Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (11/19 0C) in soboto (11/17 0C) bo deževno, v nedeljo (8/19 0C) delno sončno. Četrtek, 18. junija 2015 številka 24 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim =o -NO ■111 ■m =ö :lt> iro ■o li^-il^ Lajše, 12. junija - Od ideje do izvedbe kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je minilo skoraj 10 let. Projekt so označili kot neponovljiv po velikosti, predvsem pa po načinu financiranja. Po prvotnih ocenah je bil vreden več kot 40 milijonov evrov, po podpisanih pogodbah pa znaša njegova vrednost 35,8 milijona evrov z DDV-jem. Več kot 81 odstotkov denarja sta zanj prispevala EU in država. Končali so ga pred rokom. Z vlaganji so investitorice - lokalne skupnosti - zagotovile občanom v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo za naslednjih 40 let. ■ tp Turizem smo ljudje Mira Zakošek Slogan, ki že dolgo velja in se znova in znova potrjuje kot pravilen! Turizem ni nekaj, kar bi si zastavili zgolj v strategijah, turizem je nekaj, kar mora zrasti v srcih ljudi. Le srčni, prijazni in dobrovoljni ljudje so v tej panogi porok uspeha. In takšnih je veliko. Na srečanju turističnih društev Slovenije, kije potekalo to soboto v Velenju, so odstirali pravo zakladnico etnoloških izročil, naravnih danosti in neverjetnih spretnosti, za katere mi nikoli ni bilo jasno, zakaj se Slovenci z njimi nismo pripravljeni poistovetiti, jih pokazati s ponosom. Povedati, kaj in kdo smo! Zakaj vendar ne podpremo teh prizadevnih ljudi, ki delajo v društvih in lahko toliko pokažejo. Zagotovo bi pritegnili tudi tujce, ki si jih tako zelo želimo v vseh slovenskih okoljih. A najprej potrebujemo nacionalni ponos, ki zagotovo vključuje tudi etnološko tradicijo, na katero tujci stavijo vse svoje adute. Vse se začne že pri hrani in pijači. Nizozemci, na primer, že stoletja privabljajo s sirom (med spominki pa s cokli, siri, keramika, mlini na veter in tulipani), Belgijci s čokolado, vaflji in pivom, tako kot tudi Nemci, pa ti še s klobasicami... Kaj pa mi? Kje ponujamo svoje etnografske jedi, s čim smo se pravzaprav sploh pripravljeni pohvaliti? Pa na drugi strani ugotavljamo, da bi nam še kako teknili žganci, pa mleko in kislo zelje, tudi kakšne enolončnice, pa številne jedi, poznane po naših slovenskih pokrajinah. In še nekaj nam ni jasno, da če nečesa ne znamo ponujati sebi in svojim prijateljem, torej tukajšnjim prebivalcem, kako naj potem tujcem. Najprej moramo torej vzljubiti to, kar smo, to, kar imamo: ko nas bodo tujci videli srečne in razigrane, bodo z veseljem prišli med nas, z veseljem bodo tudi poskusili vse tisto, kar nas bo osrečevalo. Osrečujejo pa najbolj pogosto najbolj preproste stvari! P0LEIJE V ŠALEŠKI DOLINI 2615 V tej številki priloga Janko in Metka navdušila Navdušila pa tudi Vila Herberstein V produkciji Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje ob podpori Mestne občine Velenje v sklopu Festivala Velenje, so v soboto do- poldne uprizorili na vrtu Vile Herberstein otroško pravljico Janko in Metka. Zadeli so v polno. To je dokazovala množica srečnih nasmejanih otroških obrazov, ki so se poistovetili z glavnimi junaki in bili še posebej navdušeni nad čarovnico, ki je oboževala sladkarije. Pred njo so sicer branili glavna junaka, a se ob koncu z največjim navdušenjem sladkali s čarovničinimi sladkarijami, ki so jih posebej za to priložnost pripravili v Vili Herberstein pod vodstvom Andreja Kuharja. ■ ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 18. junija 2015 LOKALNE novice Podpisali kar tri pogodbe Potočnik - Krajnčevi nov mandat Velenje - Letos poteče prvi mandat direktorici Doma za varstvo odraslih Velenje Violeti Potočnik - Krajnc. Na razpis sta prispeli dve vlogi, med njimi tudi vloga aktualne direktorice. Svet zavoda doma je med kandidatkami izbral Potočnik-Krajnčevo. Ta je v teh dneh že prejela soglasje pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mandat ji je potrdilo za dobo 5 let. ■tp Peš most obnovljen Šoštanj - Most čez reko Pako, ki vodi na Trg bratov Mravljakov, je bil v delu, ki je namenjen izključno pešcem, že precej razmajan. Občina Šoštanj je poskrbela za obnovo lesenega pohodnega dela, tako da bo zdaj korak lahko bolj gladko tekel. ■ mkp Zbirajo predloge za podelitev priznanj Šoštanj - Komisija za priznanja Občine Šoštanj je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šoštanj za letošnje leto. Priznanja podeljujejo ob občinskem prazniku 30. septembru. Podelili bodo največ eno priznanje častni občan, tri priznanja in tri plakete. Komisija bo predloge sprejemala do 26. avgusta. ■ mkp Se telemedicini iztekajo dnevi? Slovenj Gradec - Lani smo poročali o uspešnem evropskem projektu telemedicine v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v njem pa so na daljavo spremljali sladkorne in srčne bolnike. Projekt se izteka, zanj pa še nimajo partnerja, ki bi zagotovil njegovo nadaljevanje brez evropskega denarja. »Verjetno se bo projekt z novim letom ustavil. Zdravstvena zavarovalnica in ministrstvo sta denar namenila za druge stvari,« je povedal direktor bolnišnice Janez Lavre. Na leto bi za izvedbo projekta potrebovali blizu 220 tisoč evrov. ■ tp IRIS - Šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije Projekt IRIS - šport kot mehanizem zgodnje integracije in rehabilitacije, so v sklopu programa Evropsko teritorialno sodelovanje Slovenija Hrvaška izvajali IPAK inštitut, Riječki sportski savez in Centar za inkluziju i podršku u zajednici. Splošni cilj projekta je bil dolgoročno izboljšati integracijo otrok s posebnimi potrebami v zgodnjih fazah življenja s pomočjo športnih dejavnosti in posledično izboljšati kakovost življenja teh oseb, njihovih skrbnikov in lokalnih skupnosti, v katerih prebivajo. Projekt je uspešno zaključen z rezultati, ki bodo omogočali delovanje pri podpori oseb s posebnimi potrebami tudi v prihodnosti. Več o projektu na www.iris-projekt.eu Šoštanj, 15., 16. in 18. junija - V Šoštanju hitijo. V času pred počitnicami se intenzivno pripravljajo na izvedbo kar nekaj večjih projektov in pripravljajo dokumentacijo za nove. Ta teden so podpisali kar tri pogodbe. Največja je obnova Trga svobode. Vredna je več kot milijon evrov, podpisali so jo s podjetjem Nival iz Vidma pri Ptuju. Izbrali so ga na razpisu. Denar za naložbo je lokalna skupnost zagotovila v občinskem proračunu. Po pogodbi morajo biti dela končana v 120 koledarskih dneh. Pogodbo s Šolskim centrom Velenje za nadgradnjo sistema BICY, brezplačna izposoja mestnih koles, je vredna dobrih 75 tisoč evrov. Občina Šoštanj bo uredila še dve postaji, eno v Metlečah in eno v Topolši-ci. Obe bosta predstavljali nadgradnjo tistih dveh, ki so jih vzpostavili lani, ena je v Tresimirjevem in ena v Šoštanjskižupan Darko Menih (prvi z leve) je ta teden podpisal kar tri pogodbe. Največja je bila pogodba o prenovi Trga svobode. Kajuhovem parku. Za danes (v četrtek) pa je predviden podpisal pogodbe o izvajanju šolskih prevozov za štiri leta. Vredna je več kot 450 tisoč evrov, naj- ugodnejši ponudnik na razpisu pa je bilo podjetje APS Velenje. V občini Šoštanju je 420 otrok ali dobrih 60 odstotkov osnovnošolcev vozačev, prog, po katerih vozijo šolski avto- busi, pa je dvanajst. V zaključni fazi so tudi razpisi za sanacijo ovinka pri Termoelektrarn Šoštanj in za sanacijo plazov. Država se je odločila, da bo prispevala še k sanaciji dveh večjih plazov, plazu Slivnik in plazu Salmič v Gaberkah. Pri tem je treba poudariti, da v teh primerih država plača le upravičene stroške, denar za vse drugo mora zagotoviti Občina sama. Za ureditev teh dveh plazov bo morala zagotoviti 310.000 evrov. ■mkp, tp Pogodbo o nadgradnji avtomatiziranega sistema mestnih koles z dvema postajama in desetimi kolesi so v ponedeljek, 15. junija, podpisali s Šolskim centrom Velenje. Dan za tem, v torek, 16. junija, so z izvajalcem - podjetjem Nival invest iz Vidma pri Ptuju - podpisali pogodbo za prenovo Trga svobode. Pogodba je težka blizu 1.100.000 evrov. Danes, v četrtek, 18. junija, pa z APS Velenje podpisujejo pogodbo za šolske prevoze za prihodnja štiri leta. Korak bliže podelitvi koncesije Podlago, način in pogoje bodo dorekli na seji konec junija Šoštanj - Odločitev, da bodo tudi v Šoštanju ceste urejali v javno zasebnem partnerstvu, terja veliko de- la in priprav. Najprej je treba sprejeti odlok o načinu opravljanja rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih lokalnih cest in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja. Oba odloka naj bi, kot napove- dujejo, sprejeli na seji, ki bo konec junija, najverjetneje 29-tega. Takrat bodo imele svetnice in svetniki že tudi vpogled v popoln seznam cest in del, ki jih bodo urejali s koncesijo. Občina Šoštanj bo koncesijo razpisala za dobo petnajstih let. Na- ložbeni program koncesije pa je sorazmerno visok, 16.500.000 evrov plus 450.000 evrov letno za redno vzdrževanje. Slednje bo lahko tudi nižje, če Občina Šoštanj s proračunom ne bo (z)mogla zagotoviti dovolj sredstev. Ocenjujejo, da se bo zato, ker bodo imeli v investicijskem vzdrževanju precej kilometrov cest, ta strošek proti koncu koncesijske dobe zmanjšal. ■ mkp Savinjsko-šaleska naveza Povsod še ni čutiti dopustniškega ozračja Telekom je naš! - Patria med Avstrijo in Slovenijo - Po Teš 6 NEK 2 - Vinska kapelica - S kolesi po gozdu Le kdo bi si mislil, da so lahko s prodajo neke družbe, kot je naš Telekom, take težave! Na naših notranjih »linijah«, pa tudi na mednarodnih slovensko-britanskih, celo makedonskih. Podajanje vročega kostanja med slabo banko oziroma njegovim nadzornim svetom in vlado so nekako razrešili (čeprav ne lahko), a so se stvari zapletle drugje. Kupce je bilo strah, kako se bodo razpletle stvari s telekomovo hčerko v Makedoniji, in so postavili nove pogoje. Slaba banka jih ni sprejela in tako je Telekom za enkrat še naš. Tisti, ki so proti prodaji, upajo, da bo tako tudi ostalo, drugi stiskajo pesti, da se bo kupec »omehčal« in bo s slabo banko stisnil roko za prodajo. Mnoge res zanima, kako se bo izšlo. V senci tega prodajnega kupčkanja je bila celo za nekatere zelo pomembna odločitev avstrijskega sodišča v zadevi Patria. Dokazalo je, da je avstrijski poslovnež dal lepo provizijo posamezniku čez južno mejo, denar naj bi bil namenjen stranki, kije po voditelju blizu Velenju. Mnoge zanima, ali bo to vplivalo na ponovno sojenje našim osumljencem v zadevi Patria, ki se bo po sodbi ustavnega sodišča kmalu začelo na ljubljanskem okrajnem sodišču. Sodnica, ki ji ta proces pripada, seje sicer hotela izločiti, a ji tega ni uspelo. Je pa zadnji čas v središču pozornosti tudi naša »glasbena scena«. Oziroma vnovične razprave o tem, koliko slovenske glasbe mora biti na sporedu naših radijskih in drugih postaj. In to ne le ponoči, ampak tudi čez dan. Pa tudi, kaj sploh sodi v domačo slovensko glasbo. Ob tem nekateri ne brenkajo nič kaj na vesele strune. Kot nekateri pri nas še zdaleč niso veseli naše nove jedrske dobe. Tako namreč predvideva naša bodoča energetska usmeritev. Po šoštanjskem nadomestnem bloku 6 - novi krški NEK 2. Tudi ob taki usmeritvi nekateri že govorijo o lobijih. Seveda ima tudi taka jedrska pot že zdaj veliko nasprotnikov, kot jih je imela tudi gradnja bloka 6. V primeru Krškega nekateri opozarjajo tudi na to, da še niti nismo zgradili stalnega odlagališča za sedanje odpadke, pa že razmišljamo o novem jedrskem objektu. Zato seveda lahko pričakujemo še veliko razprav. Brez kakšnih posebnih kritičnih razprav pa se v Rogaški Slatini pripravljajo na slavje ob dveh desetletij delovanja njihovega Društva vinogradnikov. To bodo pripravili konec tedna. Društvo ima svoj vinograd, pred leti so lepo obnovili Cal-sko gorco, kije celo kulturni spomenik. Ob 'gor-ci' zidajo še večnamenski objekt, prav tako pa tudi kapelico, v kateri bo »domoval« kip svetega Urbana. Ne vem pa, če se že veselijo na občini v Slovenskih Konjicah. V tem kraju je nekdo vplačal li- stič za Loto plus in zadel skoraj dva milijona. In če je tudi občan te občine, jim bo kanilo kar precej denarja. Ne sicer toliko kot v Žalcu, a kolikor že bo, jim bo prišlo prav. V Celju oziroma v celjskem mestnem gozdu v Pečovniku pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji kolesarjenja v naravi. Tu so namreč uredili dve gorski kolesarski poti, ki pa ne bosta namenjeni le zahtevnejšim gorskim kolesarjem, ampak tudi družinam. S tem projektom, ki so ga uresničili ob sodelovanju občine, nekaterih društev ter celjske enote Zavoda za gozdove, želijo tudi popestriti dogajanje obiskovalcem bližnje Celjske koče. Ta postaja vse bolj priljubljeno središče ne le pozimi, ampak tudi v ostalem času. Prav v Celju, ob Savinji, kjer je bilo nekoč pravo mestno kopališče, pa so se na te čase spomnili s posebno razstavo. Savinja je pač nekoč bila bistra reka! V Laškem pa so se v soboto spomnili bolj žalostnih dogodkov. Ob 70-letnici povojnih pobojev so pri rovu svete Barbare v Hudi jami pripravili spominsko slovesnost. V jami naj bi bilo »skritih« največ žrtev iz Hrvaške, veliko Slovencev in tudi drugih. Zato sta tudi pri maši za pokojne ob celjskem škofu Stanetu Lipovšku somaševa-la še hrvaški škof Bogovič in avstrijski prior Wa-genhofer. Pa še to: mnogim družinam v sedanjem času že resno teče voda v grlo. Zdaj so pa v nekaterih občinah še vodo podražili. ■ k a NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 3 18. junija 2015 »»WAS AKTUALNO 3 Povezani z vodo Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini končan z manj denarja od prvotno predvidenega - Primer zglednega sodelovanja lokalnih skupnosti Tatjana Podgoršek Velenje, Lajše, 12. junija - Na letališču Lajše pri Šoštanju je bila slovesnost, na kateri so župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar predali svojemu namenu vodovodno omrežje, ki so ga lokalne skupnosti kot investitorice zgradile v okviru kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Z njim je zagotovljena občanom Šaleške doline dolgoročno zanesljiva oskrba s kakovostno pitno vodo za naslednjih 40 let. Največji projekt doslej Projekt je bil tako po velikosti, izvedbi kot ceni zelo zahteven. V veliko zadovoljstvo investitoric in Komunalnega podjetja kot pooblaščenega koordinatorja so ga uresničili z manj denarja. Po prvotnih ocenah je bil vreden več kot 40 milijonov evrov, po podpisanih pogodbah pa znaša njegova vrednost 35,8 milijona evrov z DDV-jem. Občine so zanj zagotovile 18,55 odstotka ali 5,46 milijona evrov brez DDV-ja, ostalo (81,45 odstotka ali blizu 24 milijonov evrov) sta primaknili EU in država, DDV pa se poračunava. Poleg primarnih vodov so lokalne skupnosti zgradile tudi 12,14 kilometra sekundarnega omrežja. Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je bil največji projekt v komunalni infrastrukturi doline in tudi največji skupno odobren vodo-oskrbni projekt v državi v finančni perspektivi 2007-2013. Združili potencial, energijo, pripravljenost in denar Na novinarski konferenci v vili Bi-anci v Velenju (bila je pred otvoritveno slovesnostjo) je Bojan Kontič projekt označil kot neponovljiv po velikosti, predvsem pa po načinu financiranja. Brez tolikšne vsote pridobljenega nepovratnega denarja tega zalogaja ne bi zmogli. Bi pa imeli v naslednjih letih velike težave, saj je bilo vodovodno omrežje zastarelo, vse več je bilo težav zaradi izgub vode, ki se je pretakala po zdravju škodljivih azbestnih ceveh. »To vprašanje smo rešili. Velik pomen pa ima pridobitev za občane, ki doslej niso imeli zagotovljene nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo.« Projekt je označil za primer Cilji operacije: zagotavljanje varne, zanesljive in trajnostne oskrbe s pitno vodo za približno 45.000 prebivalcev Šaleške doline, povečanje števila priključenih prebivalcev na omrežje za oskrbo z vodo v projektnem območju za 1.730 občanov, zmanjšanje vodnih izgub iz več kot 30 na manj kot 25 odstotkov, zmanjšanje števila prebivalcev, ki so neposredno izpostavljeni neustrezni pitni vodi (za 3.800 občanov na območju Šmartnega ob Paki), medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integrirani sistem, ki bo učinkovitejši in cenejši glede delovanja in vzdrževanja. dobre prakse sodelovanja občin za skupno dobro, skupne cilje. V njem so združili potencial, energijo, pripravljenost in denar. Brez zapletov ni šlo. Na sejah projektnega sveta so skupaj sprejemali odločitve in tudi rešitve. Ob tej priložnosti se je Kon-tič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju in izvedbi projekta. Od 38- do slabe 84-odstotne pokritosti Zadovoljstva ni skrival tudi Darko Menih. Tako kot Kontič je pohvalil vse sodelujoče v projektu. Po njegovih besedah je lokalna skupnost za zagotavljanje dolgoročne in nemotene oskrbe s kakovostno pitno vodo naredila veliko. Ponosni so tudi na zgrajeno sekundarno omrežje v krajevni skupnosti Ravne, kjer je bilo težav največ. »Na novo vodovodno omrežje smo na novo priključili 490 prebivalcev. Pred nekaj leti je bila pokritost vodooskrbe v občini komaj 38-, danes je slabih 84-odsto- tna.