Številka 13
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
V LJUBLJANI, dne 11. aprila 1968 Cena 1 dinar	Leto XXV
VSEBINA:
99.	Sklepi o ukrepih za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja.
100.	Priporočilo o ukrepih na področju elektrogospodarstva.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
123.	Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1968.
124.	Odlok o spremembi odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti povprečnega osebnega dohodka na podlagi bvidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju (Cerknica).
125.	Sklep o prevzemu in opravljanju temeljne izobraževalne skupnosti Cerknica; nalog skupnosti otroškega varstva na območju občine Cerknica.
126.	Odlok o proračunu občine Litija za leto 1968.
127.	Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1967.
128.	Odlok o načinu formiranja sredstev temeljne izobraževalne skupnosti Litija za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1968.
129.	Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Litija).
130.	Odlok p uvedbi petdnevnega delovnega tedna in določitvi delovnega časa v upravnih organih za sprejem strank v občini Litija.
131.	Odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Litija.
132.	Sklep o pooblastitvi temeljne izobraževalne skupnosti Litija o opravljanju nalog otroškega varstva.
133.	Odlok o spremembah odloka o sprejetju urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja mesta Vrhnike in naselja Borovnica.
134.	Odlok o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi (Litija).
135.	Odlok o urbanističnih redih v občini Vrhnika.
136.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta vikend naselja v Peklu (Vrhnika).
137.	Odlok o potrditvi zazidalnega načrta ►►Klis-« na Vrhniki.
99.
SKLEPI
o	ukrepih za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 27. marca 1968 razpravljala o predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja in o akcijskem programu za izvajanje racionalizacije ter pri tem
ugotovila:
Racionalizacija na področju vzgoje in izobraževanja je zavesten in načrten proces, ki naj zagotovi uresničenje prizadevanj za večjo učinkovitost in kakovost vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti.
Dosedanje uresničevanje osnovnošolske reforme je bilo uspešno predvsem pri oblikovanju ustreznejše mreže popolnih osnovnih šol, katere obiskuje že pretežna večina učencev (91®/o).
Neusklajen in ponekod tudi ekstenziven razvoj srednjega šolstva je predvsem posledica premajhne povezanosti šolstva, gospodarstva in družbenih služb ter zavestne težnje družbeno-političnih skupnosti in staršev, da omogočijo učencem, ki so končali 8-letno šolanje, nadaljnje izobraževanje. Ker ni bilo na voljo dolgoročnih programov razvoja po posameznih gospodarskih in družbenih dejavnostih, na podlagi katerih bi lahko ugotovili potrebe po kadrih in njihove ustrezne profile, pa tudi zaradi proračunskega sistema šolstva, ni bilo mogoče zadosti vplivati na usmerjanje in porabo sredstev ter s tem tudi na oblikovanje mreže srednjih šol. Izobraževalne skupnosti sicer že vnašajo nove, pozitivne elemente; le-ti pa se uveljavljajo postopoma.
V preteklosti se je ekstenzivno razvijalo tudi visoko šolstvo, kar se kaže predvsem v notranji organi-
zaciji in delovanju zavodov, manj pa v njihovi mreži. V težnji, da bi visokošolski zavodi kar najhitreje zagotovili čim več strokovnjakov, so izobraževanje preveč ozko prilagajali potrebam konkretnih delovnih mest, kar je povzročilo tudi pretirano razčlenjenost študija. Vpliv delovnih organizacij na podrobnejšo vsebino, organizacijo in trajanje izobraževanja ni bil vedno v skladu s hitrim razvojem tehnike in znanosti ter stalno se spreminjajočo tehnologijo in z njihovimi kadrovskimi potrebami.
Vzporedno s potrebami družbe po načrtni in strokovni pedagoški intervenciji na širšem področju vzgoje dosedaj niso bili izoblikovani ustrezni profili pedagoških kadrov za vrsto novih pedagoških dejavnosti, ki jih zahteva tudi predlog za racionalizacijo.
Glede na omenjene ugotovitve ter z namenom, da se pospeši racionalizacija na področju vzgoje in izobraževanja, sprejema Skupščina SR Slovenije na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije tele
SKLEPE:
1.	Racionalizacija na področju vzgoje in izobraževanja naj kot pomemben družbeni program uskladi dejavnost šol in njihovo mrežo z družbenimi potrebami in možnostmi, kar 'je tudi v skladu s težnjami družbene in gospodarske reforme. Napori, da se pre-udarneje organizira šolsko delo, ne smejo povzročiti zmanjšanja obsega sredstev, namenjenih za področje vzgoje in izobraževanja, in tudi ne zmanjševanja možnosti za izobraževanje mladine.
2.	V osnovnem šolstvu je treba posvetiti skrb predvsem intenzivnemu izboljšanju idejne in strokovne ravni prosvetnega kadra, posodabljanju pouka in njegovi učinkovitosti — pri tem je treba čimprej izboljšati odstotek učencev-, ki v rednem roku končajo osemletno šolo — odpravi večizmenskega pouka in razširjanju dnevnega varstva.
