PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST za misleče Citateue PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvezo in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2141. Eai*r*d m Mcood-claa auliw, Dk. 6, 1107, »I the mm! u«kr U» Act of Com'«* ol M*rchV •I 111. CHICAGO, ILL., November 24, 1948. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. «11 LETO—VOL. XLm. DEMONSTRACIJA MORNARJEV CIO IN AVL pred grškim ken-zulatom v New Yorka proti preganjanja N. grških unijsklh voditeljev v Atenah. V tej demonstraciji Je bilo tudi precej frškUi mornarjev. Ameriški pomorščaki ia pomol ski delavci ao aknšali poslati v obrambo preganjanih grških unijski h voditeljev v Atene ameriškega delavakega odvetnika W. L. Standarda, a ma grški konaulat nI hotel dati vise. Strah Francije pred obnavljanjem nove nemške bojne sile Vrnitev trdnjav« nemške vojne industrije nazaj nemškim lastnikom. — Francozi zaman protestirajo. — Anglija za amerlki načrt Ameriška vlada se je odločila v svoji "mrzli vojni" z Rusijo obnoviti "biconijo" v novo n?m-ško industrialno silo. Pravi sicer, da bo anglo-ameriška oblast skrbela, da je ne bo spet kak nov Hitler uporabil tudi za obnovitev nemške vojne sile in da se svet'lahko zanese, da Porurje ne bo postalo nov arzenal nemškega militarizma in halizma. 1 Močna Nemčija v načrtu boja , v ? ■ proti USSR ^ * Vzrok naglemu utrjevanju Nemčije v obnovitev industrije in za ojačanje nemškega kapitalizma je ena izmed posledic takozvane Trumanove doktrine, ki skuša ograditi Sov. unijo s "cordon sanitaire" kakor so jo po prvi svetovni vojni. Razlika je le, da jim je treba ta "kor-don" sedaj pomakniti daleč na zapad, dočim so ga zapadne sile imele po prvi svetovni vojni daleč na vzhodu, kjer so ga tvorile Poljska, baltiške države, Finska, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Jugoslavija, Turčija, Albanija itd. Vse oiftenjene države — z. izjemo Turčije, so sedaj v sovjetski coni vpliva, ali pa popolnoma pod sovjetsko oblastjo. In pa vzhodni del Nemčije, s polovico Berlina vred. Na daljnem vzhodu sa tvorile "sanitarni kordon" v prvi vrsti Japonska, ki je zasedla tudi Mandžurijo, in Kitajska je bila sovražna USSR. Toda za najtrdnejšo mejo proti sovjetski ekspanziji pa je bila smatrana Hitlerjeva Nemčija, zato mu je Wall Street in londonski 'city" (finančni di-strikt Londona) pomagal v oboroževanju. Posledice so znane. Toda izgleda, da so v LonooiW in v AVashingtonu nanje pozabili, na pa toliko v Parizu. Tudi Francija kriva Dasi se sedaj Francozi nad anglo-ameriŠko politiko selo Ali vam je naročnina potekla...? Tokota ktovilka Prolotarea. 2141 Ako jo številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PRVI strani nišja, to pomeni, da vam je naročnino potekla sa toliko tednov kolikor je številka v va* šem oklepaju nišja od gornjo. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri dela in na poštnini! zgražajo, je bila jačanja Hitlerja tudi Francija kriva. Njeni kapitalisti so ga zalagali z vsem kar je hotel iz njihovih tovarn, za denar seveda. Ampak sedaj se nove vojne tudi francoska buržvazija boji, in francoska reakcija, ki ji načel j uje general Chas. de Gaulle. Francija živela tudi brez J "Marshallovega plana" De Gaulle je francoskemu ljudstvu dejal, da naj rajše zavrže Marshallov plan kot pa da bi pristalo v anglo-ameriški načrt za obnovitev nemškega' industrijskega militarizma. Ako se nemškim kapitalistom vrne velikanske industrijske naprave v Porurju, mogočno nemško premogovniško industrijo in druga bogastva, kdo ve, kaj bo ona čez pet let ali pa še prej! Nemci že sedaj goje maščevalne želje. S časoma jih bodo spremenili v načrte. In ko spet postanejo arogantni, pa bodo znO-va "apizani", kakor so bili pod kajzerjem in potem pod Hitlerjem General de Gaulle je pred več meseci v enem svojih govorov izjavil, da Franciji sedaj Nemčija ni več nevarna, resno- pa jo ogroža komunistična Rusi j s. A komaj pol leta pozneje je iz-previdel, da bo Francija — ako bo anglo-ameriška politika v (Konec na 4. strani.) ZED. DR2AVE ŠČITIJO REŽIME, KI JIH LJUDSTVA NE MARAJO Zvezna vlada s tvojim armadnim in mornaričnitn štabom ti boli glavo, kako ototi Ciang Kajškov režim pred popolnim polomom. Dali smo mu i* par milijard polog raznih drugih dajatov. Dali smo mu letal in naše pilote, da kitajske letalce uto, kako naj redčijo takozvano kitajsko komunistično armado, ki ima v posesti še skoro toliko Kitajske kot jo obseg Evrope. V šingtao v severni Kitajski, kjer tabori velik del naše bojne mornarico, je ameriško vrhovno poveljstvo poslalo nadaljnih nekaj tisoč marinov (mornari-čna pohota), da ojača ameriško posadko, ki jo ie tam* Zaledje tega pristanišča pa je vse okupirano od komunistične armade, kakor jo imenujemo v Ameriki. Naše bojno ladjo so tudi v iangaju, mod njimi nosilke bojnih letal — tako — za vsak slučaj... Vzlic tej ogromni ameriški pomoči in vojaški podpori pa Ciang Kaišek in njegov koruptni režim izgubljat dasi Šo komunistični kitajski armadi prerokovali uničenje predlanskim, lani in spet letos. A dogodilo so je, da je kitajska ljudska armada prodrla do par sto milj od glavnega mosta Nanking, da jo blizu Sangaja, In da se ameriški in angleški civilisti na apel svojih konzularnih in drugih naših ter angleških uradnikov vračajo domov kolikor hitro morejo. Ameriškemu poveljstvu je neprijetno priznati, da so je z ocenjevanjem bojnih sil ljudsko armade uka-nilo. Ljudstvo jo proti Ciang Kaišoku tudi v tistih krajih Kitajske, ki so še pod njegovo vlado. Na svojo vojake se ne more zanesti. Ameriški časnikarji s Kitajskega poročajo, da kitajski letalci z bojnimi letali, ki smo jim jih dali, slabo ravnajo, da so mnoge pokvarili In da sov boj nad komunistične četo spuščajo kar tako ker jim jo ukazano, no pa s kakega bojnega navdušenja. Ne mika jih, da bi bili izstreljeni (tako pravijo sami) in očividno jih no mika, da bi morili v ma-• sah svoje rojake kaki tuji sili na ljubo, f To je vzrok, čemu Ciang Kaišek vzlic moderni bojni oprem/ ne more ustaviti revno oborožene ljudske mrmaae. niti se rano zosfKSfsni amensw reporrorp na Kitajskem no morejo trditi, da kitajsko ljudsko armado Sovjetska unija podpira ali oboroiujo. Vse kar jo storila zanjo je to,1 da ji je prepustila ob svojem odhodu Iz Mandžurije japonsko munfcijske zalogo. To-roj si mora ljudska armada pomagati z izdelovanjem orožja na svojih tleh, največ v Mandžuriji> toda v tovarnah, ki so jih sker zgrodli Japonci, ampak' stroje iz njih je odpeljala sovjetska armada. Komu moremo skriti, da če se ne bi v Kitajsko umošavale Zed. državo in Anglija, bi bil Ciang Kaišek, njegovi ministri in generali, že davno v begunstvu. Ljudstvo jih ne mara pa če se Amerika še toliko prhtadeva, da mu bi jih usilila. Se bolj odkrito kakor na Kitajskem se je Amerika zapletla s svojo intervencijo na Grškem. Od kraja se lo Anglija šo pod Churchillom, nato je nadaljevala z Intervencijo laboritska vlada in končno Ameriki sporočila, da bremena več ne zmore. Tako jo nastala Trumanova doktrina, šli smo kar naravnost v akcijo in tako je grški kralj še na presolu in prejema plačo tačun ameriških davkoolačevakev in vlado ter . - (Konec na 2. strani.) ši V Holliwoodu se pričela kriza -uvod v "recesijo Po prvi svetovni vojni jo prišla prva v krizo premogovniška industrija. Zastala je dolgo prej kot drugi obrati. Sedaj pa se jo začela v glavnem stanu filmske industrije — v Holliwoodu. In sIcot zares. UP poroča, da je bilo v enem tednu v novembru odslovljenih 1,800 delavcev, med njimi tesarji in mizarji, ki v glavnem delajo kulise, dalje barvvarji, ki jih slikajo, mnogo pisarniškega osebja itd. Warner Brothers, ki je ena izmed največjih filmskih drušb, je v tem meseču postavila na ceato tisočo delavcev. Filmske zvezde, ki imajo kon-trakte s svojimi bosi, niso prizadete. Prejemajo po pot tisoč dolarjev na teden ali $250,000 od filma. Filiftske družbe jik drže, ker jim s svojo privlačnostjo pomagajo polniti kinoteatre kakor magnet. Prizadeti pa so takozvani karekterski Igralci, igralci malih vlog, ln po tisti igralci obojega spola, ki le tu pa tam dobe kako vlogo. In po one množice raznega igralskega osebja, ki predvajajo v filmih masne prizore. Predsednik zveze filmskih dražb, Eric Johnson pravi, da je vzrok te "depresije" ali krize "dolar hamburger". Ali s drugimi besedami, inflacija. Včasi si dobil "hamburger sandwich" sa nikel, potem za dajm —- sedaj pa vsled inflacije moraš po Johnsonovem mnenju plačati zanj šo dolar. Dejal je tudi, da je filmska industrija ob velik del svojih nekdanjih dohodkov vsled izgube evropskega trga. Ljudje v Ameriki si vsled draginje ne morejo privoščiti več toliko luksusa kot pred infla cijo in kiaoteater je oa luksus, \i ae mu lahko odrečejo. NI po pojasnil ene resnice, tudi vstopnina v klnogledišča se je dvignila kot živo svebtO v toplomeru, kadar je vroč* Nekoč so rekli kinoglediščem "nikel lov*. A cene vstopnicam so s izboljšanjem filmov rasle.*— poskočile pa so, kot da bi jih vrgel kvišku, med vojno... V velikih mestih nisi dobil dobrega filmskega gledišča izpod dolar vstopnine, posebno ob večerih. Marsikje so jih dvignili nad dolar. Med vojno je to še nekako šlo, sedaj pa ljudje takih vstopnin več ne zmorejo — posebno družine s malimi dohodki nikakor no. Sieer pa e* tudi še v trgovini in v industriji pozna, da smo na pragu 'depresije". To priznava tudi Wall Street In tam vedo, kako in kam piha naš sedanji ekonomski veter. KOMENTARJI Bazilika sv. Petra v Rimu je morala biti znova posvečena in blagoslovljena. Neki nesrečen advokat se je skrivoma splazil v kupolo 170 čevljev visoko, zakrilil z rokami turistom in vernikom, ki so bili pred visokim oltarjem in skočil doli. Obležal je le par čevljev pred ljudmi, ki so onemeli od groze. Papeževi orožniki so ukazali ven turistom in vernikom. Vzelo je pet ur, predno je bila ta največja katoliška bazilika spet posvečena in se s tem očistila oskrunje-nja, ki ga ji je napravil samomorilec. Le čemu si je ta nesrečni advokat baš baziliko sv. Petra izbral za izvršitev samomora, ki ga cerkev smatra za smrten greh. Tudi v deželah, ki so ločene od cerkve, ga smatrajo za nepostavno dejanje in storilca kaznujejo, ako se mu samomor — ne posreči. V cerkvi sv. Petra je bil to v 18 mesecih že drugi samomor. V katedrali v Neaplu je isti dan (17. nov.) izvršil samomor neki Čevljar. Ustrelil se je pred glavnim oltarjem. In tudi tu se je moralo katedralo znova blagosloviti, predno so se verniki in turisti smeli vrniti. V Italiji je sramota za vse sorodstvo, ako si kdo izmed članov sam vzame življenje. Pokopljejo ga na bolj zaničevalen način kot pa se pokoplje crknjeno mrhovino — kje v kakem skritem kotu pokopališča na neblagos^ovljenem kraju. Vernemu v Italiji je to znamenje, da se duša Urico zakopanega grešnika žge za vse večne čase tam 'kjer je jok in škripanje z zobmi". A vendar izgleda, da se mnogi Italijani ne boje te grožnje in si jemljejo življenja v najbolj posvečenih krajih. Samo ene cerkvene zapovedi se Italijani resnično drže. Otrok imajo "kolikor jim jih Bog da.