zelo naivna misel. Ko sem poslušal tukaj rojeno mladino peti tisto znano: ... lepa moja domovina ... oče, mati, bratje in sestre.. . sem se znašel pred cerkljansko cerkvijo tam ob vznožju Krvavca. Fant, ki je v dvorani stal poleg mene, me je vprašal, kaj mi je. A kaj bi mu pripovedoval svoje spomine ... Mislil sem na cerk-Ijanske in druge fante, ki so peli to pesem neštetokrat — pa miki mi --------------------— OTROŠKI PEVSKI ZBOR Slovenske-šole v Chicagu. — Otroci so iz družin: Ivana Buh, Janu nonsburgu je bil med nami 89- slil, kdaj bo ta mladina in mi z let mladi žužemiberčan Mr. Mi- njo smeli zapeti to pesem ob ke Tomšič. Iz naše fare vedno grobu v kočevskem gozdu, kjer nasmejani 84- letni Mr. Jakob 10,000 trupel čaka na vstajenje. Vrtačnik. Med nami je bila Mrs. ‘ Kdaj bo prišla svoboda, da boš Mary Prašnikar; sestra dr. An- smel iti pomolit na grob prija-tonia Rozman iz St. Joseph’s telja? Kollander in druge potni-Hospital. Duhovniki so bili: iz ške pisarne delajo reklamo za Ck elanda Fr. J. Gržinčič, Fr.! izlete v domovino. Zakaj ne bi L. Tomc, Fr. P. Krajnik. Iz New | kaka pisarna poskusila najti do-Jersey je priletel Fr. F. Blatnik,! voljenje za izlet na grobove na-iz St. Vincent College sta bila šib fantov? Morda bi kdo rekel, kako sem naiven. Morda sem naiven. A ni nikaka naivnost prositi jugoslovanskega konzula v Clevelandu in Pittsburghu, ki tolikokrat govorita o svobodi v domovini, naj pokažeta v dejanju, kakšna svoboda je doma in izposlujeta dovoljenje, da bomo smeli obiskati mrtve. Če niti na grob ne smem, kakšna svoboda potem vlada doma? Vsem in vsakemu, ki je bil pri nas na koncertu: Na veselo svidenje drugo leto! Vas pozdravlja Jože Cvelbar Burjek, Ludvika Gombač, Lojzeta Gregorič, Karla Horvat, Cirila Kastelic, Ivana Krivograd Iv Kučič, dr. Ludvika Leskovar, Andreja Remec, Staneta Simrayh, Jožeta Vučko. Učiteljici sta Ana Gaber in ga. Fanika Humar. , . . ... leto meseca decembra CHICAGO, Ul. — Letos sto-: g. Alfred Fischinger, pianist, je parno že v dvajseto leto šolskega glasbeno spremljal vsako prire- dela, pa mnogim Slovencem vjditev. Brez imenovanih ne bi Združenih državah ni znano, da imamo tudi v Chicagu sloven- mogli izvesti krasnih svojskih vprizoritev, kakor so bile: Babi- sko šolo. Konec letošnjega feb- ca pripoveduje, Sneguljčica, Fr. L. Čepon in Fr. A. Čuk. Da ni manjkal naš faran Fr. F. Demsher, je razumljivo. Bilo bi preveč imen in preveč krajev, ako bi našteval vse, ki so s takim navdušenjem poslušali igranje in petje mladine iz Clevelanda, Sama pohvala in veselje nad mladino in zahvala g. R. Knezu, dirigentu. Mladi in stari se niso mogli načuditi, kako je mogel g. Rudi obvladati živahno mladino. Želja vseh navzočih je bila: drugo leto morajo spet priti. Vprašal sem mlado faranko, ki ne zna slovenskega jezika, zakaj bi rada poslušala igranje in petje teh mladih ljudi, saj ne razume pesmi. Pa je veselo odgovorila: Muzika je mednarodna, ne rabiš jezika. Članek bi bil predolg, ako bi se moral vsakemu posebej zahvaliti za vso pozornost in ljubezen, s katero so sodelovali, pomagali pri pripravah za koncert in za darove, ki so j'ih z veseljem dali za misijone. Vstopnice sc bile prepoceni, so ljudje rekli. Pač nismo vedeli, ali bo sploh kdo prišel na koncert. A vsak je lahko več dal, ako je hotel; saj so ljudje vedeli, da bo šlo vse za misijone. A prav veliko ljudi se ni zmotilo, da bi dali več, kot je bilo natiskano na vstopnici. Vso zahvalo pa moramo izreči Harmonikarjem, ki so sami plačali prevoz iz Clevelanda do nas in nazaj. Tako