« Sive lise, ki jih še imajo, rešujejo z drugim projektom. 12-odstoten delež naložbe V občini Šmartno ob Paki so imela tamkajšnja gospodinjstva težave pri oskrbi s pitno vodo tako glede količin kot kakovosti. Teh poslej ne bo več. »Glede na velikost občine, proračun, število prebivalcev in porabo pitne vode je kar 12-odstoten delež pri naložbi za našo občino ogromen. Pri tem nas je bilo najbolj strah, ali bomo lahko finančno sledili dogajanju. Uspeli smo in danes se upravičeno veselimo pomembne pridobitve,« je med drugim poudaril Janko Kopušar. Za potrebe lokalne skupnosti so zgradili več kot 12 kilometrov cevovodov (povezovalni vod vodovoda Velenje-Šoštanj, primarno in sekundarno omrežje). Iz proračuna je za naložbo občina namenila več kot 700 tisoč evrov, približno 100 tisoč pa so znašali neupravičeni stroški. Od prve ideje do danes skoraj 10 let Po besedah direktorja velenjskega komunalnega podjetja dr. Uroša i Z otvoritvene slovesnosti - trak so prerezali (z leve proti desni): bivši direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicki, župani Janko Kopušar, Darko Menih, Bojan Kontič in sedanji direktor velenjske komunale dr. Uroš Rotnik. « Na novinarski konferesnci so poudarili, da so vsi sodelujoči v projektu opravili dobro delo. Občine pa so še dokazale, da je mogoče s tvornim sodelovanjem izpeljati tako veliko naložbo tudi v krizi. Rotnika je operacija Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini v zaključni fazi. Od prve ideje do predaje vodooskrbnega sistema svojemu namenu je preteklo skoraj 10 let. Zgrajenih je 43,5 kilometra magistralnega in primarnega omrežja, vzpostavljen je daljinski nadzor s hidravlično analizo ter zasnova za daljinsko odčitavanje števcev, do septembra bodo končana dela pri izgradnji treh naprav za pripravo pitne vode. Vodni viri zagotavljajo več kot 5 milijonov litrov na leto. »Opravljeno je zelo dobro delo.« Prepričan je, da se bo to pokazalo tudi po preteku enoletne poskusne dobe. ■ Naložbe uspešno potekajo S pomočjo nepovratnih sredstev uresničuje Mestna občina Velenje tri projekte Slovesnosti v počastitev Dneva državnosti Mira Zakošek Največji projekti, ki so jih v Mestni občini Velenje uresničevali s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev, so zaključeni. Še vedno pa so v teku trije. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič pravi, da potekajo vsi trije po pri- >Za Poslovni center Standard je Mestna občina Velenje na zahtevnem državnem razpisu pridobila več kot milijon evrov nepovratnih sredstev. čakovanjih. »Pravzaprav je največja težavam pri naložbi v Poslovni center Standard ta, da ga skušajo nekateri za vsako ceno predstaviti kot napako. Tega nikakor ne razumem. Zagotavljam, da je projekt dobro voden in skladen z vsemi zakonskimi določbami. Predvsem pa prido- bivamo z njim ravno tisto, kar je v teh časih, ko primanjkuje delovnih mest še posebej za mlade, izjemno pomembno in kar smo tudi opredelili kot prioriteto našega razvojnega delovanja,« pravi Kontič. Če projekta ne bi bili dobro pripravili in tako pridobili več kot milijon evrov nepovratnih sredstev, se tega ne bi mogli lotili, saj v proračunu ne bi mogli zagotoviti toliko denarja. A brez težav vseeno ne gre. Na te je treba, ko se lotiš obnove starega objekta, tudi računati. Naleteli so na precej slabše stanje instalacij, kot so pričakovali, tako da bo treba dodatno zamenjati še kakšno cev. Večjih odstopanj pa, zagotavlja župan, ne bo. Tudi terminskih rokov ne, ti so pri naložbah, kjer sodeluje Evropa ali država, izjemno pomembni. Dokumentacija mora biti skrbno vodena in jo je treba tudi dostavljati odgovornim službam. V nasprotnem primeru se kaj lahko zgodi, da je treba denar vrniti. Za naložbe, ki so jih doslej vodili v Mestni občini Velenje, niso imeli tovrstnih težav. V podjetniškem centru bodo zagotovili prostore tudi Sa-ša inkubatorju, vse skupaj pa bo seveda namenjeno lažjemu zagonu novih podjetij. Tudi obnova Vile Rožle v Sončnem parku poteka po terminskem planu. So pa imeli pred 14 dnevi »komunikacijski šum« z izvajalcem del RGP. Z vodstvom podjetja se je o tem pogovoril podžupan Peter Dermol in dosegel pospešitev del (tudi preko vikendov), tako da bodo ujeli roke. >Še letos naj bi pridobili gradbeno dovoljenje za poslovno cono Stara vas. Prostor bodo komunalno opremili in ga ponudili investitorjem. Intenzivno pripravljajo tudi vse za Poslovno cono Stara vas. Po Kon-tičevih besedah so se že uspeli dogovoriti za odkup potrebnih zemljišč. Računajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili še letos in tako omogočili gradnjo takoj prihodnje leto. Z nakupom zemljišč so dosegli tudi to, da bodo lahko cesto mimo Avto servisa Skornšek podaljšali do vrha (do Koroške ceste). S tem bodo dobili dovolj velik prostor, ki ga bodo komunalno opremili in nato ponudili potencialnim vlagateljem. V počastitev dneva Državnosti bodo pripravili v tem okolju številne slovesnosti. V Mestni občini Velenje bo osrednja proslava v torek, 23. junija, ob 19.30 v amfiteatru. Slavnostna govornica bo ministrica za obrambo Andreja Katič, kulturni program pa bodo pripravili učenci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. V Šoštanju bo osrednja slovesnost na predvečer praznika, 24. junija ob 18. uri na športnem igrišču v Skor-nem. Slavnostni govornik bo župan Šoštanja Darko Menih. Proslavo pa pripravljajo tudi v Ravnah, 24. junija ob 19.30, na praznični dan pa bo tam pohod po Ravenski poti. V občini Šmartno ob Paki bo letošnji dan dneva državnosti še posebej slovesen. Na predvečer praznika, v sredo, 24. junija, bodo namreč občinska uprava in člani Kul- turnega društva Gorenje pripravili svečanost, na kateri bodo predali namenu vodovodno ter kanalizacijsko omrežje Paška vas. Slavnostni govornik bo župan Janko Kopušar. Proslava bo na prostoru pred gasilskim domom v Paški vasi, začeli pa jo bodo ob 18. uri. SMC stranka modernega centra Pred 24 leti smo Slovenci ponosno razglasili neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo. Utemeljili smo jo na skupnih vrednotah, ki so bile v času odraščanja in razvijanja mlade države večkrat na preizkušnji, vendar smo pokazali, da zmoremo premagovati ovire in vzdržati preizkušnje. Slovenija je čudovita dežela in država ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Zato vam, spoštovane občanke in občani, iskreno čestitamo ob prazniku državnosti! Vaš Lokalni odbor SMC Velenje Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 18. junija 2015 Stavijo na animacijske programe V poletnih mesecih apartmajske zmogljivosti bolje zasedene kot hotelske - Uradno odprtje poletne sezone 27. junija Tatjana Podgoršek Prvega junija se je začelo meteorološko poletje, ki se je v minulih dneh v Sloveniji pokazalo v svoji pravi podobi. Večja živahnost ob morju in tudi v zdraviliščih je dober znak za uspešno sezono, pravijo turistični delavci, ki zatrjujejo, da so se nanjo dobro pripravili. Tudi v naravnem zdravilišču Terme Topolšica? Po zagotovilih Davorina Arama iz marketinga Term leta ne delijo več na poletno in ostalo sezono, je pa res, da v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) dopustuje več turistov kot v ostalih terminih. Na poletno sezono so se pripravili. Zanjo sicer niso predvideli novosti, ampak prisegajo na akcije, obogateno ponudbo, predvsem pa na bogate animacijske programe. »Znano je, da dopusti niso več takšni, kot so bili. Klasiko - ležanje na plaži pod senčnikom - so zamenjale najrazlič- nejše aktivnosti, vračanje v naravo. To pa so priložnosti in možnosti za naše zdravilišče, zato smo usmerili priprave v to smer.« Otvoritev poletne sezone načrtujejo 27. junija, ko bodo uradno odprli vodni park Zora. Poletje bodo pozdravili s prireditvijo iViva Mexico. Rezervacije zadnji trenutek V lanskih poletnih mesecih so bile nočitvene zmogljivosti dobro zasedene. Najbolje v avgustu, kjer so zabeležili več kot 94-odstotno, junija slabo 66- in julija nekoliko maj kot 75-odstotno zasedenost nočitvenih zmogljivosti. Podobne trende pri- Uradno bodo vodni park Zora odprli s prireditvijo iViva Mexico! konec tega meseca. Davorin Aram: »Med gosti še vedno prevladujejo Slovenci.« čakujejo tudi letos. Med gosti v več kot 65 odstotkih prevladujejo domači, med 35 odstotki tujih pa je več kot polovico nemško govorečih, sledijo jim turisti iz bivše Jugoslavije, pa Italijani in Nizozemci. Kot ugotavljajo, so v poletnem času bolje kot hotelske zasedene apartmajske zmogljivosti na Ocepkovem vrhu. »O namerah turistov težko povemo kaj bolj konkretnega v številkah, ker jih vse več rezervira svoj oddih zadnji trenutek. Menimo, da je tako tudi zaradi zelo nepredvidljivega vremena.« To je lani močno krojilo obisk dnevnih gostov, pri katerem so zabeležili večji izpad prihodkov. Sicer pa so v letošnjih petih mesecih zabeležili blizu 65-odstotno zasedenost zmogljivosti, kar je toliko kot v enakem lanskem obdobju. Vse se je začelo s pivom Velenjsko podjetje Osmica na trgu že od leta 1992 - Dejavnosti ne nameravajo širiti - Obstali, ker se znajo prilagajati Bojana Špegel Velenje - Zgodovina družinskega podjetja Osmica, d. o. o., sega v leto 1992. Takrat je namreč lastnik in direktor Franc Jazbec ustanovil podjetje za gostinsko-trgovsko dejavnost, poseben poudarek pa je dal grosistični prodaji pijač in živil. Podjetje vodi skupaj z ženo Anko Jazbec, v njem pa je danes že 24 zaposlenih, med njimi tudi njuni otroci, ki pa, kot poudari Anka, nimajo nobenih privilegijev. Zanimivo je, da je podjetje še vedno najbolj prisotno v Šaleški dolini, rahlo se sicer širi proti Koroški in Celju, kaj več pa si doslej niso niti želeli. S Francem in Anko Jazbec se dobimo na sedežu podjetja, v nekdanjem Starem kinu ob Koroški cesti, kjer imajo gostinski lokal in živilsko trgovino. Podjetje je imelo sprva sedež v Šoštanju, kjer imajo še vedno trgovino, eno od skladišč pa so uredili tudi v Šmartnem ob Paki. Zato lahko mirno rečemo, da so res »šaleško« podjetje. »Začetek dejavnosti je bil enostaven. Prodajali smo predvsem pivo, saj je bil to artikel, ki je bil v grosi-stični prodaji zelo iskan. Z njim se je dalo zaslužiti. Najini kupci pa so kmalu želeli še druge artikle, zato smo jih začeli dodajati. To je bilo še v Šoštanju, kjer smo vedno dobro delali. Ko so ob naši trgovini začeli graditi TEŠ 6, smo začeli iskati novo lokacijo, saj je bila dejavnost utečena, podjetje pa je raslo. Zato smo leta 2008 postopno za- čeli odkupovati dele starega kina. Najprej smo v njem kupili in uredili prostor za gostinsko dejavnost, v katerem smo uredili tudi virtualni bovling in igralnico. Dobro so se prijele rojstnodnevne zabave, ki jih pripravljamo v lokalu. Potem smo dokupovali prostore in v njih uredili še skladišče za veleprodajo in manjšo živilsko trgovino,« pripovedujeta zakonca Jazbec. Danes so veseli, da se jim iz šoštanjske hiše, ki je res tik ob bloku 6, ni bilo treba odseliti. Šoštanjčani bi jih zagotovo pogrešali, Velenjčani pa so jih hitro sprejeli za svoje. Zadovoljni s tem, kar imajo »Še vedno glavnino prihodkov dobimo z veleprodajo, pri kateri žal nikoli ne vemo, ali bomo dobili plačano ali ne, saj finančne discipline v Sloveniji ni. Zato smo veseli, da sta naši maloprodajni trgovini, v katerih denar dobimo takoj, vse bolj uspešni,« doda Anka. To je pomembno tudi zato, ker je obveznost, da vsem zaposlenim redno zagotovijo dohodke, velika. Doslej jim to lepo uspeva, a se tudi zato, da je tako, zadnje čase odrekajo vlaganjem v novosti, ki pa si jih še želijo. »Časi so taki, da se nama zdi bolj pomembno, da obdržimo vse zaposlene in da dejavnost preživi. Upamo, da nam ne bo treba nič zmanjševati. Zato tudi ne iščemo novih strank v drugih delih Slovenije, ostajamo prisotni predvsem v svojem okolju,« še izvemo. Vsa leta se trudijo, da so zaposleni prijazni in zanesljivi, kar velja tako za voznike kot trgovke. »Vemo, da si vsi želijo, da blago dobijo hitro in je to kakovostno. Trudimo se, da je pri nas tako. Ve- so gostinci dobili pijačo. Pa ni bilo važno, ali je ura ena zjutraj. Vedela sva, da se bodo tudi zato vračali, saj se vsa leta zavedava, da morava ustreči kupcem. Priznam pa, da je prednost, da je Osmica družinsko podjetje. Veliko se pogovarjamo, med sabo smo odkriti in to pri odločitvah pomaga,« še doda Anka, ki jo vsi poznamo kot odlično zborovod-kinjo. A to je v prostem času, v delo v Osmici jo močno vpeta. Franc pa je našel veselje na njihovem družinskem ranču v Zgornjem Šaleku, kjer Franc in Anka Jazbec pravita, da je to, da je podjetje družinsko, prednost. Tudi doma delo težko ločijo od prostega časa, tega pa jim zapolnjujejo številne živali na njihovem ranču. seli smo, ker imamo veliko stalnih strank, ki so z nami že dolgo, nekatere od začetka.« Pri tem zakonca Jazbec priznata, da je vsa leta ena od prednosti podjetja, da so izjemno prilagodljivi. Ni redko, da na večjih zabavah, kadar začne zmanjkovati pijače, slišiš gostince, ki rečejo: »Pokliči Osmico, pa bo rešeno.« In to ne glede na čas, tudi sredi noči. »To drži. Ničkoliko-krat doslej sva z možem šla sredi noči v skladišče in poskrbela, da si moči nabira med živalmi. Med drugim imajo doma osle, konje, indijske tekačice, različne račke, ovce, pravkar imajo tudi novo leglo psov. »Dela je ogromno, a res uživamo v njem, najbolj Franc. Pri nas je res vedno pestro,« za konec pogovora še doda Anka. Potem pa že odhi-tita domov, kjer so kosili in sušili. Delo v podjetju je k sreči organizirano tako, da teče, tudi če nista ves čas zraven. GOSPODARSKE novice Skok čez kožo bo 3. julija Velenje - Mladi rudarji bodo opravili letošnji že 55. Skok čez kožo. Ta bo v petek, 3. julija. Parada uniformiranih rudarjev se bo zbrala ob 17. uri na Titovem trgu in nato krenila proti mestnemu stadionu, kjer se bo tradicionalni skok čez kožo začel ob 18. uri. Ugotavljajo politično odgovornost Ljubljana - Člani preiskovalne komisije DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 so ugotovili, da so jim vse k temu pozvane institucije dostavile zahtevano gradivo. Ker je materiala za več kot 10.000 strani, ga bodo čez poletje razporedili v štiri vsebinske sklope. Predsednik komisije Matjaž Hanžek ob tem ugotavlja, da so šla skoraj vsa naročila mimo zakona o javnih naročilih, moč Teša 6 je narasla, s tem pa se je za 2,5-krat povečala tudi cena njegove izgradnje. Spreminjali so se pogoji, povezani z dobavo, kakovostjo, kurilno vrednostjo, ceno in zalogami premoga v Premogovniku Velenje. Po njegovem so Premogovnik Velenje in investitorji ob zahtevi za kredit Državnemu zboru dali napačne podatke. Zato bodo preverjali tudi odzivnost vlade, ministrstev, vodstva Holdinga Slovenskih elektrarn, Teša in Premogovnika Velenje na to, da so se vmes zahtevali določeni podatki, ti pa se rokov in zahtev niso držali. a mz Zadrugi priznanja za kakovost Šoštanj - Kmetijska zadruga Šaleška dolina pridno »zbira« priznanja za kakovost. Tako je na nedavni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela kar štiri kipce kakovosti, in sicer za 100 odstoten jabolčni sok tou-kec, jabolčni čips, jabolčni čips s cimetom ter jabolčne krhlje. Minuli petek pa je časopis Finance razglasil nagrajence letošnjega izbora Agrobiznis. Med 43 kandidati je strokovna komisija izbrala sedem finalistov. Med njimi je bila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je na koncu osvojila tretje mesto. Sodelovala je z ekološko govedino, ki jo že peto leto trži pod blagovno znamko Ekodar. Živino odkupuje od 84 ekoloških kmetov po Sloveniji. Poleg ekološkega govejega mesa ponuja še ekološke goveje hrenovke brez glutena in umetnih dodatkov in ekološke domače klobase. Lani je s prodajo zaslužila 360 tisoč evrov. Letos bo ponudbo razširila še z ekoteletino. Na zadrugi se nadejajo, da bodo v naslednjih treh letih odkupili ekomeso od 300 rejcev in ostali največji ponudnik ekogovedine v državi. ■ tp Slovesno ob četrt stoletja podjetja Matjaž Petrovče, 12. junija - Podjetje Matjaž iz Petrove, generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca Hörmann, je v Sloveniji vodilno podjetje v prodaji visoko kakovostnih garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat. Ob njihovi 25. obletnici je bilo na sedežu podjetja v Petrovčah nadvse slovesno. Na proslavo so povabili številne poslovne partnerje in prijatelje iz Slovenije in tujine, svečanosti pa se je udeležil tudi solastnik multinaci-onalke Hörmann Christoph Hörmann. Lastnik podjetja Matjaž Goršek se je v krajšem nagovoru zahvalil vsem, ki so mu pomagali na tej poti, in poudaril vrednote, ki krasijo to uspešno podjetje. Vizijo poslovanja je podal direktor družbe Primož Oset, ob tem pa se je predstavilo vseh 48 zaposlenih. Pester kulturni program je bil lepo vpet v informacijo o podjetju. Direktor je omenil, da so se v lanskem letu udeležili največ sejmov doslej, da so posodobili vozni park, se opremili z zmogljivejšim serverjem in investirali v ličarsko delavnico. Ob tej častitljivi obletnici pa so bogatejši za dve veliki pridobitvi: namenu so predali nov razstavni salon in novo skladišče v Petrovčah. Matjaž Goršek (latnikpodjetja Matjaž) in Primož Oset (direktor družbe) Prireditev je popestrila dobrodelna licitacija treh vrat Hormann, ki jih je poklonilo podjetje Matjaž osnovnima šolama Petrovče in Žalec ter Splošni bolnišnici Celje, podarili pa so jim tudi izkupiček licitacije. a Jure Beričnik ■ Naš čas, 4. 