** Porodna kontrola v Italiji ni prepovedana samo od cerkve temveč tudi od države. Poniževalno je za starše, ki imajo le malo ali nič otrok. Zato se prebivalstvo že itak natrpane Italije naglo množi. V Franciji, ki je tudi katoliška drŽava, pa skoro nazaduje. Kolikor je naraslo, se je to zgodilo s priseljevanjem iz drugih držav. Jugoslavija, ki je skoro tolikšna po obsegu kot Italija, jih ima kakih 15 milijonov, Italija pa mnogo nad 40 milijonov. Kam bo to odvišno italijansko prebi- Preletarec je vdš list* Priporočajte ga svojim znancem In prijateljem, da se noreče nanj. AFL bo še v politični akciji, toda ne v svoji Resolucija za ustanovitev samostojne delavske politične stranke, Id jo je minuli teden predlagal na konvenciji Ameriške delavske federacije Philip Randolph, voditelj unije porter-jev v spalnih vagonih, je bila toliko upoštevana kot kepa snega v peklu. Pričakovati, da bo kdo ismed sedanjih glavnih stebrov kdaj za ustanovitev delavsko stranke je toliko kot če bi pričakoval, da se bodo ameriški bogataši izrekli za socializacijo In za socializem. Sicer pa, tudi ako se bl konvencijo AFL zavzela ustanoviti delavsko stranko, ne bl bila nič drugega kot nova konservativna stranka. To no bl Imelo smisla In sato tako stranke ne bo. Voditelji unij AFL so aktivni v politiki demokratsko stranko In nekateri, med njimi Hutchesen, voditelj velike unije tesarjev, pa lomi kopja za republikansko stranko. In poleg njega je bilo mnogo drugih voditeljev unij AFL za Deweyja, ostali pa so bili za T rama na. Za Wallacea pa izmed glavnih vo- diteljev AFL nihče in tudi v lokalnih postojankah unij AFL so jo dobil le redkokdo, ki je rekel dobro besedo za progresivno stranko. Sploh jI je AFL sovražna. \ Vendar pa je konvencija na predlog eksekutive sklenila obdavčiti vsakega člana unij AFL s malenkostno vsoto 10c, kar bo prineslo skupni znesek $000,-000. Ta isredni asesment bo šel t sklad politične lige AFL. Ker Taftov-Hartleyjev protiunijski zakon prepoveduje prispevati Is unijsklk blagajn v podporo kaki politični stranki, aH sa volilne kampanjo, so odvetniki AFL našli Is sakena izhod in se mu ognlH s določbami v tozadevni molueiji, da se bodo sredstva Politične lige AFL u potrebovala EDINO za politično vzgoje-vanje članstva, ne pa v podporo kaki stranki ali za podpiranje kandidatov posameznih strank. Tega pa omenjeni zakon ne prepoveduje. Taft in Hartley se v snovanju svojega sakona pač nista domislila, da so ameriškim postavam lakke ogneš na vso sorte načine in s "tehnikalija- mi". Politična liga AFL bo vodila svoje "vzgojno" politično delo s pomočjo omenjenega ases-menta samo med volitvami. V času volitev pa bo deloval v kampanji poseben odbor toda ne na stroške unij aH na stroške kakega Izrednega asesmenta ampak bo izdatke kril iz prostovoljnih prispevkov, ker po sedanjih zakonih jo 1«? to postavno. Tako je torej AFL svojo politično akcijo izpopolnila v toliko, da bo v bodoče sa delavske "prijatelje" tudi agltiralo, ne jih samo "indorsirala", kakor jo delala do minulih volitev. Te prakse se v politiki še dolgo poslužujejo bratovščine žolesnl-čar je v in sedaj tudi unije CIO. Slednja se je v minuli kampanji na stroške svojega političnega sklada selo prizadevala s kampanjo proti Wallacea in "komunistom" in ob onem ogi-tirala sa Trumana ln sa "delavske prijatelje", ki ao kandldl- valstvo šlo? Sicer to ni naš problem ampak je*de Gasperijev, ki je načelnik vlade, in pa njegove katoliške stranke, ki je na krmilu. Ruske vojakinje, ki so bile v času okupacije na Madžarskem v velikih množinah, so bile strah in trepet madžarskih fantov, mož in žensk. Te vojakinje niso bile kake paradne dame v vojaških uniformah, kakor so bile na primer med vojno ameriške vojakinje, ampak so bile izvežbane za akcije na bojiščih in bile so del sovjetske armade z enakimi nalogami kakor moški. Kot so se ženske bale ruskih vojakov, tako so se madžarski fantje in možje bali ruskih vojakinj in se skrivali pred njimi po hostah (na Madžarskem je malo host) ali pa so jih njihove žene in matere skrivale pod slamo in senom. Kajti ko je bilo dneva konec in je nastal1 mrak, so se ruske vojakinje podale na lov za moškimi ter jih — posiljevale. Tako piše v svoji knjigi bivši predsednik madžarske vlade Ferenc Nagy. Dal ji je naslov "Borba za železnim zastorom". Naravno, da je Ferenc Nagy hud na Ruse, ker je ob posestva in bežati je moral. Zato ga sedaj tako pisanje veseli. Irving Pflaum se norčuje iz Nagy je ve knjige. Irving je člankar čikaškega dnevnika Sun-Times. Pravi, da je v njegovi knjigi nedvomno veliko resničnega, ne zdi se mu pa kaj modrega od Nagyja poglavje, v katerem pripoveduje o ruskih "a-maconkah", katere so šle v celih trumah za moškimi. Madžarske žene so v svojem trepetu storile vse, da se jim bi mož in stac& ne onečastilo. Toda mnogi se niso mogli skriti. Pflauas meni, da je ta storija, namenjena za udarec na sovjetske vojakinje, bila udarec nazaj. Ko so se o tej knjigi menili Pflaumovi prijatelji, so rekli, da jih mika iti na potovanje in bi radi izvedeli, kako se pride — zad za ie-lespi zastor. Izgleda, da jih bi tako "posiljevanje" zanimalo, kajti ruske vojakinje gotovo niso kake st*re ženske. In ko so Pflaumovi prijatelji vpraševali svoje znanke kaj mislijo o tem Nagyjevem pripovedovanju, je ena izmed njih rekla: "Oh, well, (Konec na 4. strani.) rail v kongres In v rasne druge politične urade. Na seji eksekutive CIO, ki se je vršila minuli teden V Port-landu, Oregon, je bilo od nekaterih članov priporočano^ da naj odbor in pa konvencija unij CIO, ki se je sačela, "ostro nastopi" proti tistim odbornikom, ki ao agitirali za WallaeOa in s tem kršili sklep eksekutive, ki je bila odločno proti njemu in sklenila, da ga odborniki In ne posamezni lokali ne smejo podpirati. CIO je torej sedaj prav tako konservativen kot AFL. i Vsled tega so na konvenciji AFL V Cincinnati ju CIO Snova povabili, naj se vrne v svoj "stari delavski dom" (v AFL)). Konvencija AFL je svišala plačo predsedniku Groenu z $20,000 na $25,000 in tajniku-blagajniku George Meanyju s $18,000 na $23,000, torej vsake-mu po $5,000 na leto. Sprejete ao bile številne resolucijo« ki pa, kot je stari običaj, večinoma ostanejo le na papirju. Nekaj o naših stvareh Knjiga "Brata", ki jo je spisal Etbin Kristan, je bila razposlana vsem društvom in klubom Prtffcvetne matice ta mesec. Prepričani smo, da bo ugajala vsakemu čitatelju. In ko jo prečita te, dajte jo komu drugemu, da jo bo bral. Na ta način bo to lepo književno delo imelo res veliko čitateljev. Naročnikom, katerim je naročnina potekla, je naš novi pomožni upravnik Clarence Zaitz poelal obvestilo o tem, s prošnjo, da naj jo čimprej obnove. Apeliramo posebno na zastopnike, da se potrudijo iztrjavat potekle naročnine kolikor največ mogoče. V nekaterih naselbinah svojo nalogo pridno vrše, kjer pa nimamo nobenega zastopnika, imamo^vzik našim opominom težave. Danes, v času Je silne draginje, ki je zadela časopise v tiskarnah — in narasli so stroški za papir in druge potrebščine, šteje vsak cent. Upamo, da se naročniki, ki jim je naročnina potekla, tega zavedajo in nam bodo šli na roko s tem, da naročnino točno obnavljajo. In zelo bo listu koristilo in nopredku med našim ljudstvom, ako mu pridobite ob priložnosti kakega novega naročnika. • V tej številki je spet objdvijena kolona "Z uredniške in upravniške mize". Ta petek 26. novembra se bo vršila v Slov. delavskem centru v Chicagu seja kluba št. 1 JSZ Ih tik na to seja eksekutive JSZ in Prosvetne matice, ki bo izredno važna. Podana bodo poročila o stanju pri listu, o Ameriškem družinskem koledarju, o Prosvetni matici, o notranjem poslovanju in o mnogih drugih važnih zadevah, ki se tičejo vteh nas. Zelo apeliramo, naj se klubove seje udeleže vsi člani in potem prioostvujejo tudi seji eksekutive, da se čimbolj pouče tudi o noših notranjih $tvareh. PROLETAREC LIST ZA INTgRESK DELAVSKEGA LJUDSTVA. littAjA VŠAkO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drvite, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAttOfNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta Ji.73; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.90; za pol leta $2.00. Vši rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon- deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna —— , , , j - PROLETAREC „ Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., , . Ine. Established 1006. Editor. ..Prank Zaits * SUBSCRIPTION RATES: United States: Ono Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-28S4 T2—- ' V • i'tt^jUT mUMI voiatvo tudi vzdržujejo nafidoldrjJl Grške Vojake Vte bojevanja naši oficir/1, had glavami gerilcev letčjb naša letala toda obetane tniage nad njimi te vedno ni. Trumanova doktrina je torej draga stvar. In ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da je miru nevarnejša kot pa 00 mu grški gerilci ali pa kitajska ljudska armada. Oboji zahtevajo, da o notranjih zadevah svoje dežele oni odločajo. ;r" "• BK HLNWALD BtS", ki je voaU jetnika V nacijsko kempe Istega Imena, je segaj V New Yorku kat po til jo) fndsej. v katerem so prlftorl nacljiklk (roaodejaUv. Anglija - država plemstva, krono, proletariate in demokracije Ni je moderne države na svetu, ki bi imela toliko plemstvs kot ga ima Anglija. Ima lordov na koše, "markizov", "eerlov", "dukov" itd. Ženska, ki spada v plemenitaški spol, pa je "Lady". Sorod nice dvorne hiše so "Duches". Stopnja plemstva se pričenja s 44Sir". Drugače si I9 navaden "mister". Ako pa si le navaden delavec .tedaj v Angliji niti mister nisi. V Angliji se plemenitaški naslovi dele kot n. pr. V Vatikanu. Kralj te poviša v "Lorda", pa si lord. Ali pa postaneš n. pr. 4 Duke of Windsor", dovčeraj pa si bil kralj angleškega imperija! Soprog Elizabete je bil prej grški princ. Ker pa se bi s tem, da je član grške dinastije, ne mogel postavljati, mu je kralj George dal new titel — "dyke of Edinburgh". Anglija itfta tudi zbornico lordov. Nekoč Je bits ta viUa zbornica lordov vseodločujoča. Njeiji Člani so dedni aristomti, visoki cerkveni dostojanstveniki .anglikanske cerkve in pa ljudje s plemen i taškimi naslovi, ki jih imenuje v zbornico lordov ("the House of Lords") kralj. Danes je ta zastarela zbornica le še spomin na njeno nekdanjo moč. Polagoma, zelo polagoma, jo je izpodrivala zbornica "navadnikov" »House of Commons>. Uradno se še tako imenuje, ampak ni več nižja zbornica temveč parlament, ki kuje postave neglede na zbornico lordov. Poslanci nekdanje nižje zbornice se sedaj nazivajo z "Member of Parliament", na kratko M. P. V Angliji ni republikanskega gibanja, ker je monarhizem povprečnemu Angležu priraščen. Ko je sklican na zbotpysnje "House of Commons", se pripelje na otvoritveno sejo kralj v vsem dvornem sijaju, v zlati kopiji, pred katero je vpiteženih več parov konj. In v drugih kočijah se vosi dvorno spremstvo, dvorne strsže v dragocenih uniformah — konjenica — in to dvorno parado gleda&a USPEM IN TEŽAVE PETLETKI V GRADITVI NOVE JUGOSLAVIJE Načrt za prekop Donava-Tisa-Donavd, sa izsuiitev Lonjskega polja in Skaderskega jezera Iz raznih samokritik, kritik in gal dvorano "požegnst". To se zgodi, ako me prej *"kok!a ne brcne", ln verjemite sli ne, jaz znam dvorane požegnat t Sko dobro kot sam gospod Gabrovšek ali ps škof Rožman. Mogoče še boljše kot onadva. John Pečnik mi je sporočil, da je dvoran* sedaj tako pro- i, pozvani vzrokov j« raz- sedanji petletniKatere na y k bogastvo tega men je državo, industrUlU.r. i mineraIa prlhodnje U, ilko£. ip modernizirati njeno agrikul-L. , . s. . J. , w ^ turo. pofeg uspehov tudi veliko 40810 v ukšnl merl' din,bomo težav ln ovir. Posebno sedaj, ko je sovjetski blok prekinil z.Jugoslavijo gospodarske in kulturne odno-šaje. . , . Kmetijstvo Je šele letos doseglo liekaj nad predvojno produkcijo in to z velikim trudom. Tk trud je tolikšen radi tega, več prisiljeni uvažati azbesta, temveč ga bomo lahko celc izvažali. Na ta način bomo odstranili zakasnitev industrije in predelave nekovinskih mineralov. Kje leži vzrok temu neravnotežju med raznimi panogami naše industrije in naše rudarske proizvodnje, neravnotežju, ki bi ker je bilo med vojno veliko'1"0«10 **vzeti še boli preteči razrušenega, ni bilo zadosti! cbse8- ce ne W bilo pravočasno vpreine, ne druge živine, ker so odstranjeno? V prvi vrsti Je to jo porabili ali pa vzeli v svoje Posledica »V Pol kolonialne sta-dežele okupatorji in ni bilo se- re Jugoslavije, v kateri je bil men, ne traktorjev. Vsled ogro- razvoJ industrije -anarhičen in mnih sprememb v lastništvu so kier 80 domači »n tuji magnati prejšnji gospodarji odšli in zem-iumctn0 izzvah nesorazmerje in lja. posebno veleposestva, je prešla pod novo upravo. Marsi-kak nov ravnatelj ali kak 0, drugih pa 4,930,000. Od teh drugih se je majhen del "gor- guu. ,.juu ................