3.	Zmofiljivosti srednjih šol je treba prilagoditi predvsem neposrednejšemu sedanjemu in bodočemu interesu družbenih in gospodarskih dejavnikov, s čimer bo doseženo učinkovitejše delovanje srednjih šol in njihova bolj smotrna razporejenost. Za uveljavitev tega interesa je treba pospešiti ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti, kot to predvideva zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. V ta prizadevanja Je treba vključiti Gospodarsko zbornico SR Slovenije, gospodarske organizacije in njihova združenja.
4.	Uresničevanje čim smotrnejše vsebine in organizacije visokega šolstva bo doseženo samo ob neposrednem sodelovanju družbenih koristnikov, predvsem v gospodarstvu pa tudi v ostalih dejavnostih, ki bodo s svojimi plani razvoja to omogočili.
5.	Na področjih, kjer na podlagi dolgoročnega družbenega in gospodarskega razvoja neposrednih interesentov ne moremo pričakovati večjih kadrovskih potreb, ki bi opravičevale posebno organizacijo izobraževanja, je treba za izobraževanje takšnih strokovnjakov doseči dogovor med visokošolskimi zavodi v Jugoslaviji.
6.	Cim prej bo treba izdelati profile vseh potrebnih pedagoških kadrov, določiti način in obliko njihovega šolanja ter zagotoviti kontinuiteto izobraževanja učiteljskega kadra in njihovega dopolnilnega izobraževanja.
7.	Družbena skrb za uspešnejše strokovno delo šolskih zavodov in učinkovitejše nadzorstvo nad njim zahteva ustreznejšo opredelitev nalog, pristojnosti in organizacije organov in zavodov, ki spremljajo ter proučujejo vprašanja vzgoje in izobraževanja v republiki. Za strokovno in znanstveno raziskovalno delo na tem področju sta neposredno odgovorna pedagoški inštitut in oddelek za pedagogiko na filozofski fakulteti.
8.	Cim prej je treba vsebinsko izpopolniti in natančneje določiti dejavnost prosvetno-pedagoške službe in pri tem odločneje zahtevati idejne in strokovne pogoje za pedagoške svetovalce, ki morajo poleg vodstev šol prevzeti polno odgovornost za vsestransko uspešno delo na šolah; poudarek mora biti na nadzoru in ovrednotenju kakovosti šolskega dela. Zato je treba izboljšati materialni položaj in organizacijo prosvetno-pedagoške službe, za kar bo potrebno spremeniti tudi zakon o prosvetno-pedagoški službi.
9.	Skupščina SR Slovenije podpira prizadevanja za izboljšanje kakovosti šolskega dela in za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja. Pristojni organi naj Skupščino SR Slovenije sproti obveščajo o izvajanju programa za vsestransko izboljšanje dela na področju vzgoje in Izobraževanja in ji predlagajo tiste potrebne ukrepe iz njene pristojnosti, ki bodo materialno in vsebinsko omogočili izvajanje tega programa.
St. 61-50/68
Ljubljana, dne 28. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
100.
PRIPOROČILO
o	ukrepih na področju elektrogospodarstva
Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 27. marca 1968 razpravljala o vprašanjih, ki se pojavljajo pri gospodarjenju z električno energijo in
ugotovila:
Pomen, ki ga ima električna energija za celotno gospodarstvo in za življenjske razmere prebivalstva, kakor tudi težave, ki nastopajo pri preskrbi z električno energijo v preteklih letih narekujejo Skupščini SR Slovenije, da s posebno pozornostjo spremlja in usmerja razvoj elektrogospodarstva ter da podvzema ukrepe in daje priporočila za njegovo uspešnejšo vključitev v splošni gospodarski razvoj.
S	sprejetjem temeljnega zakona o elektrogospodarstvu v letu 1965 so bile dane osnove za odločilen prehod k uveljavljanju ekonomskih načel in poslovnih odnosov tudi na področju gospodarjenja z električno energijo, kjer je dotlej še močno prevladoval administrativni način gospodarjenja.
Kljub v osnovi pozitivnim načelom tega zakona ter kljub razmeroma dolgemu času, ki je potekel od njegovega sprejetja, pa v elektrogospodarstvu še vedno ni prišlo do takšnih sprememb, ki bi vnašale nove, načelom našega gospodarskega sistema ter tržnega gospodarstva ustrezajoče metode gospodarjenja in organizacije ter v bistvu ostaja v okvirih starega administrativnega načina gospodarjenja.
Najmanjši napredek je bil dosežen v sistemu financiranja razširjene reprodukcije, kjer drugače kot v drugem gospodarstvu, še vedno prevladuje etatistični način zbiranja sredstev z obveznimi posojili, ki jih predpisujejo zakoni. Tak način zbiranja sredstev ne vzpodbuja elektrogospodarstva k združevanju sredstev za investicije ter k ustvarjanju lastnih investicijskih skladov. Politika delitve dohodka elektrogospodarskih podjetij je zato usmerjena k prekomernemu zviševanju vseh tistih postavk, ki vplivajo na zniževanje lastne akumulacije, kot so: investicijsko vzdrževanje, osebni dohodki, skladi skupne porabe in podobno, pri graditvi novih objektov pa se močno presegajo predračunski zneski.