6. 2015, barve: CM K, stran 19 4. junija 2015 HITRA CESTA 5 Ze včeraj je bilo prepozno Gospodarstveniki so opozarjali, da časa za Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek Velenje, 15. junija - Po tem ko je Okoljsko ministrstvo v petek, 12. junija, na svojih spletnih straneh razgrnilo osnutke državnega prostorskega načrta za hitro cesto od Šentruperta do Velenja - načrti so razgrnjeni tudi v občinah Velenje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela, kjer teče tras, se je v ponedeljek popoldne zgodila prva javna obravnava. V polni velenjski skupščinski dvorani so optimizirano traso F2-2 najprej predstavili načrtovalci, ki so podrobno predstavili, kje bo potekal malo manj kot 14 kilometrov dolg odsek štiripasovne hitre ceste. Na njej bodo 4 priključki, 3 predori, 9 viaduktov, en pokrit vkop in 11 nadvozov, gradnja pa naj bi bila vredna 314 milijonov evrov. Zaradi izgradnje bo treba porušiti 73 objektov ob trasi. V razpravi so se najprej oglasili predstavniki gospodarstva, ki so vsi po vrsti argumentirali, zakaj regija SAŠA in Koroška cesto krvavo potrebujeta. Pogosto so k temu dodali, da se mudi, saj so razmere na svetovnih trgih ostre, čas pa ni na strani treh dolin, ki so še vedno infrastrukturno odrezane od razvitega sveta. Glasu proti ponovno obujeni trasi hitre ceste v Velenju ni bilo slišati, kar nekaj vprašanj pa so imeli krajani Pesja, ki se jih bo trasa konkretno dotaknila. Ponovno na celovito najustreznejšo traso Razpravo je vodila mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za urejanje prostora na državni ravni. V uvodu je povzela, kaj se je dogajalo v preteklih letih in kako so po skoraj 10 letih umeščanja trase v prostor spet prišli do odločitve, da je trasa Šentrupert-Velenje najbolj optimalna. Pobudnik Državnega prostorskega načrta je nekdanje Ministrstvo za promet (sedaj Ministrstvo za infrastrukturo), ki je pobudo za izdelavo načrtov dalo leta 2004. Oktobra 2007 so objavili študijo variant poteka trase, vlada RS je aprila 2008 potrdila optimiziran predlog hitre ceste do Dravograda. Takrat je bila kot najbolj optimalna, tudi prostorsko, izbrana trasa F2 - 2, torej že optimizirana trasa Šentrupert -Velenje, ki so jo z najboljših kmetijskih zemljišč umaknili na obronke Gore Oljke. »Že takrat je bila zelo prisotna dilema, ali je izbrana trasa prava, vse trase pa smo zelo podrobno proučili. Trasa F2 se je že od začetka izkazovala kot celovito najustreznejša,« je poudarila. Spomnimo, da je potem zaradi nasprotovanja javnosti in Ministrstva za kmetijstvo predlog padel, začeli pa so postopke za pripravo prostorskih načrtov za traso F 3b, od Velenja preko Ložnice do Podloga. Ta se je izkazala kot okoljsko še manj sprejemljiva, zato je od pomladi ponovno aktualna trasa Vele-nje-Šentrupert. »Naj poudarim, da so tudi tam prvovrstna kmetijska zemljišča, je pa tudi veliko zaščitenih območij pod okriljem Nature 2000 in pomembnih vodnih virov,« je še dodala Humerca Šolarjeva ob dejstvu, da gradnja ceste vedno prizadene tiste, ki živijo ob trasi, in da so zato nasprotovanja pričakovana. In po svoje tudi razumljiva. na javni razpravi o trasi hitre ceste F2-2 Velenje-Šentrupert izgradnjo ni več Kje teče trasa? Rado Romih iz razvojnega centra Planiranje Celje je predstavil osnutek DPN-ja. Če poenostavimo, kje teče predlagana trasa, se ta začne SZ od Velenja, v Pesju, na priključku že sprejete trase hitre ceste trase Velenje-jug, ki se bo nadaljevala proti Slovenj Gradcu. Od tu teče trasa mimo pokopališča Podkraj, kjer zavije proti JZ in se vzpne proti Velikemu vrhu, kjer so načrtovani trije predori. V soteski Hudega potoka se spušča proti Podgori. Na območju bližnjega kamnoloma je načrtovan priključek na hitro cesto in navezovalno cesto proti Letušu in Zgornji Savinjski dolini. Sama hitra cesta v nadaljevanju teče vzporedno z železniško progo, prečka Savinjo slišali ob vprašanju krajana Pesja, ki bo ob svoj dom (kdaj bo prišlo do dokupa, kdaj se bo moral odseliti in kako bo z iskanjem nadomestne parcele?), z vsakim lastnikom zemljišč, potrebnih za traso, pogovarjal individualno. A prej mora biti državni prostorski načrt sprejet. Če se s kom ne morejo dogovoriti, kar se menda zgodi pri vsaki investiciji, steče postopek razlastitve, česar pa si na DARSU ne želijo. Krajani Pesja so zahtevali tudi, da se protihrupne ograje postavijo še ob cesti proti Šoštanju, sploh, ker naj bi odvečni material ob gradnji hitre ceste odlagali na Premogovniku Velenje. Tega pa bo kar 959 m3. Ob trasi hitre ceste bodo, smo še slišali, postavili 5 tisoč m2 protihrupnih zaščit. ci del Evrope, del napredka.« To je položil na srce tistim, ki se s traso ne strinjajo. Ob tem pa je nanizal še nekaj dejstev. »V Gorenju že več kot 10 let podpiramo gradnjo hitre ceste. Ta čas smo na novo zgradili več kot 4 tovarne, na tuje preselili 30 % proizvodnje, zato sem prepričan, da se da 14-kilometrski odsek hitre ceste zgraditi v manj kot treh letih. Pozivamo vse pristojne, da jo dokončajo vsaj do leta 2018, ko tudi v Gorenju načrtujemo srednjeročni plan razvoja. Če se bo izgradnja oddaljila na 8 ali več let, bo prepozno za razvoj doline in to okolje.« Ob tem je poudaril, da je Gorenje transportno vozlišče, Velenje pa center za vso Evropsko distribucijo. Na dan pretovorijo in raztovorijo skoraj ti. Nimamo pa še nič, trasa ni niti umeščena v prostor. Gre za območje, kjer imamo dve tretjini predelovalne industrije, s čimer se lahko pohvalijo redke regije. Imamo zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo. Nasprotniki trase trdijo, da dnevni promet upada, a to je zato, ker avtoceste nimamo in se podjetja in obrati preseljujejo. Poskrbeti je treba za interese, ki niso le regionalni, ki so nacionalni. Žalostno je, da smo izgubili toliko let za iskanje trase, ko bi lahko bila cesta že zgrajena.« Peter Dermol, podžupan MO Velenje: »Več kot 10 let je bilo dovolj. Zadnji čas je, da gradnja tretje razvojne osi steče čim hitreje. Na našem območju je več kot 1.000 gospodarskih družb, imamo 1.700 samostojnih podjetnikov, več kot 17 tisoč delovnih mest. Če bi bila cesta že zgrajena, bi že bilo prepozno, saj so se mnogi že odselili. Vsak naslednji vznemirjenja, tako polemične, čustvene javne obravnave osnutka prostorskega načrta trase hitre ceste 3. razvojne osi na območju spodnjega toka reke Pake. Na njej ni bilo slišati niti enega mnenja za predlagano traso F2 -2. Veliko pa kritik, dvomov v predstavljene rešitve, v stroko, ki meni, da je predlagana omenjena trasa najoptimalnejša. Lažete in zavajate! Bučnice luščite! Nas imate za neumne? To ni javna razprava! To je vsiljevanje, saj smo postavljeni pred izvršena dejstva. Lahko izražamo svoja mnenja, to je pa tudi vse. Gre za politično odločitev, ki ne zdrži nobenega argumenta in za katero izstavljate račune nam, ki bomo to plačali z bistveno slabšo kakovostjo življenja, z vplivi, ki bodo ogrožali naše zdravje? Na asfaltu in betonu ne kali nobeno seme, politikov pa so polna usta o samooskrbi. Brane Apat je v imenu podjetja Gorenje nanizal dejstva o nujnosti ceste za obstanek gospodarstva v dolini. Da je sodobna cesta nujna, so v predstavitvi trase zatrdili tudi predstavniki naročnika in pripravljalcev trase. i Javna razprava je pritegnila veliko ljudi, največ vprašanj pa so imeli prebivalci Pesja, kjer naj bi se hitra cesta proti Šentrupertu začela. ►► V burni razpravi v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki so razpravljavci menili, da je pri predlogu umeščanja trase hitre ceste F2-2 zatajila zdrava kmečka logika in blizu Pariželj prečka obstoječo regionalno cesto. Tu je načrtovan še en priključek. Cesta nadaljuje pot vzporedno z regionalno cesto do avtocestnega križa A1 do Šentru-perta, kjer je načrtovan nov razcep in priključevanje na avtocesto. Investitor in naročnik DPN za traso Velenje-Šentrupert je DARS. Če bo vse teklo po načrtih, bo vlada sprejemala državni prostorski načrt v začetku leta 2016. S sprejeto uredbo vlade pa lahko stečejo nadaljnji postopki: nakup nepremičnin, priprava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in sama gradnja. Do začetka gradnje bi, če ne bo nobenih zapletov, prišlo čez 4 do 5 let. Pred tem pa bo morala država (in DARS) zagotoviti še denar za izgradnjo. DARS se bo, kot smo Da ostanemo del Evrope V razpravi so se oglašali predvsem predstavniki gospodarstva, ki so poudarjali, da je treba cesto zgraditi v dveh do najpozneje treh letih, če želimo na tem območju obdržati sedanjo industrijo. Brane Apat iz Gorenja je poudaril: »V imenu napredka stisnimo zobe, ne naspro-tujmo trasi, zato da bodo naši otro- 600 pošiljk, 90 % vsega transporta prihaja s kamioni, v prodajnem pa 70 %. »Če želimo zadovoljiti partnerje po Evropi, moramo voziti od vrat do vrat, zato so sodobnejše cestne povezave nujne!« je poudaril. Cvetka Tinauer, predsednica Gospodarske zbornice SAŠA: »S traso hitre ceste se ukvarjamo že 13 let, kar dokazujejo naši dokumen- dan je pomemben, zato si na MO Velenje želimo, da se tokrat postopki ne ustavijo, ampak pospešijo.« Lažete in zavajate! Bučnice luščite! Številna ekipa, ki je sedela nasproti občinstva v polni dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, zagotovo ni pričakovala takšnega Takšnih in podobnih vprašanj, mnenj je bilo slišati v skoraj tri ure trajajoči javni obravnavi veliko. Manjkala niso tudi takšna provoka-tivna vprašanja, kot je bilo: ali bi si lahko privoščili takšno umestitev hitre ceste na območju Šmarne gore, kot ste si jo na pobočju gore Oljke? Razpravljavce je med drugim zanimalo, na osnovi kakšnih podlag so snovalci označili traso F2-2 za najbolj optimalno, kdo bo odgovarjal za nespametne rešitve? Kdo bo nadomestil škodo, ki bo nastala z razvrednotenjem nepremičnin? Vsi po vrsti so menili, da predlagana trasa ne prinaša nikakršnih prednosti, prometnih rešitev za Zgornjo Savinjsko dolino. Po mnenju šmarškega župana Janko Kopu-šarja lokalna skupnost hitre ceste ne potrebuje. Glede na površino izgublja relativno največ prostora v primerjavi z ostalimi občinami, zato bi bilo prav, da bi sooblikovali odločitve, ki se jih dotikajo. Doslej vplivov niso imeli. Zagotovil je, da so razpoložljivo dokumentacijo skrbno pregledovali in ugotovili nekatere pomanjkljivosti. Mednje sodijo zastarele podloge. Izrazil je skrb zaradi posega na področju gore Oljke, zaradi relativno velikega vzpona, navezovalna cesta bo delila vaško skupnost Rečica ob Paki na dva dela ... »Žrtev občine za razvoj bo velik, zato želimo pri odločitvah sodelovati in da se naše pripombe upoštevajo. Umeščanje tako pomembnega objekta terja od nas veliko odgovornost. Smo odgovorni do širšega okolja.« Razlagalci jih s svojimi odgovori na vprašanja, mnenja niso prepričali. Zamerili so jim tudi, da jim niso predstavili primerljivih študij. Predstavniki civilne iniciative so napovedali, da bodo svoja prizadevanja proti predlagani trasi F2-2 nadaljevali do konca. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »«WAS 18. junija 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 10. junija Prodaja Telekoma se zapleta. Nadzorniki SDH so potrdili osnovno ponudbo britanskega zasebnega naložbenega sklada Cinven za Telekom Slovenije. Cinven je kasneje sporočil, da ta ponudba zanj ni več sprejemljiva. Nekdanji predsednik uprave Istra-benza Igor Bavčar, ki je bil obsojen na sedem let zaporne kazni, je na ljubljansko okrožno sodišče znova vložil predlog za odlog prestajanja zaporne kazni. / Andreja Katič je posredovala izhodišča za pripravo novega zakona o obrambi. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v minulih dneh poslanskim skupinam posredovala izhodišča za pripravo novega zakona o obrambi. Izhodišča predvidevajo, da bi zakon natančneje določil organiziranost Slovenske vojske in izboljšal socialni položaj vojakov. V vojnem ali izrednem stanju bi dopustil možnost ponovne uvedbe splošne vojaške dolžnosti. Nemški velikan RWE, eno vodilnih evropskih energetskih podjetij, je na novinarski konferenci oznanil vstop na slovenski energetski trg. Voditelji afriških držav so podpisali prostotrgovinski sporazum, s katerim naj bi nastal skupen trg, ki bi zajel kar polovico celine od Kaira do Cape Towna - 26 držav s skupnim BDP v višini več kot bilijona dolarjev in s kar 625 milijoni prebivalcev. Četrtek, 11. junija Ustavno sodišče je odpravilo sklep o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši, kar pomeni, da mu je mandat dokončno vrnjen. Ustavno sodišče in televizijskih programov pri GZS - Medijski zbornici je predsednika vlade Mira Ceraija pozvalo, naj razreši ministrico za kulturo Julija-no Bizjak Mlakar. Kot razloga navajajo ministričino neodzivnost in strokovno nekompetentnost v povezavi s predlogom novele zakona o medijih. Grška javna radiotelevizija ERT je točno dve leti po zaprtju znova začela oddajati. S tem je levo usmerjena vlada Aleksisa Ciprasa izpolnila eno svojih predvolilnih obljub. Petek, 12. junija Zunanji minister Karl Erjavec je uradni obisk na Madžarskem izkoristil za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Najodmevnejši je bil pogovor o izgradnji drugega tira Koper-Divača, ki ga je madžarska investicijska banka pripravljena sofinancirati. Vlada je na seji sklenila, naj mi- Madžari bi podprli izgradnjo drugega tira Koper-Divača nistrstva nadaljujejo aktivnosti za znižanje stroškov delovanja občin. EU in Mehika sta se na vrhu dogovorili za posodobitev 15 let starega sporazuma o prosti trgovini, ki naj bi ga bolj približal sporazumu EU s Kanado in ZDA. Francosko sodišče je oprostilo nekdanjega šefa Mednarodnega denarnega sklada Dominiquea Strauss-Kahna in še 13 soobtoženih vseh obtožb glede organiziranja zabav s prostitutkami. Sobota, 13. junija Ministrstvo za zdravje je predstavilo predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva Ustavno sodišče je vrnilo Papež Frančišek si prizadeva za poslanski mandat predsedniku enoten datum velike noči za vse SDS Janezu Janši kristjane je tudi ugotovilo, da je Zakon o poslancih v neskladju z ustavo. Avstrijsko vrhovno sodišče je potrdilo sodbo deželnega sodišča na Dunaju v zadevi Patria. Po mnenju vrhovnega sodišča je dokazano, da je Jože Zagožen za prikrojitev razpisa v korist Patrie od Hansa Wol-fganga Riedla prejel 900.000 evrov. Nasprotniki privatizacije so se zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so s transparenti vlado pozivali, naj ustavi prodajo podjetij v državni lasti. Združenje izdajateljev radijskih 2015-2025. Okoli tisoč ljudi, večinoma Slovencev in Hrvatov, se je pri rovu Sv. Barbare v Hudi Jami udeležilo spominske slovesnosti z mašo ob 70-letnici povojnih pobojev. Pod geslom PRIDEm z družino je v Ljubljani potekala 15. parada ponosa. Dogodka se je po podatkih organizatorjev udeležilo več kot 1000 ljudi, kar je največ na paradah ponosa v Sloveniji doslej. Voditelji evropskih institucij so na slovesnosti v luksemburškem Schengenu ob 30. obletnici pod- pisa schengenskega sporazuma izpostavili, da svoboda gibanja ljudi med 26 državami članicami ne sme biti vprašljiva. Papež Frančišek si prizadeva za enoten datum velike noči za vse kristjane. Papež je