# 10.000" naselilo v bližini mi, da so čitali o nekem "Big" | nebotičnikov, ki lahko laže in Tony ju, in ko so se vozili po na- P°d zaščito svojih belih gospo-šem mestu so me pa obiskali. Sedaj so se začasno naselili v darjev vodijo svoje posle z jav-niftii hišami, kadilnicami opija ločna vztrajati toliko časa, da pride do sporazuma. V Moskvi trdijo, da ga Amerika in Anglija nočeta, ker sta za vojno. V Washingtonu in v Londonu vodijo slično propagando in v nji prisegajo, da o kakem delovnem sporazumu z Rusijo ni govora, ker ga noče in da so to dokazale vse konference, ki so jih imele zapadne sile s sovjetsko vlado. ^ Vprašanje tega spora radi Berlina so zapadne sile, predvsem Zed. države, skušale spraviti pred organizacijo Združenih narodov na zborovanju v Parizu. Diplomati Zed. držav in Anglije so Si predstavljali, da ker imajo v ZN večino — veliko večino, bi Jim bilo zlahka poriniti skozi izjavo, s katero bi Sovj. unijp označili z ozirom na Berlin za "agresorko" in s tem za državo, ki Ogroža svetovni mir. Tako naj bi postala organizacija ZN le loga v rokah anglo-ameriške politike proti USSR. Generalni tajnik ZN Norvežan Trygve Lis in predsednik skupščine ZN Avstralec Herbert V. Evstt ps nisU^dopustila, da Se bi velesile Igračkale z organizacijo Združenih narodov ter v tem namenu napravila potezo, ki je osupnila in nato zelo raz-togotila Washington in London. Naslovila sta namreč apel vsem štirim spornim strankam, ki Se kregajo pod pretvezo, da se gre za Berlin, naj se njih predstavniki znova snkfejo ln akd jim je res za mir in spravo, ni nobenega vzroka Čemu ne* bi mogli uspeti. Naslovila sta svoj apel Trumanu, Stalinu, Attleeju in predsedniku FVsncije. V Washingtonu so ju takoj prijeli, dastav svoji "naivnosti" postala "žrtev" sovjetskih spletk in zato da je njuna mirovna ofenziva "jako nevarna"! Sovj. vlada je^v Lieov in Evattov predlog pristals, ameriška in angleška vlada sta ga odločno odklonile in frsncosks vlsda caplja z njima, ker je postala odvisna od anglo-ameriške politike toliko, da je njima postala navadna podloŽ-nica. i Vendar pa sta Trygve Lie in H. V. Evstt svoj namep saj deloma dosegla, čeprav konference med veliko četvorico ne bo. Prvič, dosegla sta svetu dokazati, da sovjetska vlada nI ddlna, hi ogroža mir, kajti ker sta apelirala na vse štiri ensko, je to pomenilo, da smatrata za sedanjo napeto stanje po svetu (boj za Berlin je le pretveza) vae štiri enako odgovornim. In uspela sta svetu in posebno Evropi dokazati, ds te snglo-ameriški kapitalizem takoj označi za naivneža, če n* že za "sopotnika" Čim si za resnično spravo med deželami, ker le to bo jam-It vo za zgraditev trajnega miru. ' Generalni tajnik ZN frygve Lie je prevzel to službo zsto, ker smatra, da je bila organizacija ZN ustanovljene ZA GRADITEV MIRU, ne pa biti kak oder, na katerem bi se velesile prere-ksle in intrigirale ter vlekle male dežele za sSbo kot da so kak komet. Ne Lie ne Evatt nista nič zagrešila s svojo potezo. Storile sta jo zsto, ds svetu doksžets, kako blizu smo trttji svetovni vojni, sko" se zapadne sile in Sovj. unije čimprej ne pobotajo; namesto da s svojo mrzlo vojno pehajo sebe ln ves svet v novo kstsstrofo, dasi se niso še zacelile niti rane, ki jih je nam prizadela prva svetovna vojna, in kSj Šele druga! "BIG" TONVJA Oakland, Calif. — Če verjamete ali ne, v našem velikem Oeklandu imamo slovensko gostilno. Kolikor meni enano je to prva slovenska gostilna v tem mestu. Lastuje jo Albert Hrast, ki je znan ne samo tu, kajti bil je že v raznih krajih po zapadu, v Milwaukeeju, delal je tudi v Penni itd. Bil je nekaj let tudi član gl. odbora SNPJ, ozirOma član gl. nadzornega odbora. On je star naročnik Proletarca. Kadar kdo rojakov potuje po našem mestu, bo pri njemu dobro došel. Na razpolago ima pijač vseh vrst in postreže tudi s prigrizkom. Njegov naslov je Bank Caffee, 2307 E. 14th St., Oakland 1, Calif. V prijazni slovenski nsaelbini Fontana v Calif, so imeli na delu "Ribničane", da so jim slovensko dvorano razrinili. Vodja razširjevanja dvorane je bil Frank Strnad. Poročali so mi, da je vse delo domalega končano. John Jane me je javno povabil, da naj pridem 27.-28. nov. v Fontano, da jim bi poma- Sezrtam slovenskih organizacij v ChicagM (Organizacije v Chicagu in oko lld, ki žele Imeti svoia priredbe označene V tem seznamu, naj nam sporoča podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Rasar Progresivnih Slovenk, krotek it. S v soboto 4. decembra v Slovenskem delavskem centru. Z801 So. Lawndale Ave. Federacija SNPJ priredi božični-co. sa člana mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 10. decembra v# Jednotini dvorani. -Nada** it 111 8NPJ—Silvestro-va zabava v sredo SI. decembra v Jednotini dvorani. FVanelaee Ferrer št. Iti SNPJ — domača in plesna sabava v soboto IS, februarja v jednotini dvorani. « •tevsMkl dom št SS 8NPJ — praznovanje 41-lamice druStVS v soboto 7. maja + Swiss Club Hali, SSS Webster Ave. Pioneer It SIS 8NPJ. plesna veselica v soboto IS. fob. v JednoUnt dvorani. Pioneer it SSS SNPJ, piknik v Pilaea parku ,v soboto S. avgusta. So. Albany ter 2flth St. Fontani. So mi že pisali, da kadar pridem spet tja, naj se pri Pozdrav vsem čitateljem tega lista. — Anton Tomšič. Tržaški Dodo O, ts izkazncel Stopil sem v bar. Pri mizi ni bilo nikogar. Vse prazno. Hvala bogu! Via j enkrat bom v miru popil svojo kavo in popušil .cigareto, ne da bi mi bil d« treba misliti na tisto nesrečno sta* ki ga zaman skušaš napolniti z vlivanjem vode in ki se v vsakdanjem jeziku imenuje novinarsko delo. Med najlepšimi mojimi spomini iz vojaške dobe" Je tale: Dolg, nepretrgan, mučen pohod s težkim nahrbtnikom in puško. 10 kilometrov. Zdajci pride povelje: Odmor!., Kakor snop ae vržem v travo ob cesti, vse štiri stegnem od sebe in zijam v sinje, sončno nebo. Ah! kako lepo jc življenje! Tako približno mi je bilo sedaj pri duši. Toda človek obrača, bog obrne. V mojem primeru bi se ta pregovor glasil: Dodo obrača, Remo Romoli obrne. Pristopil je namreč človek črnih las in črnih oči in me nagovoril v Južni italijanščini: — Oprostite! Ali sem prav informiran, da ste vi dopisnik lista "Llusche tedeniche" in "La bora del Carso"? — Prav ste informirani. S čim sem vam lahko na uslugo? — Predvsem mi dajte roko, da vam Jo stisnem. Imenitno! Vaš list si je in si bo pridobil večne zasluge. — Vsekakor hvala za laskavo priznanje. Ampak ne razumem, kaj mislite. — Eh, osebne izkaznice vendar! Vaša borba jd upravičena, močna, učinkovita, silns, mag-nifica, miracolosa! Le naprej! Težko bo šlo, toda zmagali boste. Morate zmagati! — Vedno manj razumem. W ste vendar julnjak in ne morete postiti državljan Tržaškega ozemlja, ihl se pa borimo za to, da bi bile Izkaznice v dveh jezikih. — V dveh jezikih ali v petih ali v desetih, to je vsteno. Glsv-no Je, da fcmegate in da se iz-kaznlče zamenjajo. Ponavljam vam, da boste zihegall. rta! To b0 nekaj! Trtonfo! Havno tja okrog božiča, ko bodo sedanje nove i tkalnice le izročene vsem prizadetim, bo naia počasna upravi Izdala odlok, da dobimo zopet nove, dvojezične izkaznice. Eccellente! Ne vem, kako bi se vtfti Zahvalil. Ptosim, zabeležite si, ds se naročam na vaš list. — Hvala vam. Preprijazni itd. Pod takimi pogoji kolonijal-nega zatiranja lahko smrt dnevno žanje svojo bogato žetev. Vsako jutro so šanghajske ulice okrašene s trupli moških, žensk in otrok, ki jih javno zbirajo in pokopavajo. To ne morda zaradi pietete do mrtvih, temveč zaradi bojazni do epidemij tifusa in kolere. .., No, vendar pa obstaja še «na Kitajska. Kitajska, v kateri ne gospodarijo angleški trgovci in ameriški industrijci ter kbemtn-tango\4 generali-lastniki javnih hiš. To je Kitajska ki se vedno bolj širi proti Sanghaju in ki je up vseh zatiranih in lačnih. Šanghajski kuli, delavec v/tovarni svile in dijak ve, da v novi Kitajski ne obstoji več fevdalizem. Čete nove Kitajske niso več daleč od Sangha]a, te največje Čiang-Kaišekove mrtvašnice. Te čete bodo premagale smrt in pretvorile Sanghaj v cvetoče mesto azijskega kontinenta. V takem šanghaj u bodo umrli samo že mrtvi generali, javne hiše in lakota. V tržaški restavraciji V neki tržaški restavraciji imajo na steni obešen jedilni list s cenami. Pet metrov stran od tega jedilnega lista je stal mož in buljil vanj. Pa ga vpraša znanec: "Kaj pa gledaš tja na steno?" Povedal mti je, da gleda cene jedilom. "Pa tako od daleč gledaš,'' je dejal znanec, "čemu to?" "To delam zato, da bi cene videl manjše." Tol* mi ne gre v glavo? da m> dlplomuti f« Vtw>-M drtavVtlkl fe*fokrat obnašajo kot nagajivi, scerkljahi, trmasti otroci, ali pa klepetave "bafe", t6 ml nikakor ne frre v glavo! Ne morem za popazi, Čemu se odgevemi ljudje taka neodgovorno obnašajo! Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Ko pa se je zglasil na komandi, kamor je bil poklican, so ga najprej pošiljali iz kasarne v kasarno, ker nikjer ni bilo prostora — zaradi vojne je bilo po kasarnah ogromno vojaštva. Naslednji dan so ga vtaknili v pisarno na vojnem okrugu. Komaj se je v nekaj dneh privadil delu, je že opazil, kako nekaj ni v redu z njim. Polkovnik se je vrtel okrog njega in ga opazoval. Dva dni kasneje ga je nenadoma premestil v drugo pisarno k nekemu staremu naredniku vodniku Slovencu, ki je imel opravka z invalidi. Ko je odhajal iz pritličja v prvo nadstropje, je na stopnicah srečal svojega prejšnjega šefa, nekega poročnika, Črnogorca. Ne da bi se ta sploh ustavil, mu je pošepetal: Pazite se! Pod nadzorstvom ste. Zakaj pa? Poročnik je zmignil z rameni in samo ponovil: Pazite se! Narednik vodnik je bil doma s Koroškega. V Avstriji je bil podoficir in je v Jugoslaviji spet stopil k vojakom: Ves dan je kadil iz kratke pipe, pripovedoval robate vojaške dovtipe, katerim se je sam najbolj hoho-tal, sicer pa je bil dokaj hlapčevske narave. Nekaj dni kasneje ga je ta narednik vodnik lepo povabil, češ da gresta pisat v kasarno. Nič hudega sluteč je šel z njim in narednik vodnik je še spotoma razgrajal s svojimi kosmatimi dovtipi, v kasarni pa mu ye-lel, naj ga počaka v stražarnici, on da gre gor in se bo takoj vrnil ponj. ^ "Stopil sem v stražarnico," je pripovedoval Matija, "kjer so me vsi nekam začudeno gledali." Tedaj ga je komandir straže, neki rezervni narednik iz Med-murja, povabil v drugo sobico in mu tam, ko je zaprl vrata, tiho in naglo povedal: "Zaprli vas bomo. Če imate kaj sumljivega pri sebi, kake nevarne knjige ali letake, povejte, zdaj jih še utegnete se-žgati. Mene se ne bojte." Ne, saj ni imel nič. Tačas je že prišel neki oficir, s katerim se je bil spoznal, in mu v vsej naglici pošepetal: "Vse zanikajte! Ko vas bodo predali policiji, tam lahko priznate. Tam je drugače kakor tu!" In že je izginil. Če bi imel kaj nevarnega pri sebi, bi lahko uničil, preden je prišla straža z nožem na puški in ga odvedla k izsledniku. Prinesli so tja njegov kovčeg, vse premetali, vse popisali, preiskali so mu vse žepe, nato pa se je začelo zasliševanje. Vojaško zasliševanje mu je bilo znano, ker je nekoč kot pisar v četni pisarni delal take zapiske. Zdaj je sam stal pred zasliševanjem. ko je bilo treba pojasniti celo take stvari, od česa sta živela z Gizo, ko nobeden od njiju ni bil v službi. Izza vsakega vnašanja je gledalo: komunist. "Komunizem imajo za največji strup za vojsko. Prepričani so, da komunizem in domovina ne spadata skupaj. Eno ali drugo, oboje ne! Oficirska miselnost?" Čez dve uri je bilo zasliševanja konec. Rešil je le nekaj cigaret in denarja, ko so ga vtaknili v ječo. Vse drugo je ostalo pri izsledniku v pisarni. Zvečer so ga odvedli v drugo kasarno, kjer so ga zaprli samega v ječo. Slišal je posebno naročilo, kako je treba paziti nanj: Komunist je. Začeli so se mučni dnevi, ko so podnaredniki z njim ravnali kakor s pobalinom. Povrhu -pa so ga mučile še slutnje, da ga bodo obdržali pri vojakih in kot vojaka sodili. Res je sicer, da so pri vojakih obzirni je iz-praševali, da niso pretepali, ako nisi priznal, zato pa so te za vsako malenkost neprimerno strožje sodili. In če bi ga po vojaško sodili, bi ga vtaknili v ječo in prav gotovo za več let. Leta so tam malenkost! Povrhu ga je vedno skrbelo, kako bo ona živela. Ko je bil nekoč zaprt, je bilo drugače. Tedaj je bila v službi. Zdaj je bila odvisna od njega. "Ali me nisi .slišal, ko sem tam govorila s tistim komandirjem straže, ali kaj je že bil, ko sem hotela k tebi ali vsaj govoriti s teboj ?" "Nisem slišal", je odvrnil. "Pač pa so mi povedali, ko si že odšla,.fte na misel bi jim ne prišlo, da bi ti dovolili govoriti z mano. To niso bili rezervni podoficir j i. Rezervni bi že še dovolili ..." Dnevi so tekli, izvedel pa ni prav nič, kaj se godi v svetu, niti kaj bo z njim. Prinašali so mu hrano, dovolili so mu na stran, in' to je bilo vse, sicer pa je ves dan čepel sam v sobici. Potem je prišlo njeno pismo, ki mu je sporočilo, da so drugi že zunaj in da bodo tudi njega izpustili. Povedala pa mu je tudi,- da je spet v službi in naj pride k njej takoj, ko ga izpuste. "Lahko si mislilš, kako sem bil vesel, ko sem bral, da si spet v službi! Nobena ječa bi me tako ne strla kakor zavest, da nimaš od česa živeti! Tisto noč sem kljub mraAi v sobi nadvse sladko spal." Toda ječe še nikakor ni hotelo biti konec. Ko je spraševal, kdaj ga bodo izpustili, so samo PRISTOPAJTE K • e e • e e : e • e e e e • e SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset ■ članov(ic) je treba za novo društvo 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA Naročnina m ss 00 aa Isto; M « Cook Oon It.M m 99 drftavs (tsvsemšl Chteaga) la Kaaado sa pol leta; ft.OO m četrt Isto; m Chicago la loto; $4.7 f m pol Isto; m inosematvo (11. Naslov sa list in tajništvo jo: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS zmigovsli z rameni. Da že pride tisti čas! Naposled so mu le prinesli njegovo civilno obleko in povedali, da pojde jutri v Ljubljano. Dovolili so mu, da se je dal obriti pri brivcu, ko se prej ves čas ni ne mogel ne srael.