Sistem obveznih posojil se negativno odraža tudi pri vpisovalcih posojil. Gospodarstvo ocenjuje obvezno vplačevanje posojil kot davčno obliko zajemanja akumulacije, kar je razumljivo, ker na podlagi danih posojil nima nobenega vpliva na graditev in poslovanje elektroenergetskih objektov, posebno pa nobene garancije za to, na čemer je najbolj zainteresirano, to je, da bo imelo zagotovljeno trajno dobavo kvalitetne in cenene energije. Tak sistem financiranja razširjene reprodukcije preprečuje uveljavljanje samofinanciranja gospodarstva, zavira razvoj proizvodno-finančnega sodelovanja ter ustvarja nasprotja med proizvajalci in porabniki električne energije.
Podjetja, ki gospodarijo s proizvodnjo in s prenosom električne energije so zapirajo v ozke, regionalno omejene in medsebojno nezadostno povezane lokali • stične interese, ki temeljijo le na podjetniški usmerjenosti posameznih podjetij in zaradi svoje razdrob-
tjenosti ne dosegajo optimalnih ekonomskih učinkov s stališča zadovoljevanja potreb širšega proizvodnega območja. V njihovih odločitvah prevladujejo ozki regionalni koncepti, k reševanju posamezniii vprašanj pristopa vsak kolektiv po svoje, integracijska gibanju, kolikor do njih prihaja, izhajajo iz ožjih regionalnih interesov, kar vse so osnovni vzroki, da ne more zaživeti delovanje celotnega energetskega sistema po načelih, ki ustrezajo sistemu samoupravljanja in ki so v osnovi sprejeta v temeljnem zakonu o elektrogospodarstvu.
Neurejeni so tudi medsebojni odnosi med posameznimi elektroenergetskimi podjetji, zlasti glede cen in medsebojnega obračunavanja ter plačevanja električne energije. K normalizaciji prometa z električno energijo na podlagi kupoprodajnih pogodb se ne pristopa.
Takšno stanje zavira uveljavljanje samoupravnih odnosov, tržnih zakonitosti in proizvodno-finančnega sodelovanja, obenem pa preprečuje tudi sodelovanje in vpliv potrošnikov na gospodarjenje z električno energijo.
Oba zbora zato poudarjata neobhodnost učinkovitega in takojšnjega pristopa k rešitvi nakazanih problemov. Zbora pri tem poudarjata zlasti izreden pomen ekonomičnosti proizvodnje električne energije, ki postaja z uveljavljanjem mehanizacije in avtomatizacije vedno odločilnejša postavka v materialnih stroških ter je od nje že sedaj, še bolj pa v prihodnje v veliki meri odvisna konkurenčna sposobnost našega gospodarstva. Družba kot celota, posebno pa 'potrošniki energije so zato neposredno zainteresirani tako na smotrnosti izgradnje zmogljivosti za proizvodnjo električne energije kot tudi na racionalnem poslovanju elektrogospod arstva.
Ureditev vseh odprtih vprašanj ter prilagoditev poslovanja elektrogospodarstva pogojem tržnega gospodarstva bosta zahtevala pomembne in trajne napore celotnega gospodarstva in organov družbenih skupnosti. K urejanju teh problemov je treba načrtno in učinkovito pristopiti, takoj pa podvzeti vse tiste ukrepe, ki so možni že sedaj in ki lahko že v bližnji prihodnosti prispevajo k zboljšanju gospodarjenja na tem področju. S smotrnejšo in enotnejšo organizacijsko povezanostjo elektrogospodarskih podjetij, ki bo zagotovila racionalno in učinkovito vodenje in poslovanje elektrogospodarstva ter s soudeležbo potrošnikov pri financiranju graditve elektroenergetskih objektov bo mogoče bistveno prispevati k urejanju razmer na področju razširjene reprodukcije ter k zboljšanju in ureditvi poslovnih odnosov znotraj elektrogospodarstva ter med njim in potrošniki električne energije na drugi strani.
Ob upoštevanju teh ugotovitev ter zato, da bi prispevala k hitrejši vključitvi elektrogospodarstva v SR Sloveniji v pogoje, ki veljajo za drugo gospodarstvo ter v splošni gospodarski napredek sprejema Skupščina SR Slovenije
tov (Uradni list SRS, št. 42-214/66 in št. 12-88/66) ter elektrogospodarskim organizacijam, investitorjem elektrogospodarskih objektov, ki se financirajo iz sredstev, zbranih po teh zakonih, da se dogovorijo o preoblikovanju na podlagi teh zakonov vplačanih sredstev v združena sredstva v smislu zakona o spremembah zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objektov ter v smislu določil 8. ter 63. do 64g člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 17-291/61, 31-450/67).