povedal, da je v zvezi s tem že pisal ekumenskemu patriarhu Konstantinopla Bartolo-meju I. in moskovskemu patriarhu Kirilu I. Umrl je nekdanji predsednik stranke SD, dolgoletni diplomat in politik Peter Bekeš. Nedelja, 13. junija Objavljena je nova mesečna anketa Vox populi, ki jo za TV Slovenija in Dnevnik opravlja agencija Ninamedia. Po njej vladno delo ocenjuje za uspešno manj kot 30 odstotkov vprašanih. Pri podpori strankam je ta mesec na prvem mestu vnovič SDS, ki jo podpira več kot 13,2 odstotka vprašanih, sledi ji SMC z 11,7 odstotki. Na tretjem mestu se je usidrala Združena levica, ki jo podpira 10,9 odstotka vprašanih. Med tem ko se je podpora prvim trem strankam v zadnjem mesecu nekoliko povečala, se je SD, na četrtem mestu, znižala na 8,5-odstot-ka. Nekoliko se je dvignila podpora stranki DeSUS, ki jo podpira pet Migranti pritiskajo v Italijo odstotkov vprašanih, precej bolj pa NSi, ki jo podpira 4,8 odstotka vprašanih. SLS zdaj podpira 2,3 odstotka vprašanih. Razmere v Italiji postajajo vse bolj kaotične, potem ko so Francija, Avstrija in Švica poostrile nadzor na mejah z Italijo in blokirale prehod migrantov proti severu Evrope. Pentagon naj bi razmišljal o tem, da v več vzhodnoevropskih in baltskih državah namesti tanke, transportne oklepnike in drugo težko orožje. Ponedeljek, 14. junija Telekom ni prodan, saj SDH ni sprejel dodatnih pogojev, ki jih je britanski sklad Cinven želel izpo-slovati za nakup večinskega deleža tega podjetja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je podal soglasje k sklenjeni pogodbi o prodaji 100-odstotnega deleža Dela družbi FMR Učenci 9. razredov so še zadnjič odšli v osnovno šolo, kjer so prejeli zaključna spričevala. Za vse ostale se bo pouk končal 24. junija, dan pred dnevom državnosti. Osnovno šolo sicer letos zaključuje 17.971 učenk in učencev. V švicarski Ženevi se je začelo zasedanje sveta Združenih narodov za V Veliki Britaniji so slovesno obeležili 800. obletnico magne carte libertatum človekove pravice, ki bo trajalo do začetka julija. Pomembna tema zasedanja so številne migrantske krize po svetu. Grčija je pristala na proračunske cilje, postavljene pri upnikih, je sporočila Evropska komisija. Grški premier Aleksis Cipras je ob tem posojilodajalce obtožil ropanja države. V Veliki Britaniji so slovesno obeležili 800. obletnico magne carte libertatum oz. velike listine svoboščin, dokumenta, ki je predstavljal ključen korak na poti države do sodobne parlamentarne demokracije. Torek, 15. junija Vodstvo največje opozicijske stranke SDS je trem predsednikom (Borutu Pahorju, Miru Cerarju in Milanu Brglezu) poslal pismo, v katerem predlaga sestanek za popravo političnih krivic. V pismu med drugim ugotavljajo, da bi mesto predsednika DZ in vlade »danes verjetno zasedal nekdo drug, če ne bi lani prišlo do zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih tekmecev iz volilne kampanje. Brglez je vsak pogovor o tako zastavljenem premisleku ostro zavrnil. Mediji so preklicali poziv k razrešitvi ministrice za kulturo, ker je bila podana zaveza, da se bo začela nova razprava o medijskem zakonu. Koalicija je Zavarovalnico Triglav premaknila na seznam strateških naložb, kamor bi ji lahko sledil tudi Telekom Slovenije. Minister Erjavec, ki je to zahteval, je s podrobnostmi dogovora le delno zadovoljen. Egiptovsko sodišče je potrdilo smrtno kazen za nekdanjega isla-mističnega predsednika Mohameda Mursija. Ruski jedrski arzenal se bo letos povečal za najmanj 40 novih medcelinskih balističnih raket, je napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. To je očitno odgovor na načrte Nata o povečanju svoje vojaške prisotnosti na območju Baltika. Na drugi strani srca Jure Trampuš Donald Trump in žena Melania Ameriški bogataš Donald Trump, poročen s slovensko lepotico Melanio Knauss Trump, je naznanil, da se bo potegoval za nominacijo republikanske stranke za predsedniške volitve leta 2016. Ko pogovor kdaj nanese na družbeno razsloje-nost, socialno izključenost, segregacijo, je največji paradoks v tem, da jo poznajo le tisti, ki živijo na »napačni strani« ulice. Bogati, privilegirani svet pač ne ve, kdo živi na drugi strani mesta, kako poteka njihov dan, kdo vstaja, ko je zunaj še noč, kdo zbira položnice in jih daje na ta ali oni kup. Svet je skozi oči premožnih vedno lepši in prijaznejši, kot ga vidijo tisti, ki so v stiski. Pojem družbene razslojenosti v socializmu ni obstajal, takrat smo si bili vsi enaki, tako nas je učila država. Resnica je bila drugačna, vedno je. Ko so v sedemdesetih ali takrat nekje na Kozjanskem odkrili razpadajoče hiše, v njih pa ljudi brez prihodnosti, je bila Slovenija šokirana. Ne, to se pri nas ne more zgoditi, svetla prihodnost naj bi bila namenjena vsem. Kozjansko se je potem hitro pozabilo, znova smo bili vsi enaki, o enakopravnosti pa se ni govorilo, vsaj glasno ne. Vprašanje revščine danes ni več tabu. Postala je naravno dejstvo. Pod pragom revščine v Sloveniji živi skoraj 300.000 oseb, neenakost pa se kljub relativno majhnim razlikam med različnimi družbenimi sloji povečuje. Samo lani je bilo opravljenih malo več kot 680 deloža-cij. Po dve na dan. Logično, živimo v kapitalizmu. Mantra, da so ljudje sami odgovorni, če so revni, in da jim država ne bo večno pomagala, je dobila status dogme. Kdo je reven, si je za to kriv sam. Te dni je v Mladini izšel članek odvetnika Dina Bauka, ki je pisal o tem, da se tudi v Ljubljani bogate soseske, saj veste, različni »vrtovi«, »dvori«, »rezidence«, »vile« in ostale novogradnje, ki se dičijo s pridevnikom prestižni, obdajajo se z ograjami, na otroška igrišča pa pustijo samo otroke tistih, ki si lahko privoščijo življenje na kvadraturah ničevosti. Ne gre za običajno vrstniško ozemeljsko preigravanje, ko otroci iz ene stolpnice ne pustijo, da se na »njihovem« igrišču igrajo otroci iz sosednje, ne, gre za uradne napise, grozeče znake, ključavnice, kričeča sporočila o tem, da je »uporaba igral dovoljena samo stanovalcem soseske«. Logično, izbrani otroci se lahko igrajo na novih, čistih, otrokom in naravi prijaznih igralih, tisti zunanji pa naj ostanejo na javnih igriščih, na polomljenih igralih, naj se valjajo po pesku, polnem smeti in odvrženih injekcijskih igel. Meje vedno niso tako brutalne, a se vidijo na vsakem koraku. Pri nas, v še enem od ljubljanskih blokovskih naseljih, se mularija vsako popoldne podi sem in tja, vedno je bilo tako. Uživajo v prostih popoldnevih. Znova pa ne vsi, nekateri starši svojih otrok raje ne vodijo na igrišče, ne le zato, ker imajo kopico plačljivih popoldanskih aktivnosti, pravi razlog je, ker bi se lahko na igrišču družili z otroki iz slabših družin. Recimo z otroki albanskih priseljencev ali pa otroki družin, ki živijo od socialne podpore, morda od dela na črno. Saj veste, kako je to, ko enkrat otroci padejo v slabo družbo, je pot ven težka. Otroci niso edini takšen primer. Dobro se vidi, tukaj v Ljubljani, kdo se v mesto vozi s črnimi avtomobili in kravatami, kdo pa so tisti, ki se stiskajo na zelenih trolah. Hitro lahko ugotoviš, zakaj se nekateri kopajo v Velenjskem jezeru, zakaj pa se drugi raje namakajo v morju. Osnovni humanistični, etični motiv družbe naj bi bil, da močnejši pomagajo šibkejšim, da privilegirani pomagajo tistim, ki v življenju niso imele takšne sreče. V teh krajih pa se je razširila ideologija socialnega darvinizma. Velik del Slovencev misli, da je 700 beguncev, kolikor naj bi jih v imenu solidarnosti sprejeli od Italije ali od Malte, odločno preveč. Kako prosim? 700? To je le za dobrih 100 ljudi več, kolikor se jih povprečno zbere na nogometni tekmi Rudarja. Le malo več kot ne eni tekmi nekega manjšega nogometnega kluba. 700 ljudi za vso Slovenijo? Postavljanje mej se vedno začne v glavah in ima lahko strašljive posledice. Kako že pravi N'toko? Udobje postane cilj, človek postane sredstvo, mi pa varno skriti za svojimi kitajskimi zidovi, s svežo poko-šeno trato. Nacizem se skriva tudi v Ikeinem pohištvu ... V pomoč kmetijstvu 26.000 evrov Šoštanj - V Občini Šoštanj so pripravili pravilnik o dodeljevanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja za obdobje od leta 2015 do 2020. Pravilnik je komisija za kmetijstvo že potrdila, pozitivno mnenje morata zdaj dati še ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za finance, potrditi pa občinski svet. Ta teden v Šoštanju pričakujejo soglasji. V tem primeru bodo lahko pravilnik že uvrstili na dnevni red seje, ki bo konec junija. V letošnjem proračunu so v podporo kmetijstvu namenili 26.000 evrov, kar je toliko kot lani. a mkp r i\ _KJ III JUILFJ5 J J5J J_r»j ^J s, iM.. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 7 18. junija 2015 AKTUALNO 7 Poslovnega partnerja je dobro poznati Podatke o njem lahko preverite na Agenciji za javnopravne finance, v kateri svojo ponudbo vse bolj dopolnjujejo Mira Zakošek Med državnimi institucijami, ki imajo svoje enote v Velenju, je tudi AJPES (Agencija za javnopravne evidence in storitve). Enoto v Velenju vodi Tanja Žnidarko. Povabili smo jo na pogovor. Kakšne so pravzaprav vaše osnovne naloge? »Opravljamo naloge po javnem pooblastilu in naloge tržne dejavnosti, z vizijo, da ostanemo vodilna nacionalna institucija, ki uporabniku prijazno zagotavlja podatke in informacije za pregledno nacionalno in evropsko poslovno okolje. AJPES v okviru svojih nalog zbira, obdeluje, posreduje in objavlja zelo širok nabor podatkov o slovenskih poslovnih subjektih, ki so ključni za zagotavljanje preglednega poslovnega okolja. Večino podatkov objavlja brezplačno na svojih spletnih straneh, z naraščanjem potreb po avtomatizirani in hitri izmenjavi podatkov pa razvija tudi nove rešitve dostopov do podatkov, ki uporabnikom omogočijo časovne in stroškovne prihranke pri zbiranju podatkov, njihovi obdelavi in odločanju.« Pohvalite se lahko z napredno rešitvijo spletnega servisa? »Podatki Poslovnega registra Slovenije kot najpomembnejšega registra, ki ga upravljamo, so uporabnikom na voljo že od leta 2009, od takrat naprej pa razvijamo spletne servise tudi za dostope do nekaterih drugih podatkovnih zbirk. Lani smo razvoj tržnih storitev usmerili v razvoj uporabnikovim potrebam prilagojenih storitev in uporabo podatkov v zahtevnejših sistemih poslovne inteligence ali vključevanja v lastne produkte. Tako trgu že ponujamo zbirko podatkov iz revidiranih in konsolidiranih letnih poročil, ki je bila do sedaj na voljo zgolj v ne-strukturirani obliki (PDF datoteke). S tem smo uporabnikom prihranili stroške lastne informatizacije podatkov. Prenovo obstoječih produktov nadaljujemo tudi letos, v ospredje postavljamo razvoj ponudbe celovitih informacij o slovenskih poslovnih subjektih po spletnih servisih.« AJPES, izpostava Velenje, je ena od 12 izpostav, ki so locirane po vseh statističnih regijah v Sloveniji. Za katero območje ste pristojni? »16 občin celotne Zgornje Savinjske doline, 3 šaleške občine, zahodni del Koroške (Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem). Za to skrbi 7 zaposlenih. Zelo sem ponosna na svoje sodelavce, ker nam uspeva dosegati dobre rezultate, pa še uporabniki naših storitev so z nami zelo zadovoljni, kar dokazujejo večkrat izrečene in napisane pohvale v Knjigo pripomb in pohval za strokovnost, prijaznost, hitro odzivnost, profesionalnost, pozitivnost, pomoč in svetovanje.« V tržni dejavnosti ste lani pripravili dve novi storitvi. Prva je zbirka revidiranih in konsolidiranih letnih poročil. »Ta obsega podatke iz letnih poročil najpomembnejših slovenskih poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug, srednje velikih samostojnih podjetnikov) in vseh drugih javno objavljenih letnih poročil na portalu AJPES v PDF obliki, podatke o reviziji (mnenje, revizijska hiša) ter identifikacijske podatke odvisnih družb, ki so vključene v konsolidirana letna poročila. AJPES je trenutno edini ponudnik tovrstne zbirke na slovenskem trgu. Uporabniki podatke prevzemajo v obliki datotek xml, kar zanje pomeni hiter in preprost prevzem. Iz zbirke Tanja Žnidarko revidiranih in konsolidiranih letnih poročil na želje uporabnikov pripravimo tudi podatke po kriterijih, ki jih ti sami določijo.« Druga storitev je eOpomnik. Za kaj gre? »To je storitev, ki omogoča dnevno prejemanje obvestil o spremembah podatkov pri izbranih poslovnih partnerjih ter pregled preteklih sprememb v spletni aplikaciji. Obvestilo vključuje spremembe registrskih po- datkov, transakcijskih računov, postopkov zaradi insolventnosti ... « Revidirane podatke pa boste letos ponudili še v novi obliki? »Gre za praktično novost: podatke bomo ponudili v novi storitvi spletnega servisa proFi=Po. V spletni servis bodo vključeni tudi podatki iz letnih, revidiranih in kon-solidiranih letnih poročil ter pomembnejši finančni kazalniki poslovanja. S tem bomo izpopolnili ponudbo celovitih informacij o poslovanju podjetij.« Vodite cel kup evidenc, med drugim seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo (SODD)? »AJPES je samo razvil aplikacijo eSODD na osnovi Zakona o preprečevanju dela na črno in Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu. Priglasitev ne izvajamo, izvajali pa bomo samo izbrise po uradni dolžnosti od 1. 7. 2015 dalje. Posameznik tako priglasi ODD le preko spletnega portala AJPES, preko aplikacije eSODD ali pa osebno na upravni enoti. Celoviti vpogledi v to evidenco so uporabnikom spletnega portala AJPES zagotovljeni brezplačno.« Pa še veliko drugih evidenc vodite? »Kar težko bi vse naštela, ker je naše delo zelo široko zasnovano. Delo AJPES-a je razdeljeno na javne storitve (področje registrov, letnih poročil, statistična raziskovanja in zbiranje podatkov) in tržne storitve (bonitete, večstranski pobot, FI-PO ... ). Naj omenim le novitete v letošnjem letu. Po novem zbiramo poročila o volilnih kampanjah, vzpostavili smo nov spletni servis wsRZ-PPInfo v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP), ki je javno dostopen na naši spletni strani in iz katerega je razvidno, ali so na vozilu vpisane pravice obremenitve ali prepovedi odsvojitve, in seveda drugi podatki o vozilih (z vnosom indentifikacijske številke izveste, ali je na primer vpisan rubež, zastava, omejeno razpolaganje). Preko spletne aplikacije ePRS (Poslovni register Slovenije) lahko ugotovimo, ali ima pravna oseba odprte račune v tujini . « Ponujate tudi bonitetne informacije? »To sodi med naše tržne dejavnosti. Od sredine maja so že na voljo nove bonitetne ocene S.BON AJPES za leto 2015. Z bonitetnim modelom so ocenjena vsa slovenska podjetja, zadruge in samostojni podjetniki, ki so oddali letno poročilo za leto 2014. Za lani smo jo pripisali več kot 120 tisoč poslovnim subjektom, med katerimi je 43 odstotkov podjetij in zadrug ter 57 odstotkov samostojnih podjetnikov. Tako je omogočena primerljivost posojilnega tveganja za glavnino poslovnih subjektov v Sloveniji. Omogočili smo tudi vzporeditev bonitetne lestvice z lestvicami tujih vodilnih bonitetnih agencij. Ajpes je lani prejel nagrado za najboljši informacijski projekt za vzpostavitev Registra zavezancev za informacije javnega značaja? »V šestih mesecih od sprejema novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo z lastno razvojno ekipo vzpostavili register, ki na enem mestu zagotavlja pregled nad vsemi porabniki javnih sredstev (osebami javnega prava) ter poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom države ali lokalne skupnosti. Posebnost projekta je bila tudi izdelava računalniškega algoritma, ki na osnovi podatkov iz drugih uradnih evidenc dnevno izračunava posredno in neposredno lastništvo države in samoupravnih lokalnih skupnosti v gospodarskih družbah, ki jih nato aplikacija samodejno vpiše v register.« ■ Končno več reda pri plakatiranju Divjega skorajda ni več - Društvom in drugim nevladnim organizacijam je omogočeno brezplačno plakatiranje - Nerešeno še plakatiranje na zasebnih zemljiščih in stavbah Bojana Špegel Velenje - Že konec junija 2012 je v Mestni občini Velenje začel veljati nov odlok o zunanjem oglaševanju. Ta naj bi pri plakatiranju prinesel več reda, preprečil naj bi tudi t. i. črno plakatiranje ob križiščih, ki je moteče tudi za voznike. Poleg tega so želeli z novim odlokom prebivalce zavarovati pred poplavo neorganiziranega in prekomernega oglaševanja, ki prostor oblikovno in bivanjsko nedvomno degradira. Ker enostavno ni lepo, včasih je celo moteče. Danes na občini pravijo, da je reda pri plakatiranju že veliko več, tudi zato, ker so podelili kar tri koncesije s področja plakatiranja. Z njimi v mestni proračun letno dobijo približno 30 tisoč evrov. Postavili so tudi štiri velika plakatna mesta, na katerih lahko brezplačno oglašujejo velenjski javni zavodi in nevladne organizacije, tudi društva. Področje plakatiranja je prevzel Dušan Ajtnik, s katerim smo se pogovarjali tudi o tem, kako lahko društva in druge nevladne organizacije po novem plakatirajo na občinskih plakatnih mestih. Zanimanje je veliko »Odlok je prinesel nov red. V njem je opredeljeno veliko zunanje oglaše- vanje, preko javnega razpisa smo oglaševanje na t. i. jumbo plakatih za petletno obdobje oddali podjetju Evropla-kat. Največ njihovi oglasnih mest stoji ob Šaleški in Celjski cesti. Malo zunanje oglaševanje je za pet let zaupano Dušan Ajtnik: »Divjega plakatiranja skorajda ni več.