\ v* Lahko si misliš, kako sem se počutil, ko sem bil v civilu!" je dejal. In naslednji dan sta z nekim narednikom sedla na vlak in se odpeljala proti Ljubljani. Tam je obiskal svoje prijatelje — narednik mu je dovolil —, naj bi kaj ukrenili, da se čimprej reši zaporov. Nato ga je narednik predal policiji. Toda na policiji se jim tudi ni posebno mudilo. "No, nocoj sem pa vendarle sedel na vlak. Kar nisem mogel dočakati. Hotel sem te čimprej videti — —- " "Lažeš," je odvrnila. "Vem, koliko ti je bilo do mene! Le priznaj!" Pri tem se je vendarle smejala. Vedela je, da jo ima rad. Tisia mladostna ljubezen, ki je nosila na sebi na videz nekaj lahkomiselnosti, se je v teh letih pomanjkanja in ttpljenja spremenila v veliko, globoko in toplo ljubezen. V bedi sta osts-la sama, brez prijateljev, pa sta se zato tembolj navezala drug na drugega. Po dolgih letih preganjanja sta si želela tople, ihir-ne domačnosti. In v tej tesni kuhinji, kjer je tako veselo gorelo v štedilniku, in ki jo je bila Giza kar lepo in okusno uredila, je Matija čutil nekaj tiste stare domačnosti zimskih dni, ko sediš na toplem in ko zunaj zavijajo vetrovi in pada sneg. "A zakaj," je vprašala Giza, "so vas klerikalci tokrat tako naglo izpustili? Bala sem se, da vas bodo za dolgo obdržali!" "Ne vem, kaj se je zgodilo," je odvrnil. "Morda'niso več tako trdni. Morda jih moti bližina vojne. Kaj vem —?" "Ali mislil, da se: bomo tudi mi zapletli v vojno?" ie, vprašala zaskrbljeno Ne, yojne si ni želela. "Upala sem, da si bov? malo oddahnila. A zdaj naj pride še vojna--." "Težko se ji bomo izognili," je odvrnil in se trpko nasmehnil. "Morda nas bodo naši politiki kratko in malo prodali," "Ali se ne bomo mogli bip-niti?" je vprašala. Odmajal je z glavo. "Pri takem razsulu ,v kakršnem smo zdaj, zelo {ežko. pri nas je vse gnilo. Vse je samo še videz. Kar sem zdaj videl pri vojakih, je nayadno razsulo: vse samo čaka, kdaj pride tisti trenutek, ko bodo mogli odpovedati. Spričo takih odnosov, kakršni so pri nas med narodi, je nemogoče, da bi se skupno branili. Vseh dvajset let skupnega življenja se je pri nas vodila napačna politika. Zdaj je prišlo do viška. Hrvatje in Srbi na tej osnovi ne bodo šli skupno v boj. Morda bi mi Slovenci imeli še največ volje. A kaj naj mi sami opravimo? Morda pa se bodo sedanji srbski in hrvatski politiki pobotali z Nemci na naš, slovenski račun. Zadnjič sem nekje slišal, da smo jim samo v breme s svojimi mejami. Zares, morda se na naši zemlji preveč križajo poti. Smo pač nesrečna zemlja ali pa premajhen narod, da bi lahko kaj na svojo pest začel ..." Molčala je in premišljala. Ne, vse to ni bilo prav nič veselo, vse to je samo razbijalo tisto prijetno domačnost, v kateri je hotela Giza tokrat živeti. (Dalje prihodnjič) Mnogo državljanov ni glasovalo V minulih predsedniških volitvah 30 milijonov registriranih državljanov ni glasovalo. In milijone je bilo neregistriranih; največji odstotek izmed slednjih v južnih državah, večinoma v onih, v katerih je treba plačati volitveni davek predno dobiš pravico do glasovnice. S • V MINULIH VOLITVAH je bile porašenih vallko najbolj reakcionarnih konfreuiikov. V sbornici no imeli silen a petit u ronjo proti "rdečkarjem". Videli so "komuniste" ta vsakim oflom. Trije i »med porašenih "nadpatriotov" m na fornji sliki. Od leva nadeano »o Vail la Chieaffa, McDowell Is Fittsburfha In Kerston is Wiaconaina. Z UPIIAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE : BARETINCIC & SOM : POGREBNI ZAVOD Tat 20-aai 424 Broad JOHNSTOWN, PA. Anton Jsnkovich iz Clevelan-da piše: "Kot 38-letni naročnik in agitator Proletarca mu želim še dolg obatanek." Mi pa Janko-viČu želimo,,da bi po težki bolezni, ki ga je zadela in se je prilično izmotal iz nje, spet postal tako zdrav kakor je bil dokler je bil res še "večni popotnik" ter na svoji agitaciji pritiskal na kljuke po naselbinah ši-rom dežele. Njegov dopis je v tej številki. Joseph Korsic iz Detroita je poslal znatno vsoto prispevkov v sklad za obvarovanje lista in pa znesek za oglase, ki jih je nabral za v Družinski koledar. Omenja, "da kar se tiče podpore Proletarcu, jih je mnogo mnenja, da bo list "umrl". Jaz mislim/da če kdo zboli, ne pokliče takoj pogrebnika ampak zdravnika. Toda Proletarec je še priljubljen kot vidite iz podpore." Omenja Franka Nagelna, ki je prispeval v ta sklad $5 namesto rož za pokojno Frances Babich. Ta naš neumorni agitator se je v pismu podpisal s 'spet rkzočaran Joseph Korsic/ K njegovim omembam in o raznih kolektah bo nekaj vrstic na prvi strani pod naslovom "Nekaj o naših Stvareh" v prihodnji številki. i ;l *» J j ! . . John Koain iz Girarda, O., že leta na agitacijski fronti, je poslal vsoto $53 za oglase v Koledarju, za dve celoletni naročnini in $10 v sklad za ohranitev Proletarca. (Vsa imena prispe-vateljev v ta sklad so po redu objavljena v tozadevnem seznamu.) • Max Knaus, Traunik, Mich., je poslal celoletno naročnino in $2 v tiskovni sklad. John Vitez. Bridgeport, Ohio, je poslal v tiskovni sklad za društvo št. 333 6NPJ $5, zase $2 in pa dve celoletni naročnini Ob enem v pismu omenja, da želi imenik naročnikov v ondot-fiem okrožju. Pravi, da je pričakoval Antona Zornika, da bi prišel kaj okoli, ker pa ga ni, bo sam obiskal one, katerim je naročnina potekla. Naročnike v vzhodnem Ohiu prosimo, da z njim sodelujejo in da mu pomagajo dobiti tudi kakega novega. Tu pa tam kdo obnovi naročnino svojcem v starem kraju. Nekateri se pritožujejo, da tisti, katerim so Proletarca naročili, ga neredno prejem jo ali pa sploh ne. Drugi pa menda nimajo zaprek. Da poštne zveze med Jugoslavijo in Zed. državami niso to kar bi morale biti radi verjamemo. Glede nerednega dostavljanja lista v stari kraj smo se že pred mnogimi tedni obrnili na jugosl. ambasado. Od tam so nam obljubili poslati našo pritožbo v Beograd. Ob enem je nam bilo priporočano, naj pišemo merodajnim oblastim tja tudi sami. Mary Janeshek, Port Washington, Wis., je poslala $5 za naročnino in v naš sklad za list. Ob enem pravi, da ji je žal, ker ne more dobiti kakega novega naročnika. V njenem mestu sploh ni takih ljudi, ki bi se jih moglo pridobiti v naš krog. Naš pionirski agitator Louis Barborich iz Milwaukeeja se po končanem agitacijskem dnevu in večeru včasi razjezi. Pravi v pismu: "Povem vam, da bi najraje vse skupaj opustil, pa mi moja vest ae dopušča, da bi to storil, ker sem že toliko let delal za Proletarca." Poslal je spet eno naročnino in omenja, da ima za v sklad za ta list spet nekaj nabranega. Frank Anzlovar, Slovan, Pa., pravi v pismu med drugim: "Odzivam se na apel Proletarca in prilagam $2,nekaj pasem dal že prej, skupaj z naročnino vred $6. Ne delam žp nad leto dni, ker je tukajšnja cinkarna ustavila obrat za vselej, dela drugje z eno roko pa ne morem dobiti. Drugo roko sem izgubil v tej cinkarni. Za*penzijo pa sera še premlad. Mi je šele 57 let.— Proletarca vsak teden komaj pričakujem. Vsako številko pozno preči tam. Težko bi prebil brez njega." Mary Zevast iz daljne naselbine Cle Elum, Wash., je poslala $5.50 za naročnino in v tiskovni sklad. John Krebel, Cleveland, O., je poslal $140, od tega zbranih doneskov v sklad za ohranitev Proletarca, v isti namen od krajevne organizacije Prosvetne matice za severni Ohio $50 "in $42.70 za naročnine. Omenja v pismu med drugim: "Frank Kle-menčič, ki je prvi na listi, je prispeval $10 in pravi, da bo dal še več. 2eli pa. da kadar bo "Zarja" še povabljena v Chisago, naj se bi jo bolj oglašalo, ker to bi privabilo več ljudi v dvorano in uspeh bi bil toliko boljši." Pozdravlja Gardna, Medveška in Zorkota. — t Nick Triller, Library, Pa., je poslal $8 za naročnino in v tiskovni sklad. Pravi, da bo skušal tudi z nabiralno polo kaj storiti. Društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ na severni strani Chica-ga je prispevalo v Proletarčev ohranitveni sklad $20, $7.75 pa se je nabralo med navzočimi člani. Vsoto je poslal tajnik društva John Morsi. Matthew Bizjak iz Clevelan-da piše, da ker ni mogel nič nabrati v Proletarčev sklad, je radi tega sebe kaznoval z vsoto $7, $3 pa je poslal za naročnino, skupaj $10. NASE 2ENSKE so v tej kampanji za Proletarca veliko storile, in tudi pri nabiranju oglasov v Koledar. Frances Artach, ki je nadomeščala svojega soproga Johna v tajnikovanju društva št. 14 SNPJ v Waukeganu, se je pred leti preselila z z njim v Denver, Colo., kjer je živela njena hči Alice in njen soprog Joseph Drasler. John Artach je po dolgotrajni bolezni v Denverju preminul. Joe Drasler šel na delo v Alasko in Alice je šla z njim. Toliko o Frances Artachevi, ki jo v North Chicagu in Waukeganu vsakdo pozna in mnogi tudi v Chicagu in drugje. Poslala je $5 in pravi v pismu med drugim: "Veste, Denver ni Waukegan. Tu ne dajo nič za "možganske medicine". Kolikor meni znano, smo tu samo trije naročniki Proletarca. Jaz stanujem deset milj daleč od slovenske naselbine. Dokler sta bila še Alice in Joe doma, smo se vozili na društvene seje, a še celo pet izvodpv Am. družinskega koledarja smo s težavo naročili. Sedaj sama ne morem na seje, ker je predaleč. Tukaj je žalostno. Treba bi bilo železne krtače, da bi ljudi pripravili misliti za napredek. Imajo pa zelo lepo cerkev. Ko to pišem, pošteno sneži. Do 6. oktobra je bilo prav toplo. Potem pa takoj sneg in mraz, da nam je bilo po vrtovih vse uničeno. In tako je pri nas skoro vsako leto, da mi je to vzelo že vse veselje do dela na vrtu. No, saj veselja tukaj ni zame. Nisem videla še nobene slovenske igre — sploh nobenega slovenskega programa odkar sem odšla iz Waukegana. In takega življenja in priredb kakršnih sem bila vajena v Waukeganu zelo potrebujem. Dolg čas mi je. — Alice in Joe prideta domov iz Alaske enkrat meseca decembra. Povejte to Clarencu (čitateljem v pojasnilo: Joe Drasler je Clarencov stric). Kar Clarence napiše vse precitam. Doma je bil jako priden. Skoda, da niso tudi njegovi starši v Chicagu (Anton Zaitz in njegova soproga živita v Ore-gonu), bi imeli skupen dom. Proletarcu želim, da se iznebi dolga čimprej. Vaša Frances Artach. Ta kolona bo nadaljevana v prihodnji šte\Klki in omenili bomo v nji druga zelo zanimiva pisma naših žepsk ter poročali o njihovem delu za Proletarca. Kdaj bo jeklarska industrija v Angliji ros podržavljena Angleška poslanska zbornica je dne 17. novembra sklenila s 373 proti 211 glasovi podržaviti jeklarsko industrijo. Sprejeti predlog je bil nato izročen posebni komisiji v študiranje nato pa bo izročen zbornici lordov. Ako ga zavrže, bo morala poslanska zbornica glasom sedanjih angleških parlamentarnih Žakonov čakati dve leti, predno bo smel parlament svoj sklep spet vzeti na dnevni red in svojo predlogo znova sprejeti brez da bi jo moral še enkrat predložiti zbornici lordov. Rodčenje opozicije v Bolgariji V Bolgariji trebijo sedanje oblasti največ s sodnimi obravnavami. Dne 15. novembra je bilo obsojenih v Zofiji osem vodij ' opozicionalne socialdemokratske skupine, ker so paktii;a-li s sovražnimi silami (največ z Angleži). Ostali del socialdemokratske stranke pa sodeluje v bolgarski domovinski fronti. Prispevajte v sklad za ohranitev Proletarca! H .r* Which would Y0Uo choose for comfort f A • 4 For most people, an easy chair doesn't give Half aa much comfort aa an easy mind. • • the happy sense that your future is reasonably safe from financial worries. '"And, generally, the simplest way to give yourself this mental comfort is to start a regular, automatic savings program with U. S. Savings Bonds. »s»s»MsooaaooosaasstosososstM»sas»soooo»sas*»»saee \ PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL i Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal •-7171—4-7171 šsssaosassasasoasasssfas»ooooaoaoaoossaoss»s»ss»sooa ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Michigan t 3145 " ' 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS raotriABIC November 14. IMS. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRA¥€ * * KOMENTARJI (Konec s 1. strani.) delo žensk ni nikdar končano." Policija v Parisu je prepovedala prodajati časopise na javnih trgih. Vzrok, ker hoče s tem preprečiti pretepe med prodajalci de Gaulleovih in komunističnih listov. Pisec te kolone je videl slične prizore, ki so se dogajali na newyorikem Times Square. Zmerjali so drug drugega na vsakem vogalu proda- sinček prestolonaslednice Elizabete le dočakal dan, ko bo on postal kralj imperija Velike Britanije. Namreč ako ga bo do takrat še kaj ottalo. ^ Irska Vlada pod predsedstvom Johna Costello je v zbornici v Dublinu predlagala presekanje zadnje vezi z Anglijo. L. 1926, ko ae je Iraka izpod Anglije že zelo osvobodila, je pogodba, sklenjena v Londonu določala, jalci Coughlinove fašistične re- da postane Irska samostojna v vije "Social Justice" in proda- j*v<>ji notranji upravi, a v zuna-jalci komunistične revije "New Masses" ter drugih komunističnih listov. In ponujali so svojo robo tako na glas, da se je slišalo po vsem trgu. Coughlinovi fantje so bili večinoma irskega pokolenja — vsi močni in vojaške starosti. Fantje na nasprotni strani so bili enako krepki. Večinoma Zidje. A do tepeža je le malokdaj prišlo. Kadar slišiš vpitje v New Yorku, to še zdaleč ne pomeni, da v gruči padajo pesti. Zato tam ni bilo tr^ba take prepovedi kot jo je izdala pariška policija. 'Father' Cough-lin je bil vseeno ob svoj časopis in moral se je umakniti iz javnosti, ker je ruvaril proti varnosti naše dežele in vodil politiko v prid Mussolinija, Hitlerja in Franca. Od tedaj po radiu i več ne grmi. Pase lenobo v svoji cerkvi v Royal Oaku, Mich., ako je še živ in zdrav. Winston Churchill je dne 16. nov. dejal v parlamentu, da se bo laboritska vlada zamerila Zed. državam, — če bo tiščala v podržavljenje jeklarske industrije, toliko, da bo zapasla pomoč, ki jo dajejo Angliji. Vzlic temu strašilu so laboriti v zbornici predlagali, naj se prične z akcijo za izvršitev socializacije vse velike jeklarske in železne industrije. To je v parlamentu priporočal v svojem nedavnem prestolnem govoru tudi kralj George. Seveda mu je govor napisala vlada. Ce zmagajo toriji, bo isti kralj poslancem priporočal razveljavljenje podržavlje-nja in vrnitev industrije privatnim lastnikom. Podržavljenje v Angliji se izvaja "demokratično in pravično"/ Tako trdi vlade. Lastniki dobe plačilo za obrate, ki jih vzame država, torej se ne dogaja kot v državah sovjetskega bloka, ko lastnik ne dobi nič. In ko je neki torijski poslanec v parlamentu nedavno vprašal — češ, ako dobimo t prihodnih volitvah mi večino, ali misli sedanja vlada, da bomo imeli pravico podržavljenje razveljaviti in vrniti tovarne in rove nazaj lastnikom — mu je besednik v imenu vlade odgovoril, da v Angliji o» »li ■ J »'Oil P. ~f. Prispevki v sklad za ohranitev 'Proletarca9 r i *» 1 -L V. IZKAZ COLORADO 1 Pueblo: Mr. & Mrs. Btbnlk S3; Mr. & Mrs. V. Maher S3; Mr. An* ton Stupar 81; Mr. i. Smraic SI. Skupaj $8. J osi al John M. Stonich; ILLINOIS " Chleago: John Turk $5; Ludwig Kate $5, skupaj $10. Poslal John Turk. Joseph Zbacnik $9. Frank Peterlin poslal $3.10. Prispevali so: Po ft: M. Praust. Rose Leben, Frank Peterlin. Neimenovan 10c. Anton Trojar $2. Josenb Slogar $2. Frances Vidmar 110. Charles Re-nar poslal fl3. Prispevali so: Charles A Mary Renar $5. Po fl: A. Marinšek. J. Fritz, M. Lepej, F. Rucik, J. Lukanich.sR. Sedlar. J. Putz. Po Sic: F. Zlogar, J. Pattek. Cicero: John Podgornik f2. 'Helen Arko ta Berwyn: Katka Zupan $2. >• Hlaadalt: N. Bozicnik $5. No. Chleago: M. Ogrin $7. Springfield: Frank in Ursula Zat-tieh $3. Waukegan: Čitalnica SND $5. Gosp. odsek SND flO. Po $3: M Spacapan, J. Mihevc, Mike Civha $2. A Mahnich $2.40. Srečke (po seji čitalnice) $I.T$. ro tl: J Miller, F. Pekla j, J. Bartel. J. Kozina, Ana Krainz 85c. Skupaj $3t. Poslala Ana Mahnich. MICHIGAN Detroit: Anton Jurca $5. H. Kržišnik $4 Josephine Gregorich $4. Mike Gregorich S3. Anton Fatur f7. J. Ločniškar $2. Josef Korsic poslal f93. Prispevali so: P. Oce-pek flO. L. Sluga $10. Po $5: J. Lemuth, J. Topolak, F. Nagel (namesto cvetlic na pokojno Frances Babich), L. Krainz, F. Krese, J. Ločni ft kar J. Krainz, Joe in Anna Koss, M Menton $4 fo ft: John in Mary Volk, J, Korsk. Po $2: T. Petrich, H. Grebene, Fofi: M. Cetinski, A. Hornets, C. Gaber, J. Slapshak T. Besenich, J. Zehel, P Kelly, J. Lamuth, M Pink, P. Ver-derber, L. Krsisnik, J. Starisinich. M. Glad, J. Babich, M Cuffar, H. Rupert, J. Hochevar, M. Stanoje-vieh. Po Ste: F. Tehovnik, I. Ga-braek Traunlk: M. Knaus fl. MINNESOTA Deluth: G. Vuckovich (Superior, Wis.) fl.ftO; J. Kobi f3 50. Skupaj $8. Poslal John Kobi. Ely: Dr. št. 288 SNPJ $8. J Kun-stelj fl. Skupaj f8. Poslal J. Kun-ftelj Eveleth: Ursula Ambrozich $5. LoUis Lessar poslal S5 za dr. št. e* SNPJ. j MQNTANA E. Helena: F. Sasek $3. NEW YORK Brooklyn: Dr. št. 140 SNPJ f5. F. Kushar $2. Po fl: W. Derganc, A. Staudohar, T. Voje. Skupaj S10. Poslal Frank Kushar. NEW MEXICO Gallup: Dr. St. 120 SNPJ $5. Poslal Anton Gantar. OHIO < Bridgeport: J. Vitez f2 Dr. št. 333 SNPJ f5. Skupaj f7. Poslal J. Vltez. Girard: J. Krasech $5. S. Ro-gel $2 John Kosin $30. Poslal John Kosin. G. Shrobut fl. Cleveland: John Gor jane flO. Louis Ksferle poslal $11. Prispevali so: L. Kaferie $5. Po ft: F. F. Ludwig. A. Bokal, J. Boštjančič, Prusnik, J. Kopovc, F. Aufttarftič. Frank Zagar $5 (Poslal A. Janko-vich.) E. Palestina: A. Prelih $2. St. Clairvllle: Dr. St 562 SNPJ $5. Louis Bergant fl. Frank Deftar $5 Joe in Rosy Skoff $10. Skupaj $21. Poslal Joseph Skoff. Yeunfstown: John Tancek $7. Neimenovan ft. PENNSYLVANIA Bridgeville: SNPJ Senior Federation of Western Pa. f25. Poslal John Kvartich. Greensburg: Dr. St. 223 SNPJ f3. Poslala Mary Russ. Hermllne: Dr. Št. 87 SNPJ $5. Poslal Robert McAlpine. Slovan: F. An zlo var $2. Library: Nick Triller $5. WASHINGTON Cle Elum: Mary Zevart $2.50. WEST VIRGINIA Browatoa: Frank Kovacic fl. Star City: Dr. ftt. 388 SNPJ flO L. Selak f4, J^Franetič $2 Po $1: J. Gallon, F. Pelan. N. Ivanovlc. A. Maslo. Skupaj $20. Poslala Rose Selak WISCONSIN Milwaukee: Federation of SNPJ Lodges of So. Wisconsin $25. Postal F. Perko, blag. Pert Washington: Mary Jane-shek ft. WYOMING Keeunerer: J. H. Krzisnik f2. Skupaj f4tt.it, prejšnji * iskas ft,845.84, skupaj f3.S14.44. "MRZLA VOJNA" KOMI N FORMA PROTI tITU SE POOSTRENO NADALHJJf Ko se je komunistični informacijski biro (KOMINFORM) preselil iz Beograda v Bukarešto, je bilo očitno, da je Tito prišel v nemilost. Ns svoji prvi seji v Bukarešti so zastopniki vseh udeleženih strank sprejeli proti Titu, Kardelju in drugim njegovim kolegom ostro izjavo, v kateri so jih obtožili odtuje-nja marksizmu in leninizmu in pa zaidenja v nacionalizem. Dalje, da s privatnim posedovanjem zemlje grade podlago za obnovitev kapitalizma. Kako so mogli to Jugoslaviji/ očitati, ko zemlja tudi .v drugih državah sovjetskega bloka — razen v Sovj. uniji, ni še podržavljena. Pripravlja pa se v to sicer Madžarska, kjer zemlja v nji še nikdar ni bila last onih, ki so delali na nji, torej proces podržav-ljcnja ne bo posebno težaven. Kominform je v svoji izjavi apeliral na jugoslovansko komunistično stranko, da naj krene spet "na prava pota" in če to ne gre drugače naj' si odstrani staro vodstvo in ga nadomesti z novim. Toda mesto tega se je v Beogradu vršil kmalu po tej izjavi zbor komunistične stranke, na katerem so prirejali Titu in ostalemu vodstvu ogromne ova-cije. In vsak opazovalec je prav lahko dobil vtis, da ima Tito za-slobmo v svoji stranki in tudi med ostalim ljudstvom, posebno med mladino. Vodstvo na tem zboru torej ni bilo spremenjeno, peč pe je zbor odbil "vse klevete" komin-lorma za neosnovane in krivične, ob enem pa vzkjjkal "velikemu Stalinu" in mu obetal največje prijateljstvo — njemu in Sovj. uniji. Pa ni zaleglo — kajti še predno se je zbor razpustil, fte je bilo zastopnikom čitano poročilo iz moskovske "Pravde", da je bil ta zbor v Beogradu sbit skupaj s terorjem, da vsled tega nI reprezentativen in zato ni mogel in ni hotel priznati grehov svojega vodstva in se HcreČi za delo v duhu kominforma. \or so bili kos prejšnjim težko-!am. Razlika sedaj seveda je, ds so med vojno Imeli na svoji strani ne samo Sovj. unijo temveč tudi Veliko Britanijo ln Ze-iinjene drŽave. V bran prdti napadom komin-forminega tiska in splošne propagande, kl jo vodi proti Titu, objavljajo listi v Jugoslaviji ter Primorski dnevnik dolge član- di deželo v imperialistični tabor in da jo s svojim nacionalizmom "razorožuje pred zunanjimi Sovražniki". "Pravda" vali vso krivdo za morebitno škodo, ki jo bo Jugoslavija pretrpela, na "Titovo grupo" in pri tem opro-1 šča komunistične partije vse odgovornosti. Kakor znano, naši kritiki netočno prikazujejo stvari tako, ke ki obsegajo v nekaterih šte- j kakor da je yes spor med CK vilkah celo stran velikega for- kpj ,centralni komitet komuni- mata. stične partije Jugoslavije> na Odlomek iz enega takih član- eni strani in CK VKp (b) ter kov ki ga tu pribočujemo, smo v()dstvi dru^h tij na ^ • vzeli iz Primorskega dnevnika |tranj nastal okrog tegQ ,h mo. Glasi ra CK KPJ priznati določene Kifvlčne obdottitve napake ali ne. Zdaj pa vidimo, Naši kritiki se na vse mogo-1 da ukrepi, ki jih demokratične *e načine trudijo dokazati, da j dežele začenjajo uporabljati sedanje vodstvo vodi Jugosla- proti Jugoslaviji, nimajo prav vijo v imperialistični tsbor. Ka- nobene zveze s te/ni napakami. kor drugih svojih obtožb, ne $e več, četudi bi bile vse stvari, ____________________ morejo dokazati tudi te, zato se ki jih štejejo v greh CK KPJ, generalno skupščino Združenih j CirflL fjviftffl* nT+A zatekajo k najrazličnejšim ne-! in^W jih^ne hotel priznati, | ^^^ provokacijski napaA r f. 7^ ^ obnavljanjem nove nemško bo(ne siti (Nadaljevanje s 1. strani.) Nemčiji uspela, prej ali slej znova invgdirana. Gfegorij Borovnikov: 1 f * > T&m kjer cvete lotos Nevelik čoln, s ploskim dnom,; skrbe za obilje novega zaroda, imenovan kulas, plava po ozkem V času drsti je v ustju Volge to-pretoku, čigar bregovi so porasli! liko rib, da na plitvejših krajih z ivjem in vrbinjem. Na kfmi ne moreš s čolnom dalje.r V Vol-sedi Trofin, štiride&tletnik, sjgi in v Kaspijskem morju žiyi spokojnim, od vetra in sonca več kakor 60 vrst rib, od tega ožganim obrazbm, pravi tip kas- jih je kakšnih &0 vrst primernih pijskega ribiča, in grebe z ve- za predelavo. Tu je obilo jo-slom kakor z lopato. setrov, sardin in drugih rib. V Kdor ne pozna teh pokrajin, ribiške mreže zaidejo često tudi kdor se ni dalje časa mudil tod, beluge, ki tehtajo po poldrugo ne more potovati po delti Vol-i tono, in velikanski somi. Tod ge. Ustje Volge se deli na več love tudi raznovrstne brezkostne kakor tri sto rek in potokov, na piškurje in Jegulje, podobne ve-več sto ozkih razprednih zalivov,! Hkim kačam. ki segajo globoko v kopno zemljo. K temu je treba prišteti Še nešteto jezer in močvirij, otokov in otočkov. Vse to zavzema Pod čolnom je nekaj zašume-lo. Trofim je odložil veslo in začel pogledovati. Čoln je počasi drsel po vodnih travah. Va* površino svojih 15 tisoč štirija-1 gladina je bila pokrita s prav- fikih kilometrov. Najjužnejši del ustja je pokrit s šašjem in trst-jem, ki zraste do šest metrov visoko. Vse to rastlinje' imenujejo stebrovje docela po pravici. cato rastlinsko preprogo, s povodnim orehom, ki* jeseni obilno rodi. Oreščki rasto v vodi v obliki grozdičja in strahanci tudi ali stebličje,i nabirajo to priljubljeno posla-Marsikod je stico. Ko sva minila to zeleno nesmi- resnicam m izmišljotinam. v bi omenjeni ukrepi ne bili nika- propagande itd T . komunističnem tisku se iirijo kor upravičeni. Ti ukrepi imajo , r , , najnesramnejše hmtttjotlrte [f^J^ selni j^ložij s tavami, Če5, da iurzvaznih agencij ,n listov o Jv^gtej«.0 s' neJ" Je vodstvo KPJ Izročilo deželo lovi Jugoslaviji. Ta pojav seve- 50 2e siorjeni. prvič, pretrgane '______tQ. __ la ni prav nič slučajen *> v nasprotju s prizadevanji J v Jugoslavije vse Športne zveze med njo in deželami ljudske demokracije ter ZSSR; pretrgani so v nasprotju s prizadevanji Jugoslavije skoraj vsi kulturni Bralci terjajo dokaze Bralci komunističnega tiska na eni strani terjajo dokaze za trditve proti Vodstvu Jugosla- mora zdaj molče ah odkrito ss-lidarizirati z imperialist! proti' V svojem nedavnem govoru Jugoslaviji. Popolnoma drugače1 je de Gaulle dejal, da če bodo je z Jugoslavijo in njenim ti- Američani ln Angleži utrdili vije, na drugi strani pa boj, ki stifc med nj0 in deželami Ijud-ga nafti kritiki bojujejo objek- ^ demokracije in ZSSR; pre- želah sovjetskega jemo v Jugoslaviji seveda, so na to svojo mrzlo vojno proti Titu, Kardelju in drugim ter proti jugosl. komunistični stranki pospešili in organizirali tudi razne spletke in ekonomske sankcije. Nehali