Zaradi učinkovitejšega izvajanja gornjega priporočila, naj delovne organizacije pri sklepanju pogodb 0 skupnih vlaganjih v elektroenergetske objekte nastopajo organizirano preko ustreznih svetov pri gospodarski zbornici, preko poslovnih združenj ali drugih skupin, da bi se novi odnosi lahko hitreje in učinkoviteje uveljavili;
priporočilo delovnim organizacijam s področja proizvodnje in prenosa električne energije
Skupščina SR Slovenije priporoča delovnim organizacijam s področja proizvodnje in prenosa električne energije, da pristopijo k integraciji in takšni organizaciji enotnega podjetja za proizvodnjo in promet z električno energijo, ki bo vnesla bistvene kvalitetne spremembe v sedanji način poslovanja, zlasli pa najugodnejše pogoje glede stalnosti preskrbe, kvalitete in cene električne energije, racionalnosti graditve in optimalnosti glede lokacije ter vrste proizvodnih zmogljivosti, smotrnega izkoriščanja vodnih in termičnih central ter poslovnega sodelovanja s sosednimi energetskimi področji.
Poslovno združenje energetike SR Slovenije naj v sodelovanju z elektroenergetskimi podjetji, Gospodarsko zbornico SR Slovenije in drugim gospodarstvom temu ustrezno pripravi načrt osnovnega organizacijskega koncepta in ureditve notranjih odnosov v elektrogospodarstvu, ki bo služil kot osnova za razprave in odločitve v delovnih kolektivih, vendar tako, da bi priprave za integracijo čimprej končali in da bi novo podjetje začelo poslovati najkasneje s 1. januarjem 1969.
St. 402-92/68
Ljubljana, dne 28. marca 1968.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
priporočilo delovnim organizacijam
Skupščina SR Slovenije priporoča delovnim organizacijam, zavezancem posojila po določbah zakona o dopolnilnih sredstvih za financiranje elektroenergetskih objektov v letih 1966--1970 (Uradni list SRS, št. 24-140/63) ter zakona o zagotovitvi dopolnilnih kreditnih sredstev za dokončanje elektroenergetskih objek-
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 123.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64 in št. 43/67) ter 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1968
1.	člen
Proračun Občine Cerknica za leto 1968 obsega:
din
—	dohodke v znesku	3,963.964
—	razporejene dohodke v znesku . . . 3,904.964
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku............. 59.000
2.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje raznih organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s' pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
\
3.	člen
N
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov lahko
najame ustrezno višino posojila za potrebe financiranja proračunskih izdatkov.
4.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča svet za družbeni plan in finance proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
5.	člen
Od dohodkov proračuna za leto 1968, razen preneseni!) sredstev iz leta 1967, se vlaga v rezervni sklad občine 1 °/o.
6.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine za leto 1968 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1968, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 400-16/65-1
Cerknica, dne 29. marca 1988.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič L r. j
PREGLED
dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1968
dohodkov Dohodki	Skupaj
1	Prispevki...................... 2,073.656
2	Davki.......................... 1,337.577
3	Takse............................ 306.195
6	Dohodki organov	in razni dru-	,
gi dohodki........................ 97.669
8	Prenesena sredstva............... 148.867
Štev.		
glav. namena	Razpored dohodkov	Skupaj
01	Izobraževanje in vzgoja . . .	600.000
02	Znanstvena dejavnost . . .		
03	Kulturno-prosvetna dejavnost	45.000
04'	Socialno skrbstvo		544.000
05	Zdravstveno varstvo ....	218.000
06	Komunalna dejavnost . . .	401.100
07	Delo državnih organov . . .	1,565.904
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	50.000
13	Dejavnost družbeno-političnih	
	organizacij in društev . . .	149.160
14	Negospodarske investicije . .	266.200
15	Gospodarske investicije . . .	1.600
16	Gospodarski posegi ....	14.000
17	Proračunske obveznosti iz	
	prejšnjih let		 .	10.000
18	Vlaganje v rezervni sklad . .	40.000
19	Nerazporejeni dohodki . . .	59.000
Skupaj
3,963.964
Skupaj
3,963.964
124.
Na podlagi 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS, št 41/6b) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi najnižjih osebnih dohodkov delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, za katere ni mogoče ugotoviti povprečnega osebnega dohodka na podlagi evidence izplačanih osebnih dohodkov v družbenem sektorju
1.	člen
V 3. členu se v prvem odstavku »200 din« zniža na »150 din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1968 dalje.
St 113-7/6.7-1
Cerknica, dne 29. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič L r.
125.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica in 16. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1968 sprejela
SKLEP
1.	Temeljna izobraževalna skupnost Cerknica prevzame in opravlja naloge skupnosti otroškega varstva na območju občine Cerknica.
2.	Za opravljanje nalog iz 1. točke tega sklepa se pri temeljni izobraževalni skupnosti na posebnem računu zbirajo sredstva, predvidena v zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
3.	Ta sklep začne veljati po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St 022-7/68-3/0
Cerknica, dne 29. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 126.
Na podlagi 45., 46. in 47. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter 115. do 120. in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1968 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1968
1.	člen
din
Občinski proračun za leto 1968 obsega: . . 5,237.000
Dohodki v znesku, ki se zmanjšajo za sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča tako,.................................. 330.000
da ostane za financiranje proračuna . . . 4,907.700
2.	člen
Rezervnemu skladu pripada 1 %> od vseh dohodkov proračuna za leto 1968 po odbitku presežnih dohodkov iz leta 1967.
3.	člen
Del premije za zavarovanja od požara, ki pripada občini, se v celoti prenašajo gasilskemu skladu občine.