smo mogli vsaj nekaj odposlati za misijone. A koncem koncev — glavni cilj za ta koncert ni bil finančni uspeh. Aii ni velikanski uspeh, ako vidiš, da s svojim delom napolniš srce naših starih naseljencev z veselimi občutki, ki se ne dajo niti opisati. Zlasti stari naseljenci sanjajo o kraju svojega rojstva, mislijo na vas, kjer so se redili, hodili v šolo, cerkev. Mladina tukaj rojena jim je pričarala nekaj domačega veselja in obudila spomine na domače kraje. Ali ni to več vredno kot ves finančni uspeh? Ob pogledu na stare naseljence in njihovo veselje ob tem koncertu mi je prišla tale misel: Ali ne bi mogel Cleveland s svojimi silami od časa do časa ponesti slovensko pesem vsem nam, ki smo raztepeni po raznih delih Pennsylvanije in skoraj poslal svoji zaročenki, ki je bi-! sloven3ke šole so vodili sami nikdar ne slišimo slovenske pe-:V£la v drugem mestu, svojo fo..; strokovnjaki: p. Vendelin špen-smi? Gotovo ne bi pevci in dru-1 tografijo. Da bi pa plačal čim!dov> pevovodja in komponist, gi nesli nazaj domov finančnih! manj poštnine, je napisal na ku-'ga- Milena Šoukal je v pesmi in dobrin; a vrnili bi se domov zjverto: “Vzorec brez vrednosti”, j prozi ustvarjala originalna dela, Pozor &i8o!šdsks upob|sBioiI EUCLID, O. — Vsem članom Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu, ki se bodo udeležili vožnje na floti za parado 28. maja, se naznanja, da bo naše zbirališče na Pick-n-Pay parkališču poleg Doma ostarelih ob 10.30 dopoldne. Od tam bomo šli na parkali-šče šole sv. Jožefa, kjer bomo okinčali floto, prejeli klobuke in nageljne ter dva harmonikarja. Važno je, da prinesete svoje zložljive stole s seboj, da bomo sedeli na vozu. Prosimo tudi, da se po možnosti oblečete v narodne noše, da bo večji učinek. Za publ. odbor: F. Česen * PAR OKROGLIH ZA DOBRO VOLJO: — Nekaj o času. — Učitelj je razlagal učencem v šoli o času: “Če rečem: Konj je vlekel — je to pretekli čas. Če pa rečem: Tvoj oče, ki dela za mesto, ima dobro službo in denar!, kateri čas je to?” Učenec malo pogleda navzgor proti stropu in se odreže: “To je okrog prvega v mesecu, ko dobi plačo!” ♦ — ATi ga sram. — Ko je Mihec prinesel iz šole spričevalo . domov in ker ni bilo najboljše, ga mati pogleda in resno vpraša: “Zadnji si v razredu, ali te ni sram?” Sinko pa: “Mama, to je vendar vseeno! Saj se na obeh koncih isto učijo.” * — Sodba o sebi. — Richard je ~ poslal svoji zaročenki, ki je bi-' slovenske šole ruarja so naši otroci nastopili s petjem in igrico na proslavi 50-letnice prekmurskega društva Sv. Ane. Te proslave se je udeležilo mnogo delegatov Ameriške slovenske katoliške jednote iz vseh delov Združenih držav. Začudenje nad slovensko šolo in navdušenje za tu rojene otroke z znanjem slovenskega jezika je bilo tako veliko, da mi je prišla v glavo misel, naj se predstavimo v Ameriški Domovini širšemu krogu Slovencev. Našo šolo uradno imenujemo Slomškova slovenska šola — na predlog pokojnega p. Odila. Gn je dodobra poznal težave za o-hranitev materinega jezika v izseljenstvu, zato je želel, da imamo svojega zavetnika. Pri ustanovitvi je šoli botroval (pred 20 leti) p. Fortunat, sedanji urednik Ave Marie im sicer na prošnjo staršev. Šolo je pod svoje pokroviteljstvo prevzelo karitativno društvo Liga kat. slov. A-merikancev, ki je zaradi vsega prosvetnega dela postalo pri nas tudi kulturno društvo. Vodstvo slovenske fare sv. Štefana ima vsa leta za slovensko šolo vse razumevanje, zato imamo ob sobotah šolsko sobo v farnem poslopju, oziroma v farni šoli. Število učencev se giblje letno 