« podjetju Amicus, podjetje Birt pa ima koncesijo za oglaševanje na javnih svetilkah. Obstaja pa še »oglaševanje na poseben način«. Prav slednje je brezplačno za društva in druge občinske nevladne organizacije in javne zavode,« razlaga Ajtnik. Na Gorici, ob Šaleški cesti v bližini Kardeljevega trga, ob montažnem križišču pri Merkurju in v Pesju so postavili prav zato namenjena občinska oglasna mesta. Naenkrat lahko na njih oglašuje 16 ali pa le 8 organizatorjev, saj si lahko sami izberejo, kako velike plakate bodo namestili. Oglasna mesta so montažna in prilagojena temu. Plakate morajo organizatorji prireditev izdelati sami, prav tako jih morajo sami tudi postaviti in odstraniti. Predem jih postavijo, morajo na MO Velenje izpolniti prigla-sitveni list, na katerem vpišejo, kaj bodo oglaševali in kdaj želijo oglaševati. Če prireditev podpira MO Velenje, so oproščeni tudi plačila takse ob vložitvi vloge, sicer pa ne. O brezplačnem oglaševanju potem odloča komisija, ki jo vodi Ajtnik. Pravi, da se odločajo hitro, najpozneje v tednu dni, zanimanje za tovrstno oglaševanje pa je, razumljivo, veliko. Na osnovi veljavnega odloka o oglaševanju je v celotni občini prepovedano nameščanje ali širjenje oglasnih sporočil zunaj objektov, namenjenih oglaševanju. »Trudimo se, da je oglaševanja na črno res malo. Za zdaj vidite le še vabila na rokometne tekme, a smo se s klubom že dogovorili, kako bomo to reševali v prihodnje, zato tudi teh ne bo več,« poudari Ajtnik. Prepovedano je tudi zatikanje reklamnih sporočil za avtomobilske brisalce, ki je moteče predvsem zato, ker tovrstne letake marsikateri voznik odvrže kar na tla. Predpisane so tudi globe za neupoštevanje določil odloka. »Medobčinska inšpekcija je tista, ki kontrolira plakatiranje, tisti, ki oglašujejo brezplačno, pri nas dobijo tudi posebne nalepke,« še izvemo. Kot tudi, da se sedaj trudijo, da v mestni proračun »pripeljejo« tudi denar od velikega oglaševanja na zasebnih zemljiščih in stavbah, kjer za zdaj služijo le lastniki le-teh. Kadrovske menjave Ob letošnjem prvem trimesečju Splošna bolnišnica Slovenj Gradec z izgubo - Nova urgenca novembra Tatjana Podgoršek Slovenj Gradec, 9. junija - Po lanskem letu brez rdečih številk je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec kljub varčevalnim ukrepom v letošnjih prvih treh mesecih poslovala z izgubo v višini 50 tisoč evrov. Po zagotovilih direktorja bolnišnice Janeza Lavreta zaradi stroškov zdravil. Ti so za šest odstotkov presegli predviden finančni načrt. V prihodnjih mese- Janez Lavre se bo na razpis za direktorja prijavil, dosedanji predsednik sveta zavoda Niko R. Kolar pa ne cih naj bi bilo poslovanje pozitivno, saj pričakujejo sprejetje splošnega dogovora, po katerem naj bi dobili denar za dvig povprečne uteži. Če bo ostalo financiranje dejavnosti nespremenjeno, pa v bolnišnici že iščejo možnosti za preprečitev primanjkljaja. Sicer pa so stroške dela in druge stroške v omenjenem času dodatno zmanjšali za odstotek, izvedli ves predviden program za ta čas, razen treh operacij čezmerne debelosti, kar bodo nadomestili v naslednjih mesecih. Lavre je še povedal, da bodo letos zaposlili šest novih specialistov, štirje so že zaposleni, pričakujejo še novo anesteziologinjo. Pri organizaciji dela se zaradi zahtev Zujfa po zmanjšanju števila zaposlenih za odstotek ali za 7 delavcev srečujejo z vse večjimi težavami. Od devetih pet novih članov? Prejšnji mesec je ministrstvo za zdravje kot ustanovitelj objavilo javni razpis za izbor svojih novih predstavnikov v svetih javnih zavodov v petih bolnišnicah. Med drugim tudi v slovenjegraški. Nekateri člani sveta zavoda so bili ob tem nemalo presenečeni, saj niso niti na polovici mandata. Če bo ministrstvo svojo namero uresničilo, bo bolnišnica dobila novo vodstvo, kajti na razpis se aktualni predsednik sveta javnega zavoda Niko R. Kolar ni prijavil. Prav tako ne ostali štirje člani. »Zakaj se je to zgodilo, ne vem. Z vsemi smo dobro sodelovali.« Pri tem je opozoril, da tokrat ministrstvo zahteva izpolnjevanje razpisnih pogojev tudi glede izobrazbe in poznavanje zdravstvenega sistema. Pri prejšnjem imenovanju tega ni zahtevalo. Lavretu oktobra poteče mandat direktorja, zato je bolnišnica prejšnji teden objavila razpis. Nanj se bo Lavre prijavil. Svet zavoda naj bi odločal o imenovanju direktorja predvidoma 2. julija. Janez Lavre vodi bolnišnico od leta 2007, pred tem je bil nekaj časa vršilec dolžnosti. Nova urgenca konec novembra Otvoritveni trak na novem urgentnem centru naj bi prerezali novembra. Prvi del skupnega razpisa za opremo za več urgentnih centrov je namreč končan, pogodbe so podpisane in pravnomočne. Poteka še razpis za del opreme, za katerega je za postopek zadolžena bolnišnica. Pogodbo naj bi podpisali septembra, oktobra naj bi namestili opremo. Še vedno pa čakajo na razpis za opremo za prenovljen del bolnišnice. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 8 8 MLADI »Coworking« deluje Po pol leta delovanja Štart:up skupnosti v Velenju mladi podjetniki, ki se združujejo v tej skupnosti, zadovoljni - Sodelovanje še širijo Velenje - Kaja Flis je mlada krajinska arhitektka. Ko je pred nekaj leti končala študij, si je želela dobiti službo v svojem poklicu, tudi zato, da bi si nabrala več praktičnih izkušenj. Žal je Kaja tista nesrečna generacija mladih diplomantov, ki ji je iskanje službe po končanem študiju misija nemogoče. Kar nekaj časa se je ukvarjala predvsem s prostovoljnimi projekti, postala je tudi prostovoljka leta v MO Velenje. Potem se je odločila, da postane samostojna podjetnica, ker druge možnosti ni več videla. Je ena tistih, ki se je decembra lani pridružila ekipi, ki je s prostovoljnim delom obnovila prve coworking prostore v Rdeči dvora- ni, v njih pa sedaj deluje tudi sama. Krajinski arhitekti se ukvarjajo z zelo širokim spektrom dejavnosti, predvsem pa z urejanjem zunanjih prostorov. V mestu so to urbani prostori, parki, pripravljajo pa tudi zasnove zasebnih vrtov. Kaja poskrbi tudi za urejanje dokumentacije, veliko pa se ukvarja z urbanim vrtnarjenjem in različnimi projekti, ki so že »malo bolj umetniški, vsi pa so povezani z naravo,« nam pojasni. Bila je med pionirji urejanja urbanih vrtičkov v Velenju. Prvega je skupaj z Gregorjem Gojevičem in učitelji pomagala urediti pri OŠ Miha Pin-taija Toleda, »njen« je tudi urbani vrtiček pri vili Mojca. »Kmalu ga Kaja Flis: »Ne le da iščemo nove projekte, lepo je, ko se lahko s kom pogovoriš, ko naletiš na problem.« bomo razširili tudi pred velenjski Mladinski center na Eefenkovi cesti. Načrte zanj že pripravljam, so pa še v razvoju,« še doda Kaja. Ko jo vprašamo, kako se zanjo Eva Klepec: »Čeprav smo začeli »na blef«, smo v pol leta izvedli že nekaj skupnih projektov.« obnese delo v Štart:up skupnosti, torej prvih coworking prostorih v Velenju, nam pove: »Sedež podjetja imam doma, hkrati pa v teh prostorih v Rdeči dvorani. Ker sem veliko »»WAS na terenu, pač delam tam, kjer mi najbolj ustreza, velikokrat tudi na terenu. Coworking prostore ocenjujem kot dobro priložnost za začetek sodelovanja med podjetniki in tistimi, ki imajo dobro idejo in bi jo želeli spraviti v realnost.« Kaja pravi, da je tudi sama že vključena v nekaj manjših projektov, kjer so moči združili različni mladi podjetniki. Pričakuje pa, da bo tega v prihodnje še več. »Cowor-king je dober tudi zato, ker pri delu niso izoliran. Zame je družba pomembna, sploh, ko prideš v kakšno situacijo, v kateri ne veš točno, kako bi se znašel. Včasih pomaga že pogovor z ostalimi v skupnosti, pade kakšna nova ideja, zato hitreje prideš do rešitve.« Velikokrat se ob takih klepetih tudi sprosti, saj delati sam, sploh če si ves čas doma, ni vedno zabavno. Zato Kaja pravi, da vidi v sodelovanju mladih podjetnikov veliko priložnosti in dobro prihodnost. S tem se strinja tudi Eva Klepec, ki vodi Štart:up skupnost v Rdeči dvorani. Sama dela kot oblikovalka, a to svojo dejavnost v zadnjem času nadgrajuje tudi z drugimi dejav- 18. junija 2015 nostmi, sploh PR-om in organizacijo različnih podjetniških dogodkov. Eva, ki sodeluje tudi s podjetniškim peskovnikom Ustvarjalnik, pravi, da se je v pol leta veliko zgodilo in se še dogaja. »Za 'coworking' lahko rečemo, da je v manjših krajih po svoje novost, po drugi strani pa tudi ne. To, da mali samostojni podjetniki delajo skupaj, iščejo sodelovanje in nove poslovne zgodbe, ni novo. Nam je v Velenju uspelo dobiti skupne prostore, kar je dobro. Ko smo začeli, smo bili zelo različni, nismo se dobro poznali, lahko rečem, da smo začeli »na blef«. A v kratkih šestih mesecih, odkar sodelujemo, smo izvedli že nekaj skupnih projektov, podali skupne ponudbe in mislim, da 'coworking' res deluje.« K temu Eva doda, da so veseli, ker se projekti še odpirajo, zato je prepričana o svetli prihodnosti sodelovanja mladih velenjskih podjetnikov, ki so se začeli združevati prav zaradi Štar:up skupnosti. a Bojana Špegel Mladi postajajo vse bolj podjetni Autopsy za manj napak Nasvete jim je delil Georg Deriso Mitja Švener Zadnji konec tedna je bil v Velenju ponovno podjetniško obarvan. Delavnica je bila namenjena vsem, ki jih zanima podjetniški način razmišljanja in dela. Tokratne delavnice pa so bile tudi nekaj posebnega. ŠtartUp Velenje, ki je delavnice organiziral, je v Velenje pripeljal Ge-orga Derisoja, ki je predstojnik katedre za podjetništvo na univerzi v Koloradu. Z svojimi večletnimi nasveti in izkušnjami je svetoval in pomagal mladim, ki so obiskali delavnice. Eva Klepec, organizatorka podjetniškega vikenda, je bila zelo zadovoljna. Med drugim je dejala: »Ideje so dobre in slabe, ampak je smisel tega, kar počnemo, da se učimo. Tudi iz napak, ki so jih naredili mladi, so potegnili dobre izkušnje in tudi mi smo naredili velik korak s tem, da smo pripeljali tujega strokovnjaka in tako razširili svojo mrežo in prepoznavnost našega Štar-tUpa«. Delavnice je obiskalo več kot 60 mladih, ki so celoten vikend spoznavali veščine podjetništva in kako svoj produkt uspešno prodati. K temu je pripomogel tudi George Deriso, ki smo ga povprašali, kakšna je bila njegova izkušnja tukaj: »Mislim, da nimava toliko časa, da bi ti zaupal vse lepe trenutke, ki sem jih doživel v vaši prečudoviti državi. Kar pa se tiče mladih, so zelo ino-vativni, željni uspeha, se ne bojijo in komaj čakajo, da se poženejo v svet - to sem jim videl v očeh. Nekatere ideje so bile boljše od drugih, sem pa prepričan, da bomo za katero od njih še slišali«. Za to, da je George prišel v Velenje, je bil »kriv« tudi Matija Goljar, vodja Ustvarjal-nika, ki pravi, da Velenje potrebuje pozitivno spodbudo, da priložnosti so in jih je potrebno samo prijeti. Velenje je še vedno mesto priložnosti, mesto mladih. Mladi bodo na takšnih delavnicah spoznali, da je potrebno vstati in ne samo doma na kavču čakati na priložnost. In takšni vikendi bodo mladim dali še dodaten zagon, da bodo naredili nekaj zase in za svojo prihodnost. Čestitamo ob dnevu državnosti! 25. junij a Li Mestni odbor NSi Velenje in mestni svetnik Andrej Kuzman Spletna stran, kjer se lahko novi startupi učijo iz neuspehov drugih Autopsy.io je spletna stran, ki bi jo moral obiskati vsak posameznik, ki razmišlja o zagonu lastnega startup podjetja. Med dejavniki, ki so startupom porušili načrte za prihodnost, so glede na Autopsy.io med drugim trenja znotraj ekip, preslab sprejem izdelkov ali storitev med ciljnim občinstvom, prehitro porabljena sredstva, preveč nasičene tržne niše in naveličanost nad projekti. V zadnjih letih je na številnih področjih vzklilo precej startup pod- jetij, ki so si z dobro idejo, delovno zagnanostjo, zanesljivim kadrom in tudi kančkom sreče izborili svoj delež tržišča. A prepogosto se omenja le uspešne startupe, tisti, ki so pogoreli, pa utonejo v pozabo. To želi spremeniti spletni portal Autopsy.io (autopsy je angleška beseda za obdukcijo, medicinski izraz, ki pomeni iskanje vzroka smrti), kjer lahko člani startupov, ki jim je spodletelo, predstavijo razloge za neuspeh. V preprosti razpredelnici, ki spominja na Excel, si od leve proti desni sledijo mesec, ko je startup zaprl vrata, ime startupa, vrsta dejavnosti, osrednji razlog za neuspeh in povezava na podrobnejši opis situacije. Med dejavniki, ki so startupom porušili načrte za prihodnost, so glede na Autopsy.io med drugim trenja znotraj ekip, preslab sprejem izdelkov ali storitev med ciljnim občinstvom, prehitro porabljena sredstva, preveč nasičene tržne niše in naveličanost nad projekti. Angleščina za vse Bolje je početi tisto, kar te veseli, nekaj časa, kot se pritoževati, kako je vse »brez veze« Tatjana Podgoršek Profesorica angleškega jezika Ivi-ca Glasenčnik iz Skornega v občini Šmartno ob Paki je ena tistih mladih, ki je zaznala priložnost za opravljanje dela kot samostojna podjetnica. V začetku leta je ustanovila podjetje Ajvi, individualno poučevanje angleščine, jezikovne in druge delavnice. »Prav veliko izbire nisem imela,« je dejala in dodala, da sta jo v podjetniške vode vodila še dva razloga: splošna znanja, ki jih je pridobila kot udeleženka v programu Podjetno v svet podjetništva v okviru Razvojne agencije savinjske regije, in dosedanja praksa. Ta jo je kot učiteljico na šolah, tečajih v podjetjih, pri in-štrukcijah ali nudenju učne pomoči utrdila v prepričanju, da je pri pouku tujega jezika v šolah preveč učenja za teste, pretiranega poudarjanja slovnične strukture in pravil, vse premalo pa je pogovorne angleščine. Individualne ure povsem prilagodi potrebam udeleženca tako glede časa, kraja izvajanja kot potreb in želja. Doslej je med odraslimi prevladovala potreba po Ivica Glasenčnik: »Individualne ure angleščine so namenjene ljudem, ki želijo izboljšati svoje znanje jezika zaradi ocen v šoli, službenih obveznosti ali drugih razlogov.« učenju angleščine za poslovne in zasebne namene, pri šolarjih pa so še vedno najbolj priljubljene inštrukcije. Po mnenju sogovornice moraš biti danes za odločitev o samostojni podjetniški poti kar malo drzen. »Davki in prispevki so veliki. Na srečo sem kot udeleženka programa Podjetno v svet podjetništva za čas usposabljanja dobila minimalno plačo, s katero sem pokrila začetne stroške. Kot začetnica imam nekoliko nižje prispevke, a kasneje ... Ne glede na to je bolje početi stvari, ki te veselijo, kot se doma pritoževati, kako je vse »brez veze«.« Za v prihodnje bi rada še bolj približala angleščino odraslim, ki želijo jezik »osvojiti«, tako da jim bo ta čim bolj koristil. Načrtuje organizacijo raznih oblik delavnic: prilagojenim športnim in družabnim igram, v »slogu« bralnih klubov, pogovorov o aktualnih dogodkih, utrjevanju angleščine z aktivnostmi, povezanimi s poslušanjem glasbe, oddaj in podobno. ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 9 18. junija 2015 KULTURA 9 Glasba je njegova in njihova strast 10 let Šaleškega študentskega okteta z umetniškim vodjem Domnom Strupehom Bojana Špegel Velenje, 13. junija - V soboto zvečer so v atriju Velenjskega gradu izvedli jubilejni 10. letni koncert. A z njim Šaleški študentski oktet (ŠŠO) še ni praznoval svoje desetletnice uspešnega delovanja. To bodo fan- tje, ki jih je, ker pri njih ni nič običajno, devet in ne osem, storili jeseni. Tudi letos so s programom letnega koncerta, ki je obsegal tako ljudske kot umetne pesmi, navdušili do zadnjega kotička poln atrij. A za razliko od prejšnjih let koncerta niso ponovili, čeprav je bilo zani- manje veliko. »Tisti, ki bi nas radi slišali, naj pridejo na Skok v poletje na Titov trg,« je poudaril umetniški vodja okteta Domen Strupeh. In dodal, da je oktet izjemno vesel in počaščen, da bodo nocoj imeli priložnost nastopiti pred veliko množico obiskovalcev na velikem odru. »Doslej smo le nekajkrat nastopali na velikih dogodkih. Občutek je bil vedno fantastičen in prepričan sem, da bo tudi tokrat tako,« je še dodal Domen. Kot tudi, da bodo jeseni pripravili projekt, s katerim bodo zaokrožili vrhunce 10-letnega delovanja. Ta že nastaja. Računalničar, ki rad poje in igra Domen Strupeh je v ŠŠO-ju od prvega dne, njegovo življenje pa je vseskozi prepleteno z glasbo. »Že od otroštva je tako. Trenutno sem najbolj dejaven kot vodja ŠŠO-ja, tolkalist pri Pihalnem orkestru premogovnika Velenje in bobnar v rop rock glasbeni skupini Sans-Serif, ki igra priredbe, vokalno zelo »močne«, najamejo pa nas, kadar je treba ustvariti dober žur,« pojasni. Tolkala se je učil v velenjski glasbeni šoli: nižjo je končal pri profesorju Davorju Plambergerju, srednjo pa pri Martinu Bajdetu. Živi med Ljubljano in Velenjem, kar traja že dobro desetletje. »Čeprav že nekaj let nisem več študent, še vedno uživam »študentsko« življenje. Med tednom sem v Ljubljani, čez vikende pa doma, v Velenju. Da, krive so prijetne obveznosti, povezane z glasbo. Za zdaj mi to še čisto odgovarja,« izvemo. In ne, ni se odločil za študij glasbe, čeprav je imel to možnost. Muzejska noč, kresni večer in dobrodelna dražba V Muzeju Velenje bo v naslednjih dneh živahno - Izkupiček dobrodelne dražbe Centru za vzgojo in izobraževanje Velenje - Muzej Velenje se tudi letos pridružuje akciji Poletna muzejska noč, v okviru katere muzeji, galerije in druge kulturne institucije po vsej Sloveniji pripravljajo različne dogodke in za obiskovalce pustijo svoja vrata odprta vse do polnoči. Muzej na Velenjskem gradu in Muzej usnjarstva v Šoštanju tako vabita obiskovalce, da si to soboto, 20. junija, muzejske in galerijske zbirke ogledajo tudi v večernem času, in sicer med 18. in 24. uro. Ogled muzejev bo takrat brezplačen. Na poletno muzejsko noč bodo v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu ob 20. uri odprli novo stalno postavitev kamnitih ostankov in orožja v grajskem atriju, v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pa bodo prav tako ob 20. uri pripravili projekcijo kratkih domoznanskih filmov in filmskega gradiva o usnjarstvu. V soboto, 20. junija, bo na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem potekal že tradicionalni Kresni večer, ki ga bo Muzej Velenje pripravil v sodelovanju z Andragoškim društvom Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje. Od 20. ure dalje bodo ob okoli štiristo let stari Kavčnikovi dimnici obujali šege ob kresni noči. Izkupiček za likovno učilnico V ponedeljek, 22. junija, pa bodo z dobrodelno dražbo, ki se bo v atriju Velenjskega gradu Odprli Forma vivo Bele Vode, 14. junija - V nedeljo dopoldne je v parku bivše OŠ Bele Vode potekala otvoritev razstave lesenih skulptur na prostem Forma Viva, s katero se je predstavil domači ustvarjalec Gregor Petkov-nik. Razstavo so v okviru svojega 10. jubileja organizirali člani Društva Vulkan iz Belih Vod in je sestavljena iz 12 lesenih skulptur po izboru avtorja. Les nam je vsem domač. Gregorju pa les pomeni mnogo več. S pomočjo domišljije in neizmerne ljubezni do narave izpod njegovih spretnih prstov nastajajo umetnije, ki jemljejo sapo. Kreativnost, izdelana z motorno žago, nas je očarala, saj se je park v Belih Vodah za urico ali dve spremenil v pravljično deželo, v kateri smo dobili občutek, da bodo liki vsak trenutek oživeli in nam razkrili skrivnosti svojih oblik. V kratkem kulturnem programu, ki je popestril odprtje razstave, so sodelovali Maša in Maj Goličnik, in Franci Klavž. Razstavo je ocenil in pohvalil tudi Uroš Potočnik, akademski slikar in dobitnik letošnjega Jakopičevega priznanja. Slavnostne »Sem bolj tehnični tip, zato sem se odločil za študij računalništva. Glasba ostaja moj hobi.« Dela kot tehnolog v življenjski zavarovalnici NLB Vita, kjer je zelo zadovoljen. Pravi, da je delo čisto po njegovem okusu, saj je rad »vsestranski«. Ko se vrneva k začetkom ŠŠO-ja, ne moreva mimo Domnovega petja. Pel je že v osnovni šoli, v zboru na pričela ob 19. uri, zaključili razstavo likovnih del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Učenci so v okviru projekta Rišemo glasbo pod mentorstvom Roberta Klančnika likovno ustvarjali na posebej za projekt komponirano avtorsko glasbo Staneta Špegla. Nastala so odlična likovna dela, učenci pa so v projektu tudi izjemno uživali. Izkupiček od prodaje njihovih del bo namenjen za opremo likovne učilnice Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Domen Strupeh: »Če bi opustil glasbo, bi mi nekaj manjkalo. Zato je verjetno ne bom nikoli.« glasbeni šoli, seveda se je v gimnaziji pridružil odličnemu zboru Šolskega centra. V družini Strupeh sicer ni veliko pevcev, zato med smehom doda, da ne ve, po kom je podedoval dober glas in občutek za glasbo. »Naš oktet je nastal iz pevskega zbora. Zborovodkinja Danica Pirečnik je za potrebe manjših nastopov sestavila 10-članski sestav. Kar kmalu sem prevzel vodenje skupine, ki takrat še ni imela imena. Začelo se je tako, da sem napisal priredbo skladbe, ki mi je padla v uho. Tako smo začeli samostojno delo, ki se je nadaljevalo tudi, ko smo člani postali študentje. Pred 10 leti smo formalno ustanovili kulturno društvo, da smo lažje delovali. In takrat smo tudi dobili ime, ki ga imamo še vedno, čeprav večinoma nismo več študenti.« Vsako leto, ko zaključijo sezono, je za njih uspeh, saj nikoli ne vedo zagotovo, kako bo prihodnje leto, saj imajo nekateri že družine, vsi pa vedno več obveznosti. A še vedno izjemno uživajo v tem, kar počnejo, pomaga tudi, da je v njihovih vrstah Uroš Kuzman, ki tudi ostale člane »potegne«, da na koncertih sodelujejo v programu tudi, ko vrtijo le besede, brez glasbe. Priredbe skladb, ki jih poje Šaleški študentski oktet, še vedno pripravlja Domen. »Pojemo tuje skladbe, ki jih najdemo na internetu in jih priredimo za naš sestav, pa ljudske in umetne pesmi. Včasih priredbe že dobimo, včasih jih napišem sam, včasih kdo drug, ki jih napiše prav za nas. Sploh, ker se zadnja leta prijavljamo na razpise MO Velenje, na katere poleg prijave na kulturne programe prijavimo tudi kulturne projekte. To je po eni strani za nas spodbuda, po drugi pa obveznost, ki jo moramo potem tudi uresničiti. A ravno zaradi razpisa vedno znova dobivamo nove ideje za svoje projekte, pri katerih želimo, da so zanimivi tudi za nas. Pri tem v ospredje postavimo željo po novem, nečem, česar se še nismo lotili,« pripoveduje Domen. Zadnja leta so bili pri projektih zelo uspešni, sploh letošnji »Ubrano jamranje« je navdušil ne le Šaleško dolino, ampak vso Slovenijo. Posnetek projekta si je na spletu ogledalo že več tisoč ljudi. Domen pravi, da verjetno nikoli ne bo mogel živeti brez glasbe. »Nekaj bi mi zagotovo manjkalo. Med odraščanjem sem prav ob glasbi veliko doživel, navezal veliko prijateljstev, videl kar nekaj sveta. Na glasbo me veže niz lepih trenutkov, zato vem, da jih bo, če bom z glasbo nadaljeval, še veliko,« za konec pove Domen. Potem pa odhiti na vaje. Tokrat z oktetom, ki vadi v prostorih župnišča na Splitski ulici. Le nekaj hiš naprej ima vaje skupina Sans-Serif, tako da se ob vikendih pogosti zadržuje prav v tej ulici. otvoritve se je udeležilo lepo število ljubiteljev umetnosti, med njimi tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je razstavo skulptur slavnostno odprl. Na ogled bo do pozne jeseni. a Društvo Vulkan Nove dogodivščine. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Ceije. S'i KREDIT ZA UPOKOJENCE Nov, ugodnejši kredit za upokojence. Do 2.000 € za uresničitev želja. Preverite pogoje v najbližji poslovalnici! I) banka celje www.banka-celje.si ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»WAS 18. junija 2015 »Risoromani so knjige z res dobro zgodbo« Izdaja jih založba VigeVageKnjige - Soustanoviteljica je Velenjčanka Kaja Avberšek - Gre za novost na slovenskem knjižnem trgu Bojana Špegel Velenje - Kaja Avberšek je od nekdaj zanimiva umetnica. Velenjčanka, ki se prav zaradi umetnosti (in ljubezni) veliko potepa po svetu, je tudi soustanoviteljica majhne založbe, ki se imenuje VigeVageKnjige. Pravi, da je založba res majhna, a »fajna«. Knjige, ki jih izdajajo, so drugačne. Mirno lahko trdimo, da gre za novost na slovenskem knjižnem trgu. Dekleta knjige imenujejo »risoromani«. Izvemo, da so doslej izdale tri knjige, kmalu bosta izšli še dve. Ustanoviteljice založbe imajo zelo specifična znanja. Začelo jih je 6, sedaj so ostale 4. Delujejo kot usklajena skupina, kar je ob dejstvu, da se premikajo po različnih koncih Slovenije in Evrope, zanimiva trditev. »Pobudnica ustanovitve založbe je bila pesnica, prevajalka in dramaturginja Anja Golob. Ona je tista, ki nas je zbrala. Oktobra bo naša založba delovala dve leti. Po tem se bomo lahko prijavile tudi na slovenske razpise za finančna sredstva. Doslej smo vlagale predvsem svoja. Delale smo brez plačila, iz entuziazma, saj vse verjamemo v svoje delo. Nekaj sredstev smo pridobile na tujih razpisih, da smo z njimi plačale stroške avtorskih pravic in tiska. Ta je najdražji, ker želimo kakovost,« pripoveduje Kaja. Pove, da so »risoromani« v tujini zelo razširjena oblika literature. »Tisti, ki pogleda površno, bi hi- tro rekel, da gre za stripe, šund. Ne drži. Knjig nikoli ne smemo sistematizirati površinsko doda Kaja. Imajo tri, kmalu jih bo pet Prvo knjigo je založba izdala po letu dni trdega dela. »Delamo vse, kar znamo. Česar ne znamo, se pa naučimo,« hudomušno doda sogovornica. In kakšna je njena vloga pri nastajanju slovenskih »risoro-manov«? »Sem oblikovalka, poskrbela sem za celostno podobo. Knjige postavim v prave formate, izmislila sem si zavihke in presenečenja, ki so skrita pod njimi. Ker gre za prevode knjig, v oblačke tudi vpisujem preveden tekst, ki spremlja risbe. Včasih to počnem tudi ročno, kar traja. Je pa potem toliko bolj moje.« Doslej je založba VigeVageKnjige izdala prevode treh tujih avtorjev. »Vsi so visoko kvalitetni, v državah, od koder prihajajo, so top ustvarjalci. Pri nas jih je težko predstaviti. To niso avtorji stripov, so veliko več. So hkrati pisatelji, dramaturgi, scenaristi in risarji. Zato je rezultat veliko bogatejši kot pri navadnem t. i. stripu, bere se na več nivojih,« razloži Kaja Avberšek s tremi doslej izdanimi risoromani, ki jih je tudi oblikovala. figa k-pi— ffmh |aühj H HH i_ ¡■«t ..m* AJlK nnmm KY.IM filUH Kaja. Slovenski Stripburger, ki ga Kaja kot članica uredništva dobro pozna, izdaja tudi stripe slovenskih avtorjev. V novi založbi se za zdaj trudijo, da najprej k nam prinesejo tujo kvaliteto, v načrtu pa imajo, da bodo izdajale tudi dela slovenskih avtorjev. Prva knjiga, ki so jo izdale, je Peščeni grad. Avtorja sta Švicar Frederik Peeters in Fran- coz Pierre Oscar Levy. Knjiga je bolj kot mlajšim namenjena odraslim bralcem, nekje od 12 leta dalje. »Iz nje lahko vsak vzame, kar je. Vidiš več kot slike in besede, oboje je zelo pomembno. Od vseh treh doslej izdanih knjig je ta najbolj namenjena odraslim,« pravi Kaja. Izdale so tudi knjigo Prototip nemškega avtorja Ralfa Koniga, ki je v Nemčiji menda prava legenda. Zgodba govori o začetku sveta, Adamu in Evi. »Vse je na zelo 'žmohtnem' nivoju, zato se bodo ob knjigi smejale vse generacije.« Zadnja je izšla knjiga Umetnost padanja. »To je zgodba o prijateljstvu, osamljenosti, prevzemanju odgovornosti za lastno življenje, postavljanju na svoje noge ter o tisti razpoki, ki je tam zato, da more v vsako stvar prodreti svetloba. Avtorica je Norvežanka Inga Sstre, meni pa je ta knjiga najljubša od vseh doslej izdanih. Morda zato, ker je avtorica ženska in ker jo poznam. Ta risoroman je po mojem idealen za srednješolce.« Kaja je trenutno v Berlinu. Še vedno počne »sto in več stvari«. Vesela je, ker je pravkar končala zanimivo leseno sestavljanko, dela ilustrirane dnevniške zapise, ker se ji, odkar »pričakuje«, menda dogajajo zelo zanimive reči. Počasi bo delo skrčila, saj bo septembra prvič postala mama. In potem bo nekaj časa več doma, v Velenju. Sodelovala bo tudi na otvoritveni razstavi v obnovljeni velenjski Galeriji, dela pa tudi pri knjižnem projektu, ki nastaja v Berlinu. Sodeluje v projektu nekdanjih študentov Akademije za likovno umetnost »Ko bom velik«. Vzeli so svoje risbice iz vrtca in jih ponovno narisali, tako kot znajo sedaj. »Da se bo videlo, kaj lahko v 25 letih narediš iz sebe,« pojasni Kaja. Ki je, mimogrede, iz sebe že naredila veliko. Skupni večer dveh pevskih zborov Šoštanj, 14. junija - V Šoštanju se je v nedeljo zgodil Večer skladb Tadeje Vulc. Koncert je bil plod dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja zborovodkinj - šoštanjske Svobode Anke Jazbec in zborovodkinje Akademskega pevskega zbora Maribor Tadeje Vulc. Kot gostje so bili v petek Šoštanjčani povabljeni na koncert APZ-ja v dvorano Union v Mariboru, v nedeljo pa so Mariborčani prišli v goste v Šoštanj, kjer so skupaj pripravili letni koncert. Dva koncerta, dva lepa večera. Pričarala sta jih MePZ Svoboda in Akademski pevski zbor Maribor. Najprej so pevci Svobode zapeli skladbe, ki že nekaj let prepletajo njihov repertoar. Tadeja piše drugače - sveže, moderno, pa še vedno tako, da lahko pesmi zapojejo tudi amaterski zbori z veliko željo po novem. Za Svobodo je prav posebna pesem Na peronu, ki jo je napisala na Ankino pobudo za šoštanj-ski zbor. Seveda ni šlo brez priredb popevk za tekmovanje Med dvema zboroma. V drugem delu pa so se z izredno kvalitetnim in zanimivim programom predstavili pevci APZ Maribor. Da gre za res vrhunski zbor, je obiskovalce opomnil napovedovalec z naštevanjem dosežkov, priznanj in pohval zadnjih nekaj let, eno zadnjih, pomembnejših, je zagotovo 4. mesto na mednarodnem tekmovanju Gallus v Mariboru letos aprila, kjer so bili izbrani za naj- boljšo slovensko zasedbo tekmovanja. Svoj sloves so upravičili z zapetim programom, tako v mešani, ženski in moški zasedbi. Na koncu so se jim na odru pridružili pevci Svobode in tako zaključili odličen koncert z željo po dobrem sodelovanju tudi v prihodnje. a Metka Atelšek Iz malega raste veliko Nataša Tajnik Stupar Zelo mi je odleglo ob včerajšnjem dežju. Zemlja je bila tako suha, da skoraj nisem mogla opleti svojega vrta. Vrt je krasna pogruntavščina. Kot je zapisal grški finančni minister Varufakis v svoji knjigi Sužnji v svetu, ki mu vladajo bankirji, je poljedelstvo eden večjih izumov človeštva. Bi rekli, da je nekaj čisto samoumevnega imeti vrt in gojiti svojo hrano in kaj zdaj jaz pišem o tem. Hmm. Seveda je nekaj čisto samoumevnega iti tudi v market in kupiti zelenjavo, za katero smo morali prej opraviti neko drugo delo, da smo dobili denar, ki smo ga zapravili v marketu. V 6. st. pr. n. št., ko se je poljedelstvo preko Balkana širilo naprej v Evropo, so takratni prebivalci območja razmišljali drugače, itak. © Prijatelj iz mladosti, ki trenutno živi v New Yorku, je imel precejšnje težave dobiti kakovostno hrano, sploh zelenjavo v tej prekrasni in svetovljanski prestolnici. Z nekaj somišljeniki so se združili v nekakšno neformalno 'društvo' ljubiteljev zdrave zelenjave, si najeli par manjših teras v zapuščenem industrijskem kompleksu, in si naredili vrtove. To je preraslo v celo znanost, saj so z vzorom in napotki obstoječih zgodovinskih virov naredili svoj namakalni sistem, ga izpopolnili in dopolnili s sončnimi celicami, regulatorji in časovnimi regulatorji namakanja. Projekt gojenja zdrave zelenjave v velemestu je združil majhno skupnost ljudi, ki je poleg skrbi za vrt, pletja, zalivanja in druženja ob veselju pobiranja pridelkov normalno hodila v službe in bila del sistema. Seveda so si pridno izmenjevali, kar so pridelali. Visoke grede, ki so jih urbani vrtnarji zgradili iz odpadnih elementov, so napolnili z zemljo in kompostom, ki so ga pridno zbirali. Verjetno je bilo malo čudno, ko so se vsakodnevno vozili na podzemni z vrečko včerajšnjega biološkega odpada, pa mislim, da se zaradi vsesplošnega smradu tako ni nihče kaj dosti sekiral. Vztrajni ljudje, ki jih je poganjala želja po zdravi hrani, so tudi v tako neprijaznem okolju, kot je New York, našli rešitev za svojo idejo in željo. Ko poslušam žalostne zgodbe o revščini in lakoti tudi pri nas, si ne morem izbiti iz glave vprašanja, 'zakaj si ljudje v takšni težki situaciji, sploh če so brezposelni, ne omislijo svojega vrta?'