/Z	.1 S'. Z |	■
4.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje organov, zavodov in organizacij, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi, zavodi oziroma organizacijami.
Sredstva, ki jih v prvem odstavku navedeni organi ustvarijo z dodatno dejavnostjo, pripadajo njihovim finančnim načrtom.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija sme začasno omejiti proračunske izdatke na posameznih proračunskih postavkah, če ugotovi, da priliv dohodkov ni v sorazmerju z dohodki, doseženimi s proračunom. O tem je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija je pooblaščen, dd razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izrecne nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve.
O tem je svet dolžan naknadno poročati skupščini občine.
7.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Litija za leto 1968 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
Št. 010-11/03-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
PREGLED
Vrsta	dohodkov in razpored	dohodkov proračuna skupščine St.	občine Litija	za leto 1968
dohodkov	Dohodki	Skupaj	glavnega namena	Razpored	dohodkov
Skupa)
1	Prispevki.............................. 2,792.700
2	Davki................................. 1,387.200
3	Takse .................................. 300.000
6	Dohodki organov in razni drugi dohodki 200.000
7	Dopolnilna sredstva...................... 40.000
8	Prenesena sredstva...................... 187.800
Skupaj
4,907.700
01	Izobraževanje in vzgoja......... 130.000
03	Kulturno prosvetna dejavnost	.	.	.	138.000
04	Socialno skrbstvo............... 728.100
05	Zdravstveno varstvo............. 117.500
06	Komunalna dejavnost............. 474.900
07	Delo državnih organov.......... 1,675.900
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	.	.	.	102.000
13	Dejavnost družbeno-političnih	organizacij in društev	 252.000
14	Negospodarske investicije....... 565.000
15	Gospodarske investicije......... 340.000
16	Gospodarski posegi............... 55.500
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih
let...................................   4.100
18	Vlaganje v rezervni sklad........ 50.000
19	Nerazporejeni dohodki........... 274.000
Skupaj .................................... 4,907.700
127.
Na podlagi 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64 in št. 51/66) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1968 sprejela
5.	neporabljeni del sredstev za posebne
namene na posebnem računu organa uprave, katera se po sklepu skupščine prenesejo v proračun.................... 870,26
6.	skupni presežek dohodkov............... 188.661,09
ZAKLJUČNI RAČUN proračuna občine Litija za leto 1967
1.	člen
»	2. člen
Presežek po zaključnem računu ....	188.661,09
se razporedi za prenos v proračun
za leto 1968 .............................. 188.661,09
Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1967 vsebuje:
din
1. skupni znesek dohodkov po bilanci pro-
računa .................................  6,130.763,66
2.	skupni znesek razporeditve dohodkov
po bilanci proračuna..................... 5,942.972,83
3.	razlika med skupno ustvarjenimi do-
hodki in skupno razporeditvijo dohodkov po bilanci proračuna................... 187.790,83
4.	neporabljeni del sredstev za redno de-
javnost upravnega organa, katerega se po sklepu skupščine prenesejo v proračun ....'. ............................ —
3.	člen
Ta zaključni račun velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-16/63-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
i ,	'	1
PREGLED
dohodkov in razporeda dohodkov po zaključnem računu proračuna družbeno-politične skupnosti Litija za
leto 1967
Plan po rebalanci
in po	Doseženo
Vrsta	Dohodki	poznejših dejansko
spre-	din
memoah din
1	Prispevki...........
2	Davki................
3	Takse ...............
6. Dohodki organov in
drugi dohodki .	.	.
7 Dopolnilna sredstva . 8. Prenesena sredstva .
	2,046.645,62
	1,273.982,65
.	. .	76.641	94.785,92
razni	
. ■. .	171.050	155.878,51
.	. .	1,314.000	1,313.035,77
.	. .	346.435	346.435,1.9
Skupni vsi dohodki .	7,022.340 6,130.763,60
St.	Plan po rebalanci in po	Doseženo
glav.	poznejših	dejansko
namena	apre-	din
01 Dejavnost šol ......	membah din 1,650.313	1,650.313,00
02 Kulturno prosvetna dejavnost	117.649	. 113.542,04
03 Socialno skrbstvo ....	755.005	728.066,70
04 Zdravstveno varstvo . . .	142,846	117.408,75
05 Komunalna dejavnost . . .	438.400	437.046,10
06 Delo 'državnih organov . .	1,502.692	1,478.739,76
11 Dejavnost krajevnih skupnosti		90.000	90.000,00
12 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev . . .	184.500	184.500,00
13 Negospodarske investicije	574.426	572.183,25
14 Gospodarski posegi ....	79.728	67.490,75
15 Vlaganje v rezervni sklad .	70.000	70.791,83
16 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let		29.620	28.611,31
17 Gospodarske investicije . .	81.635	79.332,06
18 Nerazporejeni dohodki .	.	305.528	324.947.28
Skupaj razporejeni dohodki 		6,022.340	5,942.972,33
128.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) ter 26., 27. in 64. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 19S8 sprejela
ODLOK
o načinu formiranja sredstev temeljne izobraževalne skupnosti Litija za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1968
1.	člen
S tem odlokom se zagotavljajo viri financiranja temeljne izobraževalne skupnosti Litija.