30-40; letos jih imamo 38, pevcev samih pa 29. Starost je 5 do 14 let; pouk se vrši v 3 skupinah. Prva redna učiteljica je bila Pavla Mušič, sedanja je Ana Gaber. Petje je poučeval dolga leta p. Vendelin Špendov, nato kratko dobo ga. Darinka Kamenček in zadnja leta zelo u-spešno ga. Fanika Humar, ki je glavna tajnica Slovenske ženske z veze. Z naj mla jšimi učenci se letos popoldne ukvarja ga. Krista Arko z njej lastno prisrčnostjo. Glavni predmet v slovenski šoli je slovenski jezik v govoru in pisavi dopolnjen z izvlečki iz slovenskega zemljepisa in zgodovine. Vsako soboto učiteljica posreduje otrokom lepoto slovenske besede. Ves pouk se vrši samo v slovenskem jeziku in kar je največ vredno: vsi sedanji učenci slovenski jezik Kruhek spi, Sirota Jerica, Peterčke ve poslednje sanje, Materin blagoslov, V kraljestvu zelenega malika, Pepelika in še in še. Prvovrstni režiserji: Pavla Mušič, Metoda Fischinger, Filip Stanovnik, Jože Rus in umetniki odra: Adi Kranjc, Ivan Žitnik, Jože Rus so pripomogli, da smo imeli nepozabne prireditve. Domala je vsa slovenska fara oživela in sodelovala Mali in veliki igralci, starši so žrtvovali ure in ure za vaje. Kadar je slovenska šola potrebovala pomoč, jo je dobila poleg pokroviteljice Lige tudi od ostalih slovenskih društev, zlasti od Save in Radiokluba. Če bi društvo Liga v Chicagu nič drugega ne bila napravila, je že s tem, da vso dobo vzdržuje in skrbi za slovensko šolo in njene prireditve, opravila svoje poslanstvo. Velikih prireditev ne moremo več imeti, ker se je mnogo družin izselilo iz središča slovenske fare v či-kaška predmestja in takih možnosti za vaje nimamo več. Že polovico učencev pripeljejo starši vsako soboto v šolo in nekatere prav od daleč (Westmont, Lemont, Loekport). V tem so pa starši zelo zvesti; ni vremena, ki bi jih ustavilo, najsibo za šolo samo, za prireditve in nastope šolskega zbora. Ali smo že suha veja? Še zdaleč ne! Leto za letom imamo še prisrčno Miklavževo prireditev v decembru in širše zasnovano materinsko proslavo v maju, pri kateri navadno sodelujejo vsi u-čenci. Vsaka Cvetna nedelja pri nas je pravi otroški praznik! Ga. Fischinger izdela vsako leto čez 100 butaric in butar in tedaj je procesija, maša in petje “kot V starem kraju”. Kakšen ganljiv in lep pogled je na skupino o-trok, ki s slovenskimi butaricami prav na Cvetno nedeljo nastopijo kot slovenska šola. Hvala našemu g. župniku p. Tomažu, ki takrat s palmo in butarico v rokah pristopi k oltarju. Pri prireditvah farnih društev, ki še vpoštevajo slovenščino, pri prireditvah Slovenske ne! zenske zveze nastopajo učenci s v čika- i škem velikem Museum of Sci cnee and Industry. Uprava žeja organizira s predstavni . mnogih narodnosti takozvani prikaz božičnih običajev razni. narodov obenem z značilnih!1 narodnimi božič nimi drevesi-Prav gotovo ni muzejski veh vbodni prostor nikdar lepši ko prav v času pred Božičem. Mo _ naj lepšimi božičnimi drevesi blesti naše veliko božično dre''-o okrašeno z originalnimi obes s slovenskimi motivi. Pod dno vesom so jaslice in napis: SL VENIA. To drevo in slovenska božična predstava v muzeju Je organizaciji ge. Metode Fischih .ger. Program predstave je vsa ko leto drugačen in zelo pester-Tolmači napovedovalka v angl® škem jeziku. Videli smo: krate skieptični prikaz najlepšib sl° venskih krajev, slovenska dru na na Sveti večer, prihod naše ga lepega Miklavža s trumo par keljnov, udarni nastop številih parkeljčkov, blesteče rajanje ah geljčkov, nastopi odraslega ih ° troškega pevskega zbora. Tr° gram lanskega v