so ji dovažati matsrijal, ki ji ie potreben za uspešen zaključek njene petletke In na ta način ie Jugoslavija res odrezana od sveta. V ameriškem tisku Se o tem tivno proti krepitvi socializma v nafti deželi, v praksi vodi neogibno do tega, da se solidarizi-rajo z imperial isti. Prav nič ni slučajno, če moskovsko "Novoe vremja" zamolčujejo, da je Jugoslavija na donavski konferen- j za*tavo ci zavzemala isto stališče kakor, koraku trgane so v nasprotja s prizadevanji Jugoslavije vse zveze mladine med njo in deželami ljudske demokracije ter ZSSR. Jugoslovanske državljane, zastopnike Jugoslavije, njeno vlado, itd. žalijo na vsakem in na vse mogoče na- skom. Naša dežela je brez omahovanja ostala na protiimpens- listični Uniji in prav tako tudi naš tisk, ki trdi o demokratičnih deželah samo tisto, kar.je točno in se stalno do najmanjših podrobnostih solidarizira t njimi. svoj del Nemčije in dali komando nad ogromno porursko industrijo In rudniki ter premogovniki Nemcem, potem je za Francijo najboljše, da se odpove Marshalovemu planu, saj je ek-sistirala brez njega dolga sto- ZSSR in dežele ljudske demo-kracije. Prav nič ni slučajno, če je TASS »časniška agencija so- «®lir* Jugoslavijo? , . .. __ _______ v je take vlade) namenoma razfti-; Ko nafti kritiki počenjajo vse pr«n*ti »radi takšnih ril vest, de je Jugoslsvija dala i to, hkrati govoričijo, češ da "Tir, odnosov s tem dejansko moral-Ameriki 17 milijonov dolarjev tova grupa" izolira Jugoslavijo^no na nwod* Jugo- Taka so danes deistva elede!Ietia In odpove naj se v tem f Ča ^ fT slučaju tudi vojni zvezi zapad- vprašanj^ kdo dejansko izolira nwvi!op8kih dr^v _ * že Vadi aviio drugega ne saj zato, ker je vr- Ko ee vodstva demokratičnih1 hovno poveljstvo zapadnoev- in je pri tem zamolčial, da je Amerika teh 17 milijonov vzela kot odškodnino zo svoje imetje od jugoslovanskega zlata, ki ga je imela« na kar je morala Jugoslaviji jJrfctati, če se že ni Komuni*^ ii^^ lah sovjetskega bloka - i iz- nedavT>0 primer Trsta Varnostnemu svetu, toda v "Novem vremenu** ni omenjeno, da je naša vlada sprožila to vprašanje. Navajamo vse primere it najpomembnejšega (sovjetskega) komunističnega ticks, od katerega bi bilo treba pričakovati največjo vestnost in .€3nicoljubnost. Kaj pa naj re-vemo šele o "Humaniteju", "Rude pravu" in drugih? Nič boju malo piše. Ima dovolj £ teriala z "irzlo" vojno »Ber- *<*retičntti ^ (vUdna gU- 1 sila v sovj. bloku). Oglejmo si lin med vzhodom in zapadom, ima ga z ugibanjem kako se bo končala civilna vojna na Kitajskem in tudi za novorojenčka na angleškenr^ dvoru se je nafte buržvazno časopisje jako zanimalo. Toda časopisje v Jugoslaviji, in dva tržaška slovenska lista, ki sta s Titom, pa se brani napadov kominforma in začelo je kritično pisati tudi o Stalinu. Očividno je namreč, da Stalin odobrava ta boj proti Titu, ako ni celo on dal vpodbudo zanj. Jugoslaviji povzroča ta spor kot že omenjeno ekonomske in politične težave, a uradni jugp-slovanski krogi trdijo, da bodo premagali tudi te neprelike ka- dežel otresejo odgovornosti za ropske vojne zveze v rokah An-škodo, ki bi jo Jugoslavija ute- glije in za vse armade te zveze je določen angleški general (feldmaršal Montgomery). Tudi francoska vlada je proti anglo-ameriški politiki v Nemčiji, toda ker se jc taktiki an- trstje neprehodno, pristopno preproge je Trofim snel z mo- zgolj divjim svinjam in divjim krega droga rastlino s mehur- mačkam. jastim listjem in jo ponudil me- Dan je bil topel, sončen. Voda ni. Pri tem je rekel: te stala negibna in se je bliščala — Tale rastlina se odlično dr- takor brušeno steklo. Vrbinje ži na vodni površini. Cim pa ln ivje po nabrežju je bilo pre- se približa burja, se brž skrijo fjolno neštetih gnezd, Okoli ka-1 pod vodo. ga, ker Komunistična partij« ^ajraxlienejfc oportuniste ki »e Jugoslavije s Centralnim komi-.. bojijo težav, bojijo se za "usodo na primer madžarsko vlado. Pričakovati, bi bilo, da bo neka demokratična vlada z največjo odgovornostjo izrekala sodbe o neki drugi vladi. Madžarska vlada pa v svoji noti jugoslovanski vladi omenja kot dokaz, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor, dejstvo, da je Jugoslavija prejela zlato iz A-merike, čeprav je Madžarska dobila svoje zlato prav od te Amerike dve leti prej. In tako so proglasili, da je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor ter izdala demokracijo in socializem. Sicer "Pravda" trfli, da "nacionalistična Titova grupa" vo- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna V Zed. državah Pišite po ceftik PROLETARCU 2301 S LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS tejem in njegovim generalnim sekretarjem tov. Titom na čelu ne more priznati napak, ki jih ni napravila, in sicer, prvič zaradi tega, ker to rt i združljivo s komunistično moralo, drugič pa, ker tu ne gre za priznanje nobenih napak, ampak za priznanje zločina izdaje, za to, da bi se odpovedali revoluciji, ki so jo narodi Jugoslavije uresničili z delavskim razredonv na čelu pod vodstvom prav istega Centralnega komiteja; ker gre za to, ds bi se odpovedali petletnemu plsnu in takšni socialistični graditvi, v kateri sodelujejo milijonske delovne množice Jugoslavije. To bi pa pomenilo povzročiti popolno zmedo v Jugoslaviji. To bi pomenilo zapustiti bitko, ki jo milijonske množice naše d&ele v znoju svojega obraza bi jejo za svojo boljšo prihodnost. Na te bi mogli pristati samo ljudje, ki bi bili pripravljeni v resnici izdati stvar delavskega razreda in socializme v Jugoslaviji, samo ljudje, ki nimajo s partijo in komunizmom nobene zveze. Ne izolira CK KPJ Jugoslavije od demokratičnih dežel; nasprotno, to delajo vodstva Jeh dežel, ki uporabljajo netočni izgovor, češ da CK KPJ Hoče priznati napak. Prav nič slučajno ni, da že Zdaj zamolčujejo v komunističnem tisku in časopisju demokratičnih dežel vse Žalitve, ki jih imperialisti prizadevajo Jugoslaviji, kakor tudi ovire, ki jih delajo njehemu svobodnemu razvoju (najnovejše grške provokacije na jugoslovanski meji, odklonitev potnih listov jugoslovanskim novinarjem za Dr. John J. Zavertnik Tel. CRawford 7-tftlŽ °rxn 4h?t: (Sxc»pt Wed., 8at and Sun.) <:tt la 1:11 P. M* t Except Wed., Sat. and Sun.) fetaa. till Se. BMftwar Ave* Tel. ClUwfartf f $411 If e* answer — Call AVitln 7-S7M dežele" (0ejansko pa sami zase') in fct bi bili pripravljeni prodati CK KPJ in KPJ — čeprav nista kriva —- samo da bi jim kdo zajamčil mir in tišino. Toda ti ljudje so redki, delavski razred, lju&rtvo pa ne morejo biti nikdar oportunisti in stra-hopetneži, če to niso njihovi voditelji. Usoda Jugoslavije je v borbi njenih delovnih množic za zgraditev socializma in samo v nji! Navidez so računi naših kritikov realni. Toda samo navidez! Komunistična partija Jugoslavije je predvsem partija boljše vi škega tipa; napravila je dolgo in težko Šolo ilegalnosti in oborožene borbe. Ne boji se niti težav, niti težavnih situacij. Nadalje je tudi jugoslovanski delavski razred šel skozi težko šolo oborožene borbe. In končno so tudi narodi Jugoslavije več-krst v svoji zgodovini in zlesti v zadnji vojni šli skozi strogo $olo boja na življenje in smrt ter se ne bojijo ničesar. Naše partije in naših delovnih množic ni mogoče zastrsftiti, demo-ralizirati, ni jim mogoče ubiti vere v lastne sile in v mednarodno delavsko gibanje. Njih je mogoče prepričati o nečem, kar je točno, nt pa preplašiti. - Kar pa je najpomembnejše, ti računi so brez vsake stvarne podlage, in sicer iz naslednjih razlogov: Stvsrnost je, ki odloča Prvič. Ali bo Jugoslavija šla v imperialistični tabor, je zelo malo ali prav nič odvisno od vseh njenih kritikov, njihovih pravljic in njihovege zadržanja. To je odvisno od* njenega vod-stva in njene komunistične partije, od njenega delavskega razreda in njenih delovnih množic. Gola trditev, de je Jugoslsvija prestopils ali da bo prestopila v tabor itnperialistov, ne pomeni v tem pogledu nič drugega, kakor golo trditev ln obrekovanje, kl s^ obrača prtti tistim, ki to trdijo. Stvar pa seveda ni takšna. Oni ^lavije. da bi strmoglavili seda- — vodstva demokratičnih deželni1 CK' drugače /bo, kakor pra- ^ _________,_______ — izolirajo Jugoslavijo, in sicer ^«0, ostala njihova dežela sama gio_ameriške diplomacije že tone zato, ker bi ."Titova grupa", p«*1 »mpejiolisti in ker jet maj- ^ ^obljubila, se sedaj ne mo-ne hotela priznati napak (zakaj IJna' hodo w *malu požrli vi- re izTnatati iz omrežen ja.' celo če bi bile vse te naoake dite načelnost" naših kritikov! ,i . teh ukrepov), ampak zaradi ' sovjetske sveže , De Gaulle Angleže in Američane svari, naj se nikar prfcveč ne zanašajo, da se bo v bodoči vojni z Rusijo Nemčija borila na njihovi strani. Prav tako možno in verjetno Je, da bo Nemčija iskala zvezo rajše z Rusijo kakor z zapadnlmi silami, pravi de Gaulle. S tem jih hoče le ostrašiti. Kajti ako se nemški kapitalizem spet utrdi, se bo komunizma prav tako bal kot se ga straši anglo-ameriftki kapitalizem. In kar se tega tiče, tudi francoski, belgijski, nizozemski itd. De Gaulleova alternativa je, da naj zapadne sile le Nemčijo razkosajo v popolnoma sa-mostojrfe državice kakor so bile nekoč. Le tako bo Nemcem onemogočeno znova postati velesila in ne bo ji ved mogoče postati najmogočnejša država v Evropi. ^ De Gaulle torej saj ve, kej hoče. A francoska vlsda cinca na svojih šibkih, nezanesljivih nogah in le godrnja, kadar ji nI kaj prav. A da bi imela kaj odločnosti — tega ne, ker se nOČe zameriti ne Washingtonu, ne Londonu. Med tem pa se pred pragom Francije z ameriško pomočjo osnavlja nova kapitalistična Nemčija, s vsemi možnostmi, da postsne prej aH slej tudi mili-taristična in agresivna, kakor je bila. Američani hočejo takien rajh. To je v Berlinu potrdil tudi kongresnik Dowey Short (republikanec iz Mo.). Nlj bo komu prav ali Ae, ml moramo s svojim načrtom V Ifafattjl nadaljevati. "Nentt!)* mora postati močna," je dtjal. Francozom pa je rekel, da se straftijoi po nepotrebnem. terih so hrupno in šumno pole-tavale ptice. Snežno bele čap-Ije s svojim krasnim perjem so se zlasti lepo odražale na zeleni planoti. Pred tridesetimi leti je bila čaplja domala že izumrla v nižavju Volge. Iztrebljali so jo lovci vpraV zaradi njenih prelepih pieresc, ki so jih z velikimi dobički prodajali pariškim modnim ateljejem. Cim pa je bil lov na srebrne čaplje zabranjen, so se spet naglo zaplodile. Gosi in širokokljune ptice so stale pičiva j*^ na bregu ali pa so se lagodno sprehajale. Po vodovju so plavali tisoči divjih rac, pondirkov in krep-Ijic. Vse te račke se ljudi kar ne ustrašijo in ne beže pred njimi, marveč še prijazno umaknejo, kakor da hočejo voljno odstopiti čolnu pot. Več kakor tristo vrst piie naseljuje prostrano ustje Volge in vse te ptice priletevajo iz daljnih dežel, da si tu vzrede potomstvo. Od sinje, davnine je Volga velikansko 'postajališče in križišče ptičjih poletov. Ptice, Pmletarec je vaft list. Pri-poročajte ga svojim znancem In prijateljem, da se naroča nanj. ji in Iranu, se pomladi zbero v ogromne jate in pri lete na Kaspijsko morje, nato pa po njegovih robovih v delto Volge. Tu se okrepijo z obilnim ribjem zarodom, se odpdčijejo ih polete dalje. Mnogo ptic pa ostane v delti in si spleto gnezda. Odkar Trofim je naravnal kulas proti bregu in brž nato zadel na pesek. Z brega so se šumeče plazili in skakali v vodo veliki goži. Ko je potegnil čoln na pesek, me je Trofim povedel po šašju in trstju, nato pa mimo lokvanjev in med vrbinje. In tu sem zagledal tisto, zaradi česar sem se skoraj ves dan vozil s čolnom Nedaleč od brega so se dvigali nad vodo do pol metra visoki, široki, ploščati zeleni listi z rahlim voščenim nadihom. Nad listi so se belili popki in veliki prekrasni cveti. To je bil lotos, posvečena cvetica starih Egipčanov in Indov, lotos, ki ga slave pesmi in legende^Vzhoda. Ne objekti fotoaparata ne čopič umetnika ne more pričarati lepote tega. redkega cveta. Tri dni živi lotosov cvet in sleherni dan spreminja sVoje okrasje: prvi dan so cvetni listi žarko rdeči, drugi dan so svetlejši, tretji dan so robovi cvetnih listov rožnati, ves ostali cvet pa je bledo rumenkast. Vse to pa ni enobarvno, marveč se pre- ki prezimujejo v Afriki, Arabi-^liva v neštetihf č'u*dovito spremi. njastih prelivih. Ako se bliža oblak, ako zavije Veter, ali pa prigreva sonce—vsakikrat spreminja lotosov cvet svoj okras. Na zemeljski obli je ostalo le še malo krajev, kjer se je ohranil lotos. Široko ustje Volge je 4, 5 miljonev Poljakov !