2.	člen
Za izobraževanje in vzgojo pripada temeljni izobraževalni skupnosti Litija v letu 1968:
1.	prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 1,80;
2.	16%> prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, doseženega v letu 1968;
3.	16°/o prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo pavšalno v odstotku od kosmatega dohodka, doseženega v letu 1968;
4.	16%> občinskega davka od prometa blaga na drobno, doseženega v letu 1968;
5.	16 “/o davka od plačil za storitve, doseženega v
letu 1968.	< '
3 člen
Viri dohodkov za izobraževanje, predpisani s tem odlokom, se obračunavajo od stopenj in osnov, predpisanih z odlokom o prispevkih in davkih občanov občine Litija za leto 1968.
,	4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 010-5/67-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r.
129.
Na podlagi 12, in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/63) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1968 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov
1.	člen
S tem odlokom se sprejmeta in potrdita zazidalna načrta v mestu Litija
—	za območje Grbin, št. projekta ED in
—	za območje Cesta Zasavskega bataljona, št. projekta 814-dop.
2.	člen
Zazidalni načrti so pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, ki so potrjeni s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan s cit. zakonom.
4.	člen
Stroške izgradnje poslovnih, stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, ki jih obsega zazidalni načrt, nosi investitor posameznega objekta v celoti, ne glede na sektor lastništva.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem teh zazidalnih načrtov izvaja občinska urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 351-59/67
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
130.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija in 6. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/68) je skupščina občine Litija na skupni seji dne 28. marca 1968 sprejela
ODLOK
o uvedbi petdnevnega delovnega tedna in določitvi delovnega časa v upravnih organih za sprejem strank v občini Litija
1.	člen
V občinskih upravnih organih in drugih organi! in organizacijah, ki opravljajo zadeve javnega pomena, se s 1. majem 1968 uvede nov delovni čas v skladu z zakonom o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji.
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih za sprejem strank Je:
— v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure in od 13. do 15.30.
Ne glede na delovni čas za sprejem strank, določen po tem odloku, se opravlja sklepanje zakonskih zvez vsako soboto od 9. do 12. ure.
Glavna pisarna in sprejemna pisarna ter krajevni uradi sprejemajo vloge vsak delovni dan in ves delovni čas. i
3.	člen
Delovne skupnosti občinskih in drugih organov ter organizacij si v skladu z določbami zakona o uvedbi petdnevnega delovnega tedna v SR Sloveniji, zakona o delovnih razmerjih ter tega odloka, določijo delovni čas.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, izvaja pa se od 1. maja 1968. Z dnem, ko se začne izvajati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov ObLO Litija in časa, v katerem se sprejemajo stranke, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 23/61 z dne 24. III. 1961.
St. 010-8/68-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r.
m.
Na podlagi drugega odstavka 1. in 4. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez In zeleni bot: (Uradni list SRS, št. 30-243/67), 1. odstavka 15. člena zakona o varstvu, rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36-367/65) ter 202. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št, 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. marca 1968 sprejela
ODLOK
o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Litija
1.	člen
Na območju občine Litija je dovoljeno gojiti črni ribez v delu k. o. Selo Mirna, k. o. Tihaboj, k. o. Moravče, k. o. Vodice in k. o. Okrog. Nadalje se nasadi črnega ribeza lahko na novo formirajo v delu k. o. Kresniški vrh, k. o. Litija, k. o. Hotič, k. o. Vintarje-vec, k. o. Poljane —- del, k. o. Primskovo, k. o. Sobračc in k. o. Ježni vrh.
2.	člen
Zračna razdalje med rastlinami ribeza (Ribes SPP) in rastlinami zelenega bora (Pinus strobus) mora biti najmanj 2 km.
3.	člen
Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo (mehurjevko) in so na območju, ki je določeno le za saditev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Hastline ribeza, ki so oKužene z ribezovo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
4.	člen
Rastline ribeza se mora redno tretirati z enim izmed učinkovitih kemičnih sredstev.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 010-6/68-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
i	.	skupščine občine Litija:
Stanc Volk 1, r.
132.
Na podlagi 138. člena statuta občine Litija ter 16. člena zakona o- skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67/ je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1968 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi temeljne izobraževalne skupnosti Litija o opravljanju nalog otroškega varstva
1.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost Litija prevzame in opravlja naloge za otroško varstvo v občini.
2.	člen
Sredstva za dnevno varstvo otrok se zbirajo na Posebnem računu temeljne izobraževalno skupnosti Litija.
3.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost Litija mora na Podlagi 1. člena i tega sklepa uskladiti svoj statut.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. aprila 1968.
St. 010-7/68-1/1
Litija, dne 28. marca 1968.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 133.
Na podlagi 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uraani list SRS, št. 16-119/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. aprila 1938 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o sprejetju urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja mesta Vrhnike in naselja Borovnica
1.	člen
V odloku o sprejetju urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja mesta Vrhnike in naselja Borovnice, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/66, se členi spremenijo in se glasijo:
1.	člen se spremeni in se glasi:
»Sprejme se urbanistični program občine Vrhnika, ki ga je izdelal urbanistični inštitut SR Slovenije z zakonom o urbanističnem planiranju.«
2.	člen se črta.