decembru. J bil drugačen. Na prošnjo P° ^ direktorja muzeja so nastopili Slovenci, % da skupni predstavi vati in Srbi. Zedinili smo se, za Slovence nastopi otroški pe v • Ay] ski zbor z narodnimi in božic mi pesmimi. Tokrat so nas otrc ci z lepim in navdušenim jem naravnost presenetili- K° neka mama zvečer vprašala sV* j ega sinka, kako to, da so ta lepo peli, se je to, ker smo se da moramo biti ta odrezal: “Za- lil- fantje zmeb mi I Slov«;0 krik' — najboljši.” Po mnenju kov so bili res. Kulturno delo se je med ha uneslo. Slovenci — novoh3^ ib1 Ijenci postajamo bolj in bolj A' lati: merikanci. Živimo na dve P v spominih na staro domovl v stvarnosti smo v novi do1 vini. Naša velika skrb so Pa^ troci. Uhajajo nam iz rok ib zumemo jih. Šolarji se iz lju ^ ni do staršev odtrgajo vsako ,rioe' iz svojega okolja in 'Pr„as koto „ „ ^ jo v slovensko šolo. Zaradi P se potrudijo in častno nas za pa.i°- gr, Ne delamo si nobenih h ^-jj da bomo iz slovenske šole d° ^ kader zavednih Slovence^- bodo morda nekoč šposo 'bni ha' otov° ;di vorijo. Našim mladim staršem1 mi-Zborček je letos prvikrat pel I ponosni bodo na to! Ti hju”^ v samo razumejo, ampak tudi go-1 petjem, deklamacijami in igrica-j vedeli, da so Slovenci. vsa čast. Brez slovenskega govorjenja doma bi bili uspehi v soli prav majhni in ne bi mogli prav ti otroci predstavljati naše slovenske skupnosti v Chicagu tako, kakor jo danes na različnih prireditvah predstavljajo. Naj posežem nazaj v prvo polovico obstanka naše šole! Takrat je bila zlata doba našega udejstvovanja! Prireditve daljevati naše delo. Prav ^ pa je, da bodo v življenju In tuD nji*1; koru pri slovenski maši. Po-1 pevski nastopi v javnosti ih P1^ publiko jim vcepljaj0 kot Slovenci enf pi-zav ljudi® st tujo vest, da so vredni drugim narodom-niki in vodilni ameriški na nos naše slovenske šole je otroški pevski zbor, ki je zadnja leta pod vodstvom ge. Humar. Tudi letos je v aprilu nastopil pred mnegojezičnimi skupinami med 18 okoliškimi šolami s slovenskimi: En hribček bom kupil, Izidor ovčice pasel, Ko sem jaz še majhen bil, če študent na rajžo tere — ki sedaj v gre. Druge narodnostne skupine! jote svoj materinski «<•*-- ^ so toliko navdušili, da bodo tudi: tolik trud ohranjanja narod11®^ eni drugič kaj “po svoje” zapeli.! jezika! Upajmo, da se bo ta t^ Najkvalitetnejši nastop pred po letih obrestoval vam v v najširšim občinstvom — največ! Ije, otrokom pa v korist tujim — imajo naši otroci vsako - dveh jezikov. Ana Gabe čedalje bolj poydarjajo vazn ^ dragocene dediščine vseh narf|{0 nesti in vpliva teh na amerl v* kulturo. Hvala vam, starsi, maju pr«®“ dan znahja ^^^sssssstnttTrnnttrattmttWitnnnnnnnmwmninmnnnnmnntmmmtt F- S. FINŽGAR: POLOM Pozdravljeni, bratje in ses-.re' je kriknil, razkrilil roke objel vse po vrsti. Nato se je ° rn^ h gospodarju in vprašal: * ie ta naša ljubezen neum-^°st? Izpodvil si je-nogi in se-po turško na preprogo. Na mizi je šumel samovar in . :>Uo temu, da je vsa družba farela °d dovtipov in smeha, je 10 vsem čudovito slovesno v dušah. Precej pozno sva se napotila s Prijateljem domov. Tesna uli-je že spala. Iz nizke hišice je 2arela luč skozi nezastrta stekla Pritličnega okna. Nehote sem se a ozrl tja. Pretreslo me je ai0’ da je tovariš občutil drh-le^je moje roke. Naj ti je?” se je začudil, kozi okno sem zagledal za ivalnim strojem iščoče oči tiste Mede žene. Nič,” sem mu odgovoril in 6 Tovariš je polglasno e Lepa naša domovina” in lzgmil v temi. ^ Takoj p0 teh dneh je planila a mesto nova novica: Raz-a v°jska se vali nad domo-trn