# je priselilo v osvobojeno ozemlje Varšava. — (Tanjug.) — V zapadlim poljskih osvobojenih pokrajinah živi danea 5 milijonov ih pol PbljakoV. V treh 14-tih in pol se le v zapedne dele Poljske priselilo 4 milijone in pol Poljakov. V te kraje naseljujejo Poljake, ki fo se vrnili ii Frahcije, Belgije, CSR in Romunije. je bil v letu 1919 ustanovljen najsevernejši kraj, kjer raste ta Astrahanski zaščiteni revir, ima- čudeini cvet jo ptice tu svojo pravcato republiko. . Ptice se za naju niso kaj dosti zanimale in sem Jih lahko mirno fotografiral. Sredi ptičje republike na Volgi, na nevelikem otoku, kjer je prepolno velikih gnezd, prebivajo pelikani. Ko sva se približala otoku, so se pelikani vendarle ' nekoliko prestrašili in vzplahutali v zrak. razpevšii svoja krila, široka po 2 metra. Pelikani so splavali počasi drug za drugim in se vrtali v zrak v lepih zavojih. Ko so nekolikokrat zakrožili v zraku, so se spet vračili drug za ditigim na otok ali na Vodo. Kmalu svs s Trofi-mom začuls značilno klepetanje kljiiho^, med katerimi so se ble-ščale srebrne luske ulovljenih Poprosil sem TrofimS, naj me popelje n* otdk pelikanov. Pa mi je odsvetoval; — Čte se Človek mota okoli njihovih gnezd, Jih pelikani za vedno žapuste. , ~ Zakaj pS to? — So pač take narave. Nad nftma so s krikom plavali v tršku Snežno beli galebi. Iskali ko plena. Zdajci je treščila trha debeloglava ptica s gole sutte vrbe rta vodo, se poelobila ln izplavala t ribo v kljunu. To bil morski vran ali črni peli-an. Na vodi se giblje prftv tako svobodno kakor v zraku in se lahkotno vtaplja za plenom, ki ga lilovl s svojim upognjenim kljukastim kljunom. Rftkor so prera&taait sovjetski znanstveniki, uničijo morski vrani ali po rusko "bekiani" letno okrog M ,000 ton Žlahtnih rib. Da, v delti »Volge se mottki vrani imajo s čem nakrmiti. Od Zgodnje pomladi do pozne jeleni plovejo It Kaspinjskegs morja v Volgo dolgi vlaki rib, ki drstijo v sladki vodi in tu po- Dve "dobri" policiji slabil kot eno slaba V mnogih mestih je dvojna policija. Na primer v Parizu, kjer je stara Surete in policija Prefekture. Obe policiji sta na dobrem glasu, najboljši v Franciji. Človek bi si mislil, da Pa-rižani lahko mirno spijo pod varstvom dveh policij. Pa ni tako. Tatvine in ropi se množijo! kot še nikoli prej. Nedavno so banditi ob belem dnevu pred poslopjem policijskegs ravnateljstva Surete na Quai des Or-fevres oropali avtomobil, ki je prevažal plače za mestne nameščence. Vsi roparski podvigi se pripisujejo banditu Pierru Cor-rotu, ki je v Parizu danes bolj popularen kot obe policiji skupaj. Končno je Surete aretirala Pierra Corrota. A druga policija je takoj razglasila, da ni "ta pravi". In res ni bil. Ker ne zmoreta dve policiji, so zmogli novinarji. List MParis Presse" je iztaknil Pierra Corrota in objavil dva pogovora ž njim. Uspeh je bil, da sta bila zaprta dva urednika taga lista, ker sta zamolčala bandltovo skrivališče. Bundit je seveda prost. — Med vrsticami: Boljša ena sama skromna policija kot dve najboljši. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S t£m prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost of th® Workors OmCIAl OROAN Of I. S. Pi ond Its Educational Buroau PROLETAREC IDUC ATION ORO ANIZ AT ION CO-OPKR ATI V I COMMON WIAITH NO. 2141. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., November 24, 1148. VOL. XL1II. British Dominions Fear Rebuilding Of Japan Australia and New Zealand urged that the U.S. be asked to reconsider its contemplated rebuilding of Japan's economy. This revival of Japanese industry, it was charged, will hinder their industrial development. These dominions also expressed fear that Britain's obligations under the Marshall Plan to subsidize western European countries Would conflict with their own demands for supplies of British goods. JUST SELF-CONSCIOU& A lady motorist was driving along a country road parelleling the railroad when she spied a couple of repairmen climbing telephone poles. "Fools,** she remarked to her companion. 4'They must think I never drove a car before.'* BIG MAN IN THE OFFICE By PLOYD HOKE-MILLER See the big man in the office A scratchin' at his head? He used to have a forelock But all the roots are dead. He thinks he's so much better Than a common workin' man But his schedule has gone snafu And not holdin' up to plan. He's wonderin' 'bout the workers; How he can drive them more, To make his bonus rating better When they tally up the score. But if a worker has f grievance His answer's always "NO!" Still he gees to church on Sunday And bends his head down low. And when the parson says, "For-. * give us Our sinful daily deeds!" He remembers not the toiling workers On whose brawn and sweat he feeds. What Militarism Costs You Back before the First World War/" American newspapers used to publish cartoons showing a German worker carrying a soldier on his back. The idea was that militarism was crushing the German people. It will come as a shock to the American people to realize they are now in the position of that old German worker. , Past, present and future wars and militarism—the army, navy, air force, national debt interest, care of veterans, and rearming other nations which we hope will be our future allies— now cost us at least $30 billion a year. That is a burden of $214 for every man, woman and chilli in the country, or $1,070 a year for a family of five. If the militarists get the additional billions they are demanding, as described in an. article on another page of this newspaper, the annual cost of past, present and future wars will go up close to $40 billion, or $1,425 for a family of five each and every year.—Labor. ~ SOBE3L UP "i can't n u i t e diagnose your case," said the doctor, 41 think it must |ae drink/' \ , > * "All right, doctor," replied the nt; rttll owns Mick when you aff sober." Bakeries Ordered to Stop Using Harmful Flour Bleach The Federal Security Administration, which now includes the Public Health Service, has ordered baking companies to stop using "agene" to artificially bleach and "age" flour used in making bread. Tests proved that dogs get hysteria when the eat* "agonized'' bread, and that it is probably hamful to human health, but the big baking companies have kept on using It. Under the order, they will have to stop by next August 1, which is nearly nine months from now. Draft To Take 4% of Workers A Mas From Mars By L EPSTEIN in ON FALSE ADS ', 1 k 14 Company Advertises "standards" tests Which Don't Exist Cigarette Ads Hit For False Claims Washington (FP)—An attack on meaningless and misleading tests of consumer goods was contained in an F1C order Nov. 2 aimed at the American Viscose Corp. of Wilmington, Del. . This corporation was ordered to "stop misrepresenting the nature of standards under which products containing its rayon yarn or fibers are tested and approved.'* Like other advertisers, the cor-a poration had put misleading claims into its ads telling that its fabrics were approved under "consumer standards '* FTC pointed out that no such standards existed and ordered a stop to the misrepresentation. American Viscose does send its materials to be tested by the Better Fabrics Testing Bureeu, Inc., the FTC found. However, the fabrics are then tested by the bureau according to standards set by American Viscose itself. No independent agency has anything to do with setting the fabric testing standards * * * Chicago—The American Medical Association says that cigarette ad vertisements sbout throat irritation have little scientific data to support them. An editorial in the A.M.A. Journal said that no adequate tests 'have been developed to measure the amount of irritation caused by cigarettes. "It would be a wise physician indeed who oould differentiate between the irritation caused by the smoking of cigarettes snd that caused by various bacteria, chemicals or heat,'* the Journal said. "Manufacturers and the advertising agencies that develop this advertising are approaching a point in which the advertising is no longer significant.** The Jourtial said there is little scientific evidence tljat cigarettes are harmful to most persons CW --.4 'i . If a man from Mars landed the U.S. today and read the newspaper headlines, he would be convinced that the country is already at war—or about to go to war tomorrow. But it unlike most earth-dwellers, he read carefully beyond the headlines, he would find weighty facts on the other side Nthat somehow never made page 1. Our Martian might then wonder why the headline writers are not curbed as wan torn distorters of truth and stirrers-up of trouble. On readies more and more papers, he would conclude that it must profit somebody to employ only maniacs as editors. Deepening his research, the Martian would find tbat Russia, which page 1 always portrays as about to attack the U.S., is equally often described as beset by endless troubles, unprepared -for war and unwilling to make war in thlnk-picces somewhere around page 12. Struck by lurid three-inch type shouts about "atom spies," he would be amazed to see, in much smaller letters, that Pres. Truman calls such statements "wild and false accusations against innocent mert." * . WASHINGTON—The new draft law may yank up to 4 out of every 100 workers away from their Jobs, according to a report released by the Census Buresu. The bureau's prediction was besed on I sample survey taken in July for the purpose of ascertaining the possible impact of the law on a labor force already hard pressed for workers. The figures, the report said, should not be taken as more than a "very general indication of the "possible effect of the induction of these men oiH the size and composition of the Civilian labor force.** The bureau's report, based on the July sample, boiled down to this: There are 7,500,000 civilian men in the draft-age group—19 to 25 years old—and 6,500,000 of them were employed in July. About 4,000,000* of the working men are World War II veterans. They are not subject to call under present draft regulations The draft-age non-veterans in the working force number 2.500,-000—about 4 percent of the total working force. A precise evaluation of the draft's impact, the report said, would require further knowledge of such matters sst 1. How many the armed forces sctually will take In. - • k- ' 2. How Many "will volunteer from other groups in the population." ,r 1,4 3. How many will be deferred for physical disability or bther toa-sons. v 41 A'so it said the figures for July included a number of full-time college students who were in the working force during their summer vacs t ions but could not be counted in the year-round labor force. The draft-eligible non-vets were "almost as heavily concentrated in agriculture as in manufacturing,** the survey found. "There were 24 percent of them in farming and 28 percent in manufacturing. Another 7.9 percent were engaged in construction work. 16.7 in wholesale and retail grade trade. 10.1 in service industries, and 2.5 in public utilities and erse where. 1 —AFL- News Service. DAMNINC THE NEW DEAL It's fashionable in some circles these days to speak of the New Deal as if it were a flea-bitten mongrel. You know how it is: A couple of guys who hsve become big shots since the end of the war get together to solve the world's problems. One of them, a pompous }erk who got rich selling overpriced, under-built houses to GIs, says, "Things are in a hell of a mess, aren't they? What we need is some new blood in Washington." 4 ' 44Yes, sir," says his grey-market auto selling Cbmpanion, "we gotta see that the New Deal is killed off this time." Then, with each succeeding drink, their denunciation of the New Deal grows louder snd more bitter. And chances are 10 to one that neither has more thsn s vague idea of what he's denouncing. Or it works another way: A couple of fellows who began hating the New Deal when Tt was born got together to drool over what may happen to it if the GOP wins complete control of the government. 