3.	člen se spremeni in se glasi:
»Urbanistični program je izdelan za okvirno obdobje 30 let in vsebuje tole dokumentacijo:
A. Tekstualni del
a)	demografski trendij in delovna mesta: razporeditev prebivalstva, zaposleni in delovna mesta, migracija;
b)	projekcija prebivalstva Vrhnika: prognoza, tabelarični prikazi;
c)	osnove vodnogospodarskih ureditev: oskrba z vodo, kanalizacija, melioracije;
d)	osnove prometnega omrežja: cestne zveze (avtomobilska cesta, tranzitne, lokalne, turistične ceste), železnica, plovna zveza;
e)	osnove energetskega omrežja: električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje;
f)	namenska porazdelitev površin in zavarovana območja: elementi urbanističnega urejanja posameznih ureditvenih območij, kmetijske in gozdne površine, prirodno in spomeniško varstvo.
Tekstualni del sprememb urbanističnega programa predstavlja v nekaterih točkah dopolnilo in novelacijo že izdelanih urbanističnih dokumentov predvsem elaborata »Vplivna območja občine Vrhnika in elementi urbanističnega urejanja.«
B. Grafični prikazi
Grafični prikazi so izdelani na kopijah topografskih kart v merilu 1 :25.000.
a)	osnove vodnogospodarskih ureditev;
b)	osnove prometnega omrežja;
c)	osnove energetskega omrežja;
d)	zbirni prikaz elementov urbanističnega programa (namenska porazdelitev površin s prikazom zavarovanih območij);
e)	načini urbanističnega urejanja.
4.	člen se črta.
5.	člen se črta.
Drugi odstavek 6. člena se črta.
7.	člen se črta.
8.	člen se spremeni in se glasi:
»Elemente iz sprejetega urbanističnega programa z vsemi spremembami, dopolnitvami mora občinska skupščina najmanj vsakih pet let pregledati in usklajevati s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.«
9.	člen se spremeni in se glasi:
»Urbanistični program mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom in družbeno-političnim skupnostim na sedežu občinske skupščine.«
10.	člen se spremeni in se glasi:
»Za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje), ki pa so v skladu z določili urbanističnega programa in drugimi urbanističnimi dokumenti, bo pristojni organ občinske skupščine po naknadnem lokacijskem postopku izdal dovoljenje za gradnjo.«
11.	člen se črta.
12.	člen se spremeni in se glasi:
»Kadar so objekti, ki nimajo lokacijskih dovoljenj, nedovoljeni objekti na nezazidljivem zemljišču, izda občinska urbanistična inšpekcija uradno ugotovitve, da je treba objekt ob določenih pogojih in v določenem roku odstraniti.
Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se tak objekt in objekt, ki ima začasno dovoljenje, odstrani vsekakor brez odškodnine lastniku ali družbenemu upravitelju zgradbe, če tako zahtevajo potrjeni urbanistični dokumenti ali druge koristi razvoja območja urbanističnega programa.«
13.	člen se črta.
14.	člen se črta.
15.	člen se črta.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati sklep o določitvi vplivnih območij na območju občine Vrhnika in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Glasnik, št. 38/63) ter odlok o določitvi naselij in posameznih območij, za katere se izdelajo urbanistični načrti ali zazidalni načrti ali samo urbanistični redi V občini Vrhnika (Uradni list SRS,, št. 42/67).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-3/67-68
Vrhnika, dne 1. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
134.
Na podlagi 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
1.	aprila 1968 sprejela
ODLOK
o določitvi naselij in posameznih območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi
•	1. člen
Z urbanističnimi in zazidalnimi načrti se urejajo ureditvena območja:
a)	Vrhnika z naselji Stara Vrhnika, Verd in Mirke,
b)	Borovnica z naselji Dol, Laze, Breg in Pako.
2.	člen
Samo z zazidalnimi načrti se urejajo naselja in območja:
a)	Log — novo naselje,
b)	rekreacijsko in turistično območje Ulovka, Zaplana in Strmica,
c)	rekreacijsko in turistično območje Pekel, Pokoj išče.
3.	člen
Samo z urbanističnimi redi se urejajo tale naselja in območja:
Smrečje, Podlipa, Zaplana, Velika Ligojna, Mala Ligojna, Drenov grič, Log, Dragomer, Lukovica, Sinja gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Dražica, Brezovica pri Borovnici, Zabočevo.
Krajinsko kmetijski in naselitveni rezervat Goričica, rekreacijsko območje Ljubljanice.
4.	člen
Za urejanje posameznih manjših naselij in zaselkov, pri katerih ni pričakovati nobenega razvoja in niso našteti v 3. členu, se po potrebi uporabijo določila odgovarjajočega urbanističnega reda.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-07/68
Vrhnika, dne 1. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
135.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. aprila 1968 sprejela
l
ODLOK
o urbanističnih redih v občini Vrhnika
1.	člen
Z urbanističnimi redi se urejajo naselja in območja, navedena v 3. členu »Odloka o določitvi naselij in območij, ki se urejajo z urbanističnimi in zazidalnimi načrti, samo z zazidalnimi načrti ali samo z urbanističnimi redi«.
2.	člen
Za vsa pomembnejša naselja in vsa območja, določena za urejanje z urbanističnimi redi, se mora postopno izdelati dopolnilna določila k odloku o urbanističnih redih za naselja in območja v občini Vrhnika. Ta določila se izdelajo v obliki minimalne tekstualne, grafične in slikovne dokumentacije na osnovi elementov urbanističnega programa in terenske valorizacije naselij in območij.
3.	člen
Dokler se ne izdelajo dopolnilna določila iz 2. člena tega odloka, se izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja v naseljih in območjih, ki se urejajo z urbanističnimi redi na osnovi komisijske obravnave, pri kateri mora obvezno sodelovati tudi zastopnik urbanistične strokovne organizacije, ki jo je skupščina občine Vrhnika pooblastila za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja.
4.	člen
>
Pri izdaji lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati tale splošna načela o urbanističnih redih v občini Vrhnika:
a)	v naseljih in območjih, ki se urejajo z urbanističnimi redi, se sme dovoliti gradnja in adaptacija objektov le za take namene, ki so v skladu z elementi urbanističnega programa;
b)	gradnja novih objektov se načeloma dovoljuje le znotraj meje strnjenega naselja ali tik ob naselju na področju, kjer niso prizadete kmetijske površine večje proizvodne vrednosti in kjer se nova gradnja najskladneje vključuje v krajinski okvir naselja;
a) arhitekturno oblikovanje novih objektov mora biti prilagojeno na obstoječi arhitekturi v naselju, posebno glede izbire konstrukcij in materialov. Pri tem ie predvsem pomembna skladnost v višini objektov, strešnem naklonu in barvi strešne kritine, smeri slemena in fasadni barvi;
d)	dovoljene so spremembe funkcij obstoječih objektov, če je nova funkcija obstoječega objekta v skladu z urbanističnim programom;
e)	adaptacije objektov, ki nimajo spomeniške ali ambientne vrednosti, se lahko izvršijo pod istimi po-8°ji kot veljajo na novogradnje;
f)	adaptacije in sanacije spomeniško zaščitenih objektov in objektov ambientne vrednosti je dovoljeno izvršiti le ob predhodnem soglasju pristojnega zavoda za varstvo spomenikov;
g)	priključki novih objektov in adaptacij na komunalne naprave so obvezni, ustrezno soglasje pa je potrebno priložiti prošnji za Izdajo gradbenega dovoljenja;
h)	okolje novih objektov mora biti urejeno do zaključka gradbenih del.
5.	člen
Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v naseljih, ki se urejajo z urbanističnimi redi, je potrebno gradbeno dovoljenje. Investitor mora priložiti k zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja dokazilo, da je upravičen razpolagati in mapno kopijo.
Lokacijske pogoje in oblikovanje objektov določi komisija iz 3. člena tega odloka. Tehnična dokumentacija, ki jo predloži investitor za izdajo gradbenega dovoljenja (gradbeni načrti), mora biti usklajena s pogoji, ki jih določi omenjena komisija.
Za graditev vseh drugih objektov mora investitor
pridobiti lokacijsko dovoljenje.
6.	člen
Sprejete urbanistične rede mora občinska skupščina po potrebi najmanj pa vsaki dve leti pregledati in uskladiti s spremenjenimi in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-08/68
Vrhnika, dne 1. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
136.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti ' dne 1. aprila 1968 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta vikend naselja v Peklu
1.	člen
S tem odlokom se potrjuje zazidalni načrt za vikend naselje v Peklu pri Borovnici.
Zazidalni načrt vsebuje:
a)	tehnično poročilo,
b)	pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta.
2.	člen
Za spomeniške objekte na širšem območju Pekla veljajo spomeniško varstvena določila zakona o varstvu kulturnih spomenikov v L.RS (Uradni list LRS,
št. 26/61).
Za vsak poseg na teh objektih mora dati soglasje pristojna spomeniška služba.
3.	člen
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejet zazidalni načrt.
4.	člen
Bistvene spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet ta zazidalni načrt. Manjše spremembe načrta pa se obravnavajo po rednem lokacijskem postopku.
5.	člen
Izvajanje tega načrta in odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	•
St. 3/1-010-09/68
Vrhnika, dne 1. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
137.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. aprila 1968 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnega načrta »Klis« na Vrhniki
1.	člen
S tem odlokom se potrjuje zazidalni načrt »Klis« na Vrhniki.
Zazidalni načrt vsebuje:
a)	načrt kanalizacije,
b)	načrt vodovoda,
c)	načrt elektrifikacije,
d)	tehnično poročilo,
e)	pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta.
2.	člen
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejet zazidalni načrt.
3.	člen
Bistvene spremembe zazidalnega načrta ali posameznih delov zazidalnega načrta obravnava skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot je bil sprejet ta zazidalni načrt. Manjše spremembe načrtov pa se obravnava po rednem lokacijskem postopku.
4.	člen
Izvajanje tega načrta in odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
■	5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«.	i
Št. 3/1-010-010/68
Vrhnika, dne 1. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok Lr.
Izdaja Časopisni zavod -Uradni list SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60