44What's left of the New Deal won't last three months if Dewey wins," says one. "Ah, then we'll be back in the g6od old days," says the other. And yet both would be horrified if those "good, old days" returned. If you really want to have some fun and cause some confusion, tackle one of the noisy "down with the New Deal" boys with barbed questions—and make him give you "yes" or "no" answers without a lot of quibbling. Ask him first if he'd like to do away with the "socialistic New Deal agency" known as the Federal Deposit Insurance Corporation—the outfit that insures bank deposits. Then shoot him a fast one about the New Deal soil conserve tlon program—the "socialistic experiment" which has been saving our valuable topsoil. If he's in the real estate business, ask him how he'd like to get rid of the New Deal agencies that stimulated home building and financing. If he runs his factory with cheap TV A power, question him about abolishing the Tennessee Valley Authority. If he operates a farm, suggest that the New Deal party program be ditched—and then duck! If he once lost his shirt by purchasing worthless stock, ask him about the New Dealish Securities and Exchange Commission. If he or his close relatives work for salaries, ask him, "How about getting rid of social security?"—Union News Service. M ' COMK BOOKS INSTEAD OF BREAD TO HUNGRY EUROPE McFadden Gets Government Money By Sending Love, and Dectivo Magazines To a Starving EuropoHttf^^^H Oil Enough? The see-saw of conflicting predictions on the future of oil now has it that there's plenty. L. F. Mc-Collum, chairman of a committee on the "long-term availability of petroleum" under the National Oil Policy Committee, says by 1953 natural petroleum produced in this country will hit 7,300,000 barrels a day, or 2,300,000 more barrels than the 1945 peak, and that there is lots more to come. . . . Last winter people shiwered for the lack of fuel oil. -1rr- SOCIAL SECURITY QUIZ ( Must the Wtof earner rpr his Aeswer. No. The Federal Old-family be in need in order to > Age and Survivors Insurance Sys-*«cu*e ip^lstote payments. under tem pays benelits only on the m mahch or u i J i CAW A* 1 TMS 01502§\w* >bu tur 4 U*IO*J MJO* - LOOK R9R •ftl UNIQAI I Aim Jf rn^Ktm ffil Federal OW-Kge smd Survi TiiT™?^ fr PRfif POLICIES MILITARY TREND ' i F i i 4 * i Cost of arms and mm* Aid to Europe Concluding thst "our swelling armed forces and armaments dwarf our aid to Europe, "Peoples Lobby. Inc., in a statement prepared for publication declares that "America's domestic and foreign policies are creating the major role for our armed forces which they naturally seek." Continuing, the "Lobby" says: "When General-President Eisenhower of Columbia University in his inaugural address made a god out of the pfofit motive, he let the cat out of the brass hat. "Military Governors in Germany and Japan and in Italy and Korea before their elections, also worshipped the golden calf. "The supreme stupidity of ouri policies m all those countries is merely an extension of the same stupidity at home, where corporation profits after taxes, have about ttbled since the war. "General Eisenhower msde the issue clesr, snd explained the drive for the 20 billion dollar armament program and univeraal compulsory military training, both of which have a two-fold function, to cover up for our futile domestic and foreign policies, and to prevent the otherwise Inevitable collapse here, under General Eisenhower's profit system, which keeps most university going. "The Americsn Legion has been from its beginning s stooge for the profit-war system. N "At the close of the war there were about 600,000 commissioned and non-commisstoned officers, many, if not most of whom, msde more in uniform, thsn they can In civilian occupations. 4*A general looks lonely with only a dozen privates to command, and enough privates to Justify the hold-over General, Colonels and Majors must have' something to operate—h e n c e our $20 billion armament program, which can easily be expanded to $50 billion. . "Our swelling armed forces and armament dwarf our aid to Eu-.rope" , i t " . of wages paid an Jobs covered by the. law. Insurance payments may be made to parents at age 66 and over, of workers who died fully Insured . after j December II,- 1956. leaving no widow or -unmarried surviving child under the age of 18, \ provided such parents were chiefly dependent upon the wage earner for support. Can a worker file his claim when He is 65 years old even though he plans to go on working? Aaswer. If an eligible worker is not ready to retire when he is 65 years old, he can nevertheless file his claim at that time and go on working. He will not, of course, receive any payments as long as he is at work on a covered Job from which he earns more than $14.99 per month. If his later employment is at s higher wage level he may ask the Administration to recompute his benefits to take advantage of his additional earnings. What are some of the conditions that must be fulfilled if benefits are to be continuous? Aaswer. The law requires that after insurance benefits have been Swarded to an insured worker, or any of his family, certain condl tions must be met if payments are \o continue. Fsilure to fulfill these conditions will result in the sus pension of payments until the conditions are met: 1. Any person entitled to month ly insurance benefits ma? not re ceive, payments for any month during which he or she earns more than $14.99 in work covered by the Social Security Act. Likewise, a wife's or child's benefits is suspended for sny month in which the wage earner upon whoae wages the benefits are based earns more than $14.99 ln covered employment. This is not a permanent disqualification but applies only to the month in which the money is earned. It does not apply if the money waa earned on a Job that was not covered by the Social Security Act, no matter what amount of wages were earned. 2. A widow receiving monthly payments becauae she has a child in her care may not receive the payments for any month In which the child is not in her care. S. Benefits are stopped for a woman when she remarries or becomes divorced (unless she has earned them on her own wage ec-count). 4. A child's benefits end when he reaches age 16, geU married, or is adopted by any parent other WILL TRUMAN WIN? K. M. LANDIS II Logansport, Ind. OUR COLD-WAR strategists at Paris seem to be having post-elec tioo Jitters. On Friday. Nov. 12, the following item appeared in the American press: "U. S. FLAYS RUSS WAR PROPAGANDA'.** "Paris, Nov. 12 —(UP)—The United States charged today that Russia alone of all the nations is waging a shrill propaganda campaign, directed from the Kremlin, to prepare the Soviet people for war.*' On the same day, however, an even more alarming item appeared in American newspapers: % '♦SOVIET PEACE PROPAGANDA "TERMED DANGEROUS BY U. S "Paris, Nov. 12 —(UP)—Very high Western power sources said today that reports of possible high level American - Russian p e ai c e talks can>e from s Soviet propaganda offensive of a very dangerous kind. "They »id Moscow press comment on the advisability of such an undertaking represents a p r o p a-ganda peace offensive of a very dangerous kind because everyone in the world wants peace. "They said that was Just the procedure to animate that desire, and thereby weaken the U.S. position in the cold war." Can you tie that? On the same Friday. Nov. 12. it was reporteo that Defense Sec. Forrestal had arrived in Europe to confer with Field Marshall Montgomery and other official* on a proposed military pact with western Europe. And on the same day, a Washington dispatch denounced Russia's ncouragement of direct peace talks as "another Soviet attempt to destroy Western Power unky.*' The item conUnued: "In the opinion of State Department officials, such a meeting probably would be unprofitable snd even harmful untill the United States builds up its military sti^ngth so thst Russis understands American foreign policies mean •business'." * * According to Dr. Herbert Evatt, president of the Unfted Nations Aaaembly, the area of disagreement between us and Russia on Berlin has been reduced to that "between tweedledum and t wee-died ee" But our strategists want no premature agreement on Berlin. They have prepared a military budget for the next Congfess that would, if approved, put the United States on aomething very close to a war footing. We will soon know whether the brass is running Americsn Jbreign policy, or whether it is in the hands of the man who wss recently elected by the American people. It was President Truman, and not the Soviet propagandists, who first proposed direct peace talks with Russia. Chicago Sun-Times. Regardless of election or any- , thing elae, there is no disagreement in high circles that we must restore Free Enterprise in Europe. It's America's gift to mankind. There are 15 million unemployed there, even before the recent strike wave—which was Just for the sake of the Marshall Plan. (Somehow more strikes just seem to pop up, however, and even the French elections can't seem to stop hungry Frenchmen, even when they belong to the Marshall Plan unions, from wanting e wage in-creaae.) In Paris they trsde blood at the hospitals for butter and sugar. Planes, ammunition, military equipment—these things must use up resources, funds, shipping space to prevent the spread of Kremlin -ism into Europe. To provide good living, and the best use of available resources, would seem more effective, but that isn't free enterprise. Comic Books FMnstance For instance under the Economic Co-operation plan, Fawcett Publications will send to Europe—buttons, threads, iodine, wheat fats, something they desperately want? No, it will send 10,000 copies of its comic books that authorities are shoving off stands here in an effort to diminish juvenile delinquency. It will also fchip such other expositions of American culture as Startling Detective, True Confessions and Movie Story—and be assured that the proceeds will be available to it in those hard-to-get dollars, by arrangement with the governments. Bernard McFadden will be there with his favorite fod- • der for morons—True Story on the same terms. It may net make sense Bat it is Free Enterprise. And General Clay himself approves it all on the grounds that these publications are "not unsuitable from a security point of view." We have killed French strikers, precipitated a situation that almost resulted in corporativism under DeGaulle and may yet—and it winds up so tha tour Free Enterprisers can get good V-S. dollars from dumping this trash to make the rest of us seem fools to the entire world. We must preserve and expand Free Enterprise, even though that is the system that makes it necessary to have a Bureau of Food and Drugs, so that last week it could confiscate thousands of bottles of hair tonic containing arsenic and cosmetics that produce skin disorders, and foods guaranteed to kill, often cheerfully colored by dangerous chemicals to stimulate sales. For Free Enterprise lives on Sales. This Free Enterprise system we must export is the thing that the Chairman of the Social Security Administration said last week puts the 68,000,000 Americans who live in families with less than $3,000 a year in a position where "they cannot pay for medical care on the present fee basis." . . . It's the system that kept a smelter i^inning in the Pennsylvania smog recently, killing people—for there is no profit in closing down, even if it does save lives. All the great labor leaders are for it—and even J. Parnell Thomas has now been indicted for practicing some of It. , . Our gift to mankind, with benefit of atom bomb, Jet plane and machine gun: Free Enterprise! —Industrial Worker. than a stepparent, grandparent, aQnt, or uncle. (If the worker on whose sccount the child is intRled is alive, adoption by sny person ends the child's benefits ) How is the Social Security Ad-mi nlstrstion to know when circumstances such al shove occur? Answer. When circumstances oc cur which will cauae the suspen slon of a monthly payment *s stated above, the fact must be re ported to the Social Security Ad ministration within two months There is a penalty for receiving benefit checks to which you are not entitled. IT HAPPENED IN MISSOURI The following appeared in the Moberly, Mo., "Monitor, Index and Democrat," and, of course, no paper printed in Missouri would deviate a hair's breadth from the truth: "R. I. Colburn in the 'Monroe County Appeal,' Paris writes: " On the highwsy south of Sturgeon, in s farm field, stands this sign: " 'Hunting allowed until November 2. If Truman is elected, continue hunting. U Dewey is elected, NO hunting allowed. I'll need the rabhita myself." Error of opinion may be toler-a ted where reaaon ie left freo to combat It—Thomas Jefferson v h r. .i , • » t v ty» faOifr*t#