. Veliko okoliških kmetij bi ponudilo (verjetno tudi brezplačno) kos zemlje za obdelavo in zelenjavni vrt. Tudi mestne oblasti imajo posluh, saj je bilo v vrtičkarskem »objektu« Kranjc mestne občine Velenje po podatkih zasedenih vseh 81 vrtov. Odgovor na prej zastavljeno vprašanje tako ali tako poznamo. Razpredanja o vzrokih pa so lahko v tem kontekstu brezplodna. Ob postavitvi velike fotografije prekrasnega vrta moje mame s pripisom 'hrana za jutri' na eni od mojih razstav sem dobila kar nekaj zanimivih komentarjev. Eden bolj duhovitih je bil »haha, a sedaj je pa že vrtičkarstvo huda akademska umetnost« ali pa »pa saj je res dobra fotka, lepe barve ...«. Težko je pomočiti roke v zemljo, če smo prej bili pri manikerki in bo princeskin lak odpadel. Tako bo najboljši sosed raje naredil eno manjših kupčij, pa bo volk sit in koza cela. Kot na vrtu tudi v širši družbeni resničnosti raste vse iz malega v veliko. In kot pravi Varufakis v svoji knjigi o ekonomiji za najstnike, smo dejansko postali sužnji bankirjev v sistemu menjave delo za delo, da potešimo potrebe, ki dejansko niso potrebne za naše golo preživetje. Svet princesk in spužijev bo obrodil »kilave« plodove za prihodnost, ko se bodo naši potomci raje pehali za svetlečimi bleščicami potrošniškega sveta. Ko bo (ali je že) roza želatinast bombon iz Lidla napovedal emancipiranost mlade punce, ki se ne bo podredila splošni »družbeni normi« o kuhanju in hranjenju njene prihodnje družine, bo mehur t. i. sodobnega suženjstva še bolj zrasel (ali pa je že). Včasih mi mladostni prijatelj iz NYC pošlje kakšno fotko svojega vrta. Res, kapo dol, kakšna iznajdljivost. Tu pri nas pa, ob vseh pogojih, prekrasni naravni danosti ... zelo drugače, bi rekla, zelo ležerno. Velenje ima s svojo modernistično arhitekturo idealno podstat za razvoj urbanega vrtičkarstva, saj ravne terase kar kličejo po zemlji in posledično hrani. Ob posluhu mestnih oblasti bi lahko zamisel postala pionirski projekt, ki bi pomagal z zdravo zelenjavo preživeti marsikateri velenjski družini. Vsem, ki radi okopavate in plejete, pa želim dobro letino. ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 11 1B. junija 2015 »»Was 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Praznujmo skupaj! Že nekaj dni držimo pesti, da bi se vreme izboljšalo in upamo, da se bo danes vendarle zjasnilo in da bomo lahko izvedli za jutri napovedan koncert ob 40-letnici Radia Velenje. Če bo vreme slabo, ga bomo predstavili na kasnejši čas. Vsekakor pa si želimo, da ta jubilej obeležimo skupaj, zato vas vabimo medse. Prireditev smo poimenovali tako kot včasih, ko smo tradicionalno pripravljali Skoke v poletje, ob zaključku šolskega leta, pred pričetkom dopustov. To simbolično obujamo. V poletje želimo skočiti sproščeno in zabavno, ob zvokih dalmatinskega melosa na najvišji ravni, ki nam ga bo pričaral Tomislav Bralic s klapo In-trade. Z nami pa bo tudi Tanja Žagar s svojim ansamblom pa domači Spev in Mojca Robič, ki bo zabavala najmlajše. Za vse je poskrbljeno, le lepo vreme potrebujemo. Radio Velenje je bil vsa ta leta vaš sopotnik. V njem in z njim smo se kalili številni mladi kadri, ki danes sooblikujejo medijsko, pa tudi gospodarsko, kulturno, politično ... življenje v Šaleški dolini in širše. Z nami ste se kalili tudi naši poslušalci. Vsa leta smo se trudili, da ohranjamo status informativnega radia, ki ponuja čim hitrejšo in verodostojno lokalno informacijo in da vam ob tem nudimo tudi kanček dobre volje in prijetne glas- GLASBENE novice Potrjen nastop skupine Laibach v Severni Koreji Skupina Laibach, ki se je nedavno vrnila z razprodane turneje po Severni Ameriki, je na svojem Face-book profilu potrdila, da bo kot prva tovrstna skupina nastopila v Severni Koreji. V Demokratični ljudski republiki Koreji, kot se država uradno imenuje, bo imela skupina dva nastopa. Koncerta, ki bosta 19. in 20. avgusta v prestolnici Pyongyang, bosta sovpadala s 70. obletnico osvoboditve Korejskega polotoka izpod japonske kolonizacije in posledične razdelitve na Severno in Južno Korejo. O gostovanju bodo Laibach posneli tudi dokumentarni film, ki naj bi ga premierno prikazali leta 2016. Kitara Johna Lennona novembra na dražbo Kitaro nekdanjega beatla Johna Lennona, ki je mnoga leta veljala za pogrešano, bodo prodali na dražbi. Kot so sporočili iz avkicjske hiše Julien's, bodo akustično kitaro Gibson, na katero je nekdaj igral slavni glasbenik, novembra ponudili na dražbi na Beverly Hillsu. Njena vrednost je ocenjena med 540.000 in 720.000 evri. Lennon je imel kitaro v lasti od leta 1962. Na nekem nastopu decembra 1963 je izginila, zdaj pa se je po več kot 50 letih ponovno pojavila. Kitaro je v 70. letih minulega stoletja v Kaliforniji kupil nekdo, ki ni poznal zgodovine inštrumenta. Šele pred kratkim je poznavalec Beatlov Andy Babuik vzorec v lesu na kitari primerjal s fotografijami beatlov iz tistega časa in kitaro prepoznal kot nekdanji inštrument Johna Lennona. Multipraktik Lenny Ameriški glasbenik Lenny Krav i - tz (51) se poleg glasbe posveča tudi fotografiji, igranju in oblikovanju. V izložbi enega od pariških butikov so bile nedavno na ogled njegove črno-bele fotografije, na katerih je ovekovečil oboževalce, ki so fotografirali njega. Cene odtisov njegovih fotografij so precej zasoljene in se gibljejo med 900 in 7000 evri. Kot igralec je Kravitz nastopil v seriji Igre lakote, še naprej pa bi rad deloval pri filmu. Razmišlja celo o režiji. Kljub vsemu pa je večini verjetno še vedno najbolj znan kot odličen glasbenik, ki ga pomnimo po številnih uspešnicah, kot so It Ain't Over 'til It's be. Novinarji in sodelavci, vsi smo bili v studiu in na terenu ob prijetnih, prijaznih pa tudi neprijaznih, celo nevarnih dogodkih. Bili smo spremljevalci življenja te doline in širše, pogosto uho in glas vas naših občanov. Zato naj bo tudi jutrišnje druženje, če ga slučajno tokrat ne odplakne dež, takšno - prijazno in veselo. a mz Over, American Woman, Fly Away, I Belong To You in drugih. Lani je izdal svoj deseti album z naslovom Strut. Od tedaj je na turneji, katere evropski del se bo začel 22. junija v Hamburgu. Zlato Petra Graše PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TOMISLAV BRALIC IN KLAPA INTRADE - Zalutali pogled 2. ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI OKTET - Ubrano jamranje 3. TANJA ŽAGAR - Arriva Jutri (v petek, 19. junija) zvečer bomo v Velenju skočili v poletje in hkrati praznovali 40-letnico Radia Velenje. Med nastopajočimi, ki bodo s svojim nastopom popestrili ta slavnostni dogodek, bodo tudi izvajalci, ki smo jih tokrat uvrstili med predloge za pesem tedna na Radiu Velenje. Kot vidite, so največ glasov pobrali Tomislav Bralic in kla-pa Intrade, glavni nastopajoči na jutrišnji prireditvi. Splitski glasbenik Petar Grašo se vrača na radijske postaje z novo pesmijo, prvo po lani na Splitskem festivalu nagrajeni skladbi Uvik isti. Naslov nove skladbe je Moje zlato, glasbo zanjo je prispeval Tonči Huljic, tekst pa Petar Grašo ob sodelovanju Vjekoslave Huljic. Gre za ljubezensko balado, s katero bo Grašo nastopil tudi na letošnjem splitskem festivalu v začetku prihodnjega meseca. Tako prej omenjena Uvik isti kot nova skladba Moje zlato pa že napovedujeta težko pričakovani novi Petrov album, na katerega pa bo potrebno počakati še nekaj mesecev. Novi album Staneta Špegla Pri kalifornijski založbi No Ego Records je 9. junija izšel nov, 14. samostojni album skladatelja, pro-ducenta in avtorja multimedijskih vsebin Staneta Špegla. To je po lanski samoukinitvi njegovega al-ter-ega HouseMousea že drugi LP, ki ga izdaja z imenom Monom. Po lanskem pretežno z mešanico deep housea in techna zapolnjenem albumu Deep, ki ga je založila brazilska založba Tronic B7, se je z novim izdelkom podal na glasbeni potep okoli sveta v ethnic-house in chill-out maniri. Likovno opremo za grafično podobo albuma so prispevali učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje pod mentorstvom Roberta Klančnika. V Stanetovem multimedijskem projektu Rišemo glasbo so ob poslušanju omenjenega albuma ustvarjalno prevajali glasbo v likovna dela. Prvi single z albuma je skladba Apache From Karachi, ki jo spremlja tudi etnografski video. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Vikend - Sin 2. Vihar - Ljubiti muzikanta 3. Mladika - Tvoje sanje 4. Veseli Dolenjci - Najin večer 5. Naveza - Daj mi 6. Poskočni muzikanti - Lubi 7. Unikat - Kar je moje je tvoje 8. Žlindra & Slavko Ivančič - Dober dan 9. Klateži - Punca pojdi z mano 10. Vitezi Celjski in Irena Vrčkovnik - Sprejmi dlan www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MAMBO KINGS Skupina Mambo Kings in Djomla KS, ki je pred dvema letoma zaslovel s skladbo Gajba puna piva, sta ponovno združila moči in posnela novo pesem ter videospot. Besedilo za pesem Pijemo danima je napisal Djomla KS, pri glasbi in aranžmaju pa je na pomoč priskočil Aleš Bartol. BILBI Bilbi predstavlja nov videospot za singel Kot sva bila z albuma Toskana. Pevka se je tokrat vživela v Piko Nogavičko, ki se spominja svojega brezskrbnega otroštva. Avtorja glasbe sta Bilbi in skladatelj Gregor Stermecki, besedilo pa je napisal Drago Mislej Mef. BOHEM Fantje in dekle iz skupine Bohem s polnim zagonom ustvarjajo nov material, obenem pa se pripravljajo na prihajajočo obletnico delovanja, ki jo bodo proslavili skupaj z mnogimi velikimi imeni slovenske glasbene scene. Ob tej priložnosti predstavljajo single Atlas želja, v katerem je moč slišati prvinskost, mladostniško zagnanost in vse, zaradi česar skupina sploh obstaja. EIGHTBOMB Rockabilly skupina Eight-bomb je minuli teden utrpela hud udarec. Mnogo prezgodaj, v 48. letu starosti, je namreč zaradi srčne kapi umrl njihov kitarist Lowrens Jordaan. Lou se je pred petnajstimi leti iz Nizozemske preselil v Ljubljano in pomembno obogatil slovensko rockabilly sceno. Z njegovim odhodom je za njim ostala velika praznina. ZGREŠENI PRIMERI Skupina s simpatičnim imenom predstavlja drugi single z njihove tretje plošče Račun, ki so jo izdali marca letos. Naslov skladbe je Misliš na vse, fantje pa so za pesem posneli tudi hudomušen videospot, ki je nastal pod vodstvom Marka Duplišaka. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS a a Mag. Saša Sevč-^^ nikar, mag. Iztok Mori, Urška Gaber-šek, Tone Brodnik, mag. Branka Gradišnik, Barbara Pokorny, dr. Boštjan Pokorny... so šolske klopi dobro brusili in bili zagotovo tudi pridni in poslušljivi učenci. To jim je prišlo tako v navado, da sedaj strumno (kot tokrat na sliki) poslušajo vse zahtevne razprave, ki tresejo občinske klopi. Čvek sicer sliši, da je po navadi bolj sproščeno, če jih skliče župan. Po navadi, da ne bo nesporazuma. k k Prejšnji teden je huda vročina zajela tudi Velenje. Za premagovanje te »nadloge« pa je veliko receptov. Nina in Milena Mraz sta preizkusili tistega najbolj zanesljivega, vrček piva. Ta ju ni le ohladil, ampak spravil tudi v dobro voljo. A sta očitno še neizkušeni pivki, saj jima je bilo pred »čvekom« kar malo nerodno. ^^ Amra Kadrič, glavna občinska finančnica, in Breda Ko-lar, podžupanja Mestne občine Velenje, sicer pa zaposlena na Finančni upravi, imata veliko skupnega in vedno dovolj tem za klepet. A tokrat gotovo nista govorili o številkah, saj njun nasmeh dokazuje, da je bila tema bolj sproščena. Čvek misli, da sta se pogovarjali o oblekah, ki jih bosta oblekli za naslednji županov sprejem. Priložnosti ni malo. ZANIMIVOSTI Aprilski potres premaknil Mount Everest Katastrofalen potres, ki je aprila prizadel Nepal, je premaknil Mount Everest tri centimetre bolj jugozahodno, kažejo podatki kitajske raziskave. Višina gore je ostala enaka doslej izmerjeni. Uradno višino je leta 1954 določila indijska študija, in sicer 8848 metrov, se pa meritve med seboj razlikujejo. Tako je denimo po kitajskih podatkih vrh štiri metre nižji, a ta Kitajsko plovilo vznemirja Američane Kitajska je potrdila četrti preizkus nadzvočnega plovila, ki lahko nosi jedrsko orožje in leti z desetkratno hitrostjo zvoka. ZDA so preizkus označile za »skrajni manever«. Po podatkih kitajskega obrambnega ministrstva so preizkus izvedli sedmega junija, to pa je bil že četrti polet nadzvočnega plovila v 18 mesecih. »Predvideno znanstveno raziskovanje in preizkusi na našem ne upošteva snežne odeje, medtem ko so Američani s tehnologijo GPS izmerili 8850 metrov. Kitajska raziskava med drugim še navaja, da se je Everest v zadnjem desetletju premaknil za 40 centimetrov proti severovzhodu, in sicer vsako leto po štiri centimetre. V istem obdobju se je povišal za tri centimetre. Znanstveniki ocenjujejo, da se je gosto naseljena dolina Katmandu, ki leži približno 80 kilometrov jugovzhodno od epicentra aprilskega potresa, med samim potresom premaknila južneje, in to za skoraj dva metra. ozemlju so običajni, ti preizkusi pa niso usmerjeni proti kakšni državi ali določenim ciljem,« so še sporočili iz Pekinga. Novica je kljub temu razburila Washington, sploh zdaj, ko sta se državi zapletli v napetosti zaradi dogajanja v Južnem kitajskem morju, v katerem Peking različne grebene in skale razglaša za dele svojega ozemlja. V ZDA so izjemno sodobno plovilo imenovali WU-14, strokovnjaki pa menijo, da datum testiranja ni naključen, saj sovpada z obiskom podpredsednika kitajske vojaške komisije Fana Čanglonga v Wa-shingtonu. Nam grozijo vročine 45 °C? Kot pravijo pri Nasi, bi se lahko temperaturni vzorci in vzorci padavin leta 2100 korenito spremenili zaradi emisij toplogrednih plinov. Nasini znanstveniki so ustvarili zemljevid, ki predvideva povprečne maksimalne dnevne temperature julija leta 2100, če bo raven ogljikovega dioksida v atmosferi iz trenutnih 400 delcev na milijon narastla na 935. Če najbolj črne napovedi postanejo resničnost, bodo poletne temperature v Severni Afriki, Bližnjem vzhodu, delih Azije, na jugu ZDA in severu Mehike ter njeni zahodni obali čez dan presegale 45 stopinj Celzija. Drugje po ZDA, Kanadi, na severu Južne Amerike in preostanku Azije, na severu Avstralije, na jugu Evrope (na Hrvaške in delno Sloveniji), v Rusiji in na Kitajskem naj bi julija leta 2100 povprečne maksimalne temperature znašale okoli 36 stopinj Celzija. Temperature na obeh polih, na Grenlandiji, Aljaski, severu Evrope in jugu Južne Amerike, naj bi v najslabšem primeru julija leta 2100 znašale maksimalno 12 stopinj Celzija. ■ 1 VI • • V* • I • Moški pri življenjski sopotnici iščejo ...? Inteligenco?! Vsaj tako trdi profesor in evolucijski biolog David Ba-inbridge iz univerze Cambridge. Po njegovem moški svoje življenjske partnerice ne izbirajo predvsem na podlagi dolgih nog in velikosti prsi, ampak na podlagi njihove inteligence. Njegove raziskave so pokazale, da je moškim pri izboru življenjske sopotnice pomembnejša inteligenca kot velikost prsi. Biološko gledano to pojasnjuje, da inteligenca nakazuje na to, da so bili tudi njeni starši inteligentni in so dobro skrbeli za njo, kar je svojevrstno zagotovilo za njeno zdravje. Po njegovih besedah je moškim bolj kot velikost prsi pomembno, da sta prsi simetrični, bolj kot dolžina nog pa, da sta nogi ravni, saj zakri-vljenost nakazuje na bolezen. Moški pa simetrije ne iščejo le na žen- skem oprsju, ampak tudi na obrazu in drugih fizičnih značilnostih, ki nakazujejo na dobre gene. Moški imajo raje tudi zaobljena stegna in zadnjice, saj to evolucijsko pomeni, da je ženska bolj plodna in da ima več moči za nosečnost in porod. S tem pojasnjuje tudi, zakaj ženske težje shujšajo - ker telo naravno varuje maščobo za dojenčka. Psihologi in sociologi bi tej biološki razlagi zagotovo dodali še kakšen drug dejavnik. 18. junija 2015 frkanje » Levo & desno « Bolj vroče Namesto 25. maja, kot je bilo sprva predvideno, bo skupščina Premogovnika 9. julija. Tedaj bo še bolj vroče. Komu zvoni Tudi ob prodajanju našega Telekoma nekateri po hemingvejsko sprašujejo: komu zvoni. Nekateri se bojijo, da bo ob uspešni prodaji odzvonilo precej zaposlenim. Vsak po svoje Rdeča dvorana je bila v soboto v znamenju kar dveh kvalifikacijskih rokometnih tekem. Moški so na tekmi z Latvijo pokazali igro mačke z mišjo, naše miške pa niso pokazale dovolj moške igre, da bi premagale Francozinje. Dragom dražje ... Življenje je, to močno opažamo, vse dražje. Tudi smrt! poudarjajo žalujoči svojci, ki morajo poskrbeti za pogreb. Še v zraku Kljub številnim razpravam, javnim razgrnitvam, protestom in potrditvah trasa ceste med Velenjem in avtocesto ostaja, kjer je bila. V zraku. Mladi »odvisniki« Slovenija je energetsko močno odvisna od Teša, zdaj kaže, da so od Teša odvisni tudi mladi Šo-štanjčani. Če od tam ne bo cvenka, ne bo za vse počitniškega dela. Izgubljeni Preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri naložbi v Teš 6 je prejela več kot 10 tisoč strani različnega materiala. Da se le ne bodo člani v tem papirnatem gozdu izgubili. Na vrt ali tržnico V Šoštanju se pripravljajo na ureditev tržnice. Za vsak primer pa bodo tudi uredili vrtičke. Ali pa prav zaradi njih, če bo dobra letina. Zaskrbljenost Velenjski rudarji v tem dopustniškem času niso brezskrbni, ampak zaskrbljeni za svojo prihodnost. Tako tisti pravi knapi kot tudi nogometni. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 13 18. junija 2015 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Velenje ima 13 kilometrov kolesarskih poti Nekaj odsekov v mestu še manjka - Letos bodo uredili tri - Poti iz Velenja za zdaj prijazne le kolesarjenju proti Šoštanju Bojana Špegel Velenje - Kolesarji v toplih dneh preplavijo tudi ulice Velenja. Žal povsod še nimajo urejenih varnih kolesarskih poti, čeprav jih je iz leta v leto več. Na Mestni občini Velenje se že nekaj let trudijo, da jih dograjujejo. To jim dobro uspeva, dela pa bodo nadaljevali tudi letos. Koliko kolesarskih poti je urejenih v samem mestu in v katerih predelih je primanjkljaj največji, nam je povedala mag. Katarina Ostruh, ki je na MO Velenje zadolžena za projekte, povezane s kolesarskimi potmi. »Kolesarsko omrežje v mestu je v veliki meri v samem mestu že zgrajeno, zavedamo pa se, da moramo odpraviti še nekaj črnih točk. Na nekaj delih moramo urediti bolj varne prehode s ceste na kolesarsko stezo, omrežje pa moramo seveda še dopolniti,« je poudarila. Tako kot že nekaj preteklih let bodo tudi letos uredili še nekaj odsekov kolesarskih poti. »Trenutno urejamo nove kolesarske poti ob Jenkovi cesti, kjer bo po novem samostojen kolesarski pas, ki ga prej ni bilo. Dogradili bomo kolesarsko povezavo na Gorici, od novega bloka do obračališča za avtobuse,« še izvemo. Kot tudi, da bodo letos uredili tudi kolesarsko povezavo med križiščem Tomši- Manjkajo pokrita stojala za kolesa Na MO Velenje se zavedajo, da v mestu marsikje primanjkuje urejenih stojal za kolesa. Zato jih bodo kar nekaj postavili do septembra. Čeprav si želijo, to še ne bodo s streho pokrita stojala, ki bi kolo zaščitila pred dežjem, teh letos še ne bodo postavljali. Potrebe so že zbrali, sedaj se morajo še odločiti za lokacije novih stojal za kolesa. čeve in Koroške ceste, ob sema-foriziranem križišču pri železnici. »Kolesarski promet bomo tukaj speljali na vzporedno površino, ki je bila doslej namenjena razkladanju tovornjakov iz železniških vagonov,« še izvemo. Vsa dela bo financiral mestni proračun; ob Jenkovi jih bodo uredili v sklopu 300 tisoč evrov vredne investicije urejanja celotne ceste in okolice, za ureditev križišča pri Šumiju bodo odšteli 30 tisoč evrov, za ureditev pločnika in kolesarske poti na Gorici pa 100 tisoč evrov. Težko s severa na jug Čeprav imamo v Velenju urejenih 13 kilometrov kolesarskih poti, nekaj povezav še manjka. Nekatere so ključne, zato jih vsako leto dopolnjujejo. »Trenutno je največja težava v povezavi med severnim in južnim delom mesta. Delno bomo to rešili z ureditvijo Jenkove, a še vedno bomo težko prišli do Kidričeve ceste, ki je za kolesarje dobro urejena. Preko Kidričeve in Koroške pot kolesarje pogosto vodi do jezera ali pa proti Šaleški cesti, kjer pa je ozko grlo Cesta talcev, kjer težko uredimo promet za kolesarje,« nam pove sogovornica. Ob tem pa poudari, da ima Velenje Mag. Katarina Ostruh: »Ne le da so postopki dolgi, marsikdaj predpisi zatirajo tudi kreativnost pri umeščanju novih kolesarskih poti.« ko. Ti pogosto med pešci vijugajo zelo hitro, kar je nevarno. Sploh, ker poti uporabljajo tudi družine z majhnimi otroki. Katarina Ostruh nam pove, da je kolesarjenje na teh poteh dovoljeno, a le s hitrostjo pešca, kar velja tudi za vse peš površine v centru Velenja. Kolesarjenje nikjer ni prepovedano, prepovedana pa je vožnja z motorji. Izvemo, da je za rekreativne površine, red in varnost na njih še vedno odgovoren Premogovnik Velenje, občasno pa tam obhode opravljajo tudi mestni redarji. zelo dobro kolesarsko povezavo ob reki Paki, ki teče od podjetja Gorenje do Šaleka. Prepovedi za kolesarje ni V zadnjem času se mnogi sprehajalci na rekreativnih poteh okoli Škalskega in Velenjskega jezera sprašujejo, kdo tam skrbi za red. Redaijev ni več, kolesarjev je veli- Postopki so dolgi Postopki pri umeščanju kolesarskih poti, ki bi Velenje bolj varno povezale z drugimi mesti, so dolgi, zato se za zdaj lahko kolesarji varno pripeljejo le do Šoštanja. V vse ostale smeri je težje, saj so državne ceste proti Koroški in Celju zelo prometno obremenjene, kolesarji pa na njih, tudi če vozijo ob robu vozišča, nimajo veliko prostora. »To je v domeni države, občine s tem nimajo nič. Vseeno se trudimo in »potiskamo« zadeve naprej, drugače bi še dolgo, dol- go ne prišlo do sprememb. Verjetno bomo prej uspeli urediti kolesarske poti proti Koroški; lani smo izdelali zasnovo kolesarske poti od Velenja do Mislinje, letos načrtujemo naročilo projekta za gradbeno dovoljenje in nakup potrebnih zemljišč.« Poleg tega je ravno potekel razpis za idejni projekt za kolesarsko povezavo med Dobrno, Velenjem, Šoštanjem, Šmartnim ob Paki in Mozirjem. »Zelo veseli smo, da smo se lahko občine združile in naredile enotni javni razpis. Žal pa bo tudi tu pot do uresničitve še dolga; računamo, da bo izdelava načrta vključno z recenzijo trajala še eno leto. Šele potem bomo objavili javni razpis za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkup zemljišč,« še izvemo. Kot tudi, da je MO Velenje doslej za izdelavo idejnih projektov odštela 33 tisoč evrov (Huda luknja), idejni projekt za povezavo med Dobrno, Šoštanjem, Šmartnim in Mozirjem, pa bo stal 60 tisoč evrov, od tega je delež MOV 24 tisoč evrov. A ko bo to urejeno, težav še ne bo konec. Zadnji bo največji - pridobiti morajo tudi denar za izgradnjo kolesarskih poti na obeh omenjenih trasah. ■ Konovčani ponosni na novo igrišče Mestna občina Velenje je zgradila na Konovem sodobno športno in otroško igrišče, za kar je namenila 700 tisoč evrov Mira Zakošek Krajevna skupnost Konovo je zgled dobre urejenosti, organiziranosti in delovanja. Aktivni so na številnih področjih, še zlasti kultur- nem, po novem pa bodo zagotovo tudi na športnem. Na svoj kraj so zelo ponosni, še posebej predsednik Karli Stropnik: »Res smo v zadnjih letih veliko postorili, pravzaprav bi bilo treba urediti le še dve cesti. Te- gale igrišča smo res veseli in smo nanj tudi zelo ponosni. Hvaležni smo podpore župana Bojana Kon-tiča, vodje urada za družbene dejavnosti Draga Martinška in vodje urada za komunalne dejavnosti Toneta Brodnika. Brez pomoči občine tega velikega projekta ne bi zmogli, pravi Karli Stropnik. Gradnja je bila zahtevna, globoko je bilo treba kopati, predvsem pa urediti tudi meteorno in fekalno kanalizacijo. Pri tem jih 1 I pCj b, J TI Lj> <1 je močno oviralo vreme. Od lani, ko so začeli delati, so našteli kar 63 deževnih dni. Številni obiskovalci otvoritvene slovesnosti so bili največji dokaz, kako se krajani, med njimi seveda tudi otroci, veselijo nove pridobitve. Karli Stropnik jih je s ponosom opazoval, še posebej, ker še ni pozabil tistega turbulentnega zbora krajanov, na katerem so razpravljali o tej gradnji, ki seveda nima samo pristašev, ampak tudi naspro- tnike. »Seveda je bilo treba »presekati« vse slabe misli, da se je lahko vse tole naredilo,« pravi Stropnik, ki mu pogled nenehno uhaja zdaj na košarkarsko in nogometno igrišče ter igrišče za odbojko, pa spet na otroško igrišče. Ob tem pa upa, da bo kmalu stal tukaj tudi večnamenski objekt. Celotno naložbo je vodila Mestna občina Velenje, ki je tudi lastnica zemljišča na katerem je igrišče. Žal jim ni uspelo, predvsem zaradi nestrinjanja sosedov (Počitniškega društva Kažipot), tu urediti tudi tribun. »A pridobitev je vseeno velika, še posebej, ker je lokacija igrišča tako dobra. »Danes, ko sonce tako močno pripeka, so igrišča, ki so v senci, vseeno uporabna,« poudarja Martinšek. Naložba je veljala 700 tisočakov, od tega je Mestna občina pridobila nepovratnih 100 tisoč evrov od fundacije za šport. Dela so končali že novembra lani, a igrišča pred zimo niso želeli uradno odpreti. Za krajane so želeli pripraviti prijazno slovesnost in to so tudi naredili, čeprav je igrišče že nekaj mesecev v uporabi. a Rod jezerski zmaj pomladil vodstvo Novi starešina Aleš Ojstrešek - Po novem dva načelnika - Vse več aktivnih taborniških družin Velenje, 9. junija - Velenjski taborniški Rod jezerski Zmaj je največji rod v Sloveniji. Kot nam pove njegov novi starešina Aleš Oj-steršek, ki je na tem mestu nasledil dolgoletnega starešino Antona de Costo, imajo okoli 700 članov. Zadnja leta se vse bolj uveljavlja »družinska« izmena tudi na taborjenjih, ki so njihova glavna poletna aktiv- nost. Nekaj let so se družine družile le na taborjenjih v Kajuhovem taboru v Ribnem, sedaj pa se bodo tudi v Savudriji. Tako bodo letos prvič imeli dve družinski izmeni, saj se starejši taborniki vračajo skupaj s partnerji in otroki. »To je za nas lep razvoj,« pravi Ojsteršek. In kdaj je prišlo do sprememb v vodstvu roda? Decembra 2014 je rod Jezerski zmaj izvedel občni zbor. Bil je volilni, novo vodstvo je prevzelo vajeti od starega vodstva. »Stvari lepo tečejo. Nova rodova uprava je do novega občnega zbora pripravila spremembe statuta. Ena glavnih je ta, da rod, ki je res velik, dobi dva načelnika.« To sta postala mlada Žiga Gregorin in Manca Dremel, ki po besedah starešine zelo uspešno opravljata delo. Lansko leto je bilo za tabornike iz Šaleške doline prelomno. Občina jim je v upravljanje predala Lukovo vilo. Kaj to pomeni za njiho- vo delo? Ojsteršek nam pove: »Za vse tabornike iz Velenja in Pesja vila že pomeni dobrodošlo popestritev. Letos je rod Lilijski grič vilo veliko uporabljal za priprave na njihovo mednarodno izmenjavo s skavtskimi kolegi iz Belgije, zato jo je naš rod močno pogrešal. Programsko je hiša zelo polna.« Izvemo, da čakajo, da se do uporabe Lukove vile opredeli še Šaleška zveza tabornikov, ki je vilo tudi dobila v upravljanje. V njej so združeni vsi taborniški rodovi iz Šaleške doline, načelnik pa je Anton de Costa. Na zadnjem obč- nem zboru zveze, ki je bil marca, so vsem članicam zveze ponudili možnost uporabe vile. Na odziv šoštanjskih, topolških in šmarških tabornikov še čakajo. Če jo bodo želeli uporabljati, bodo temu prilagodili urnik. Ojsteršek k temu doda, da so vse generacije rodu Jezerski zmaj v Lukovi vili letos preživljale čudovite zimske večere. »Mladi so krušno peč v njej prepoznali kot tisto, v kateri se speče najboljša zmajeva pica. Okolica pa nam v teh pomladnih dneh omogoča, da program dela izvajamo tudi na prostem,« še izvemo. Kot tudi, da je Kajuhov tabor v Ribnem, kamor bodo letos samo iz rodu Jezerski zmaj v prvi in drugi izmeni popeljali več kot 400 tabornikov in tabornic, že živahen. Prve ekipe so namreč tabor obiskale že v začetku junija, saj so v njem potekala tudi obnovitvena dela. Do prve izmene bodo dobili nove sanitarije, obnovili pa so tudi elektrifikacijo tabora. Uporabili so okolju prijazno zeleno tehnologijo. Prva izmena tabornikov in tabornic iz Rodu Jezerski zmaj v Ribno odpotuje v četrtek, 25. junija, dan po koncu šolskega leta. Vpis za taborjenje v Ribnem so zaključili, a kakšno mesto se še najde, še izvemo. Vpis za taborjenje v Savudri-ji pa je še aktualen, saj taborniki v obmorski tabor odpotujejo 14. julija. a bš Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 14 14 MED VAMI 18. junija 2015 Bananin olupek - samo odpadek ali še kaj več? Kako si lahko poceni pripravimo hranilno tekoče gnojilo za rastline Tatjana Podgoršek Učenec osnovne šole Gustava Ši-liha Velenje Aleksander Breznikar danes že pozna odgovor na vprašanje, ki ga je zapisal v naslovu raziskovalne naloge Bananin olupek - samo odpadek ali še kaj več? »Je več kot le odpadek. Zaradi vsebnosti hranilnih snovi je zelo uporaben. Med drugim služi kot osnova za pripravo tekočega gnojila, kar sem raziskoval sam,« je povedal. Projekta se je lotil tako, da je sesekljal bananine olupke in jih namočil v deževnico za določen čas (12, 24, 36 in 48 ur). Po tem je s pripravljenim gnojilom zalival 75 rastlin, ki jih je razdelil v pet skupin. Rastni poskus je pokazal, da je najučinkovitejše namakanje olupka v deževnici 48 ur. »To gnojilo je vse- bovalo očitno tudi največ rastlinam pomembnih hranil. Z raziskovalno nalogo sem želel opozoriti na idejo, kako si lahko iz bananinih olupkov pripravimo poceni hranilno tekoče gnojilo za rastline.« Ideja za nalogo se mu je porodila ob prebiranju spletnega prispevka o uporabnosti bananinega olupka. Ocenil je, da je to vprašanje še premalo raziskano. Na začetku tega šolskega leta ni pričakoval, da ga bo tema tako »potegnila vase« in da bo vse precej bolj enostavno. Uštel se je. Vložen trud, napor, čas, ki ga je namenil raziskovalni nalogi skupaj z mentorico Moni-ko Dobravc, se mu je obrestoval. Za nalogo je na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije prejel zlato priznanje, pa tudi nove dragocene izkušnje. Aleksander Breznikar: »Rast je bila najuspešnejša pri rastlinah, ki sem jih pognojil s tekočim gnojilom, dobljenim po 48-urnem namakanju olupka.« V gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se je vključil tokrat prvič, a zagotovo ne zadnjič. S fotoaparatom do 3-D modela Razvijata tudi prototip za samodejno skeniranje modela Tatjana Podgoršek Jan Šmerc in Martin Hajsinger sta redne obveznosti kot dijaka strojne šole Šolskega centra Velenje danes že potisnila na stranski tir. Pred njima so namreč maturi-tetne obveznosti in nato vpis na Fakulteto za strojništvo v Mariboru. Pri obeh novih izzivih jima bodo zagotovo prišle prav izkušnje, ki sta jih pridobila pri izdelavi raziskovalne naloge S fotoaparatom do 3-D modela, za katero sta na državnem srečanju mladih raziskovalcev prejela zlato priznanje. Skupaj z njima se je uspeha veselil tudi mentor Viljem Osojnik. Za raziskovalno nalogo sta se odločila pri iskanju četrtega predmeta za maturo. Za idejo sta vprašala mentorja, ta pa ju je usmeril v področje, ki ju je zanimalo. Iskanja odgovorov na vprašanje, kak- Jan Šmerc in Martin Hajsenger: »Naloga ni bila prezahtevna, saj naju je tema zelo zanimala. Vroče, a prijetno druženje na Grilovi domačiji V petek dopoldne se je proti Grilovi domačiji vila četica prvošolcev iz OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora. Po prvih požirkih čaja se je ena skupina odpravili na zeliščni vrt, kjer jih je o pomenu zelišč poučil gospod Zvone Skrt, druga skupina je šla raziskovat notranjost hiše pod prijaznim vodstvom uslužbenke z gradu, tretja skupina je ob vodenju Anice Drev najprej pokušala zeliščne sirupe in medove, potem je vsak učenec izdelal eno pikapolonico. Vsi so bili deležni vsega ponu- jenega. Bilo je res prijetno druženje! Za slovo jih je Lojze pocartal še s palačinkami. Popoldne so Grilovo obiskali šolarji iz Škal z vodjo Revivas, gospo Vero Pogačar. Na poti iz središča Vinske Gore ob postanku na starem vaškem središču in prijetnim sprehodom pod Gonžarjevo pečjo jih je do domačije vodila Anica Drev. In tako je v Vinski Gori zelo pogosto. ■ šne so možnosti 3-D skeniranja s fotoaparatom in nato do hitrega ter cenovno ugodnega načina izdelave 3-D modela, sta se lotila z anketo (v njej so sodelovali dijaki in dijakinje šolskih centrov v Velenju ter Slovenj Gradcu in ljudje na ulici), s pomočjo raziskav na Strojni fakulteti v Ljubljani ter na velenjskem Šolskem centru. Od štirih zastavljenih hipotez sta potrdila tri. Danes z gotovostjo trdita, da 3-D skeniranje s fotoaparatom, ki digitalno zajema oblike modela, na osnovi katerih se izrišejo površine modela, veliko prispeva k hitrejšemu modeliranju. »Z metodo skeniranja, ki sva jo uporabila, je mogoče izdelati natančne 3-D modele pokrajin, gradbišč in celo načrtov za izdelavo novih cest ter gradbenih poslopij.« Z nalogo sta pridobila toliko novega znanja, da sta se odločila še za razvoj prototipa za samostojno skeniranje modela. ZELENE DOLINE DOKAZANO BOLJŠE MLEKO Primerjava kakovosti upošteva samo mleko pridelovalcev in predelovalcev, ki so člani GIZ mlekarstva Slovenije. Raziskava primerja skupno število mikroorganizmov (SŠMO) in vsebnost somatskih celic (SC), ki sta ključna parametra za določanje higienske kakovosti mleka. Pri primerjavi ni upoštevana vsebnost mlečne maščobe ter vsebnost beljakovin. Upoštevani so povprečni podatki za marec 2014-marec 2015 GIZ mlekarstva Slovenije. Oglaševalec skrbi za redno objavljanje podatkov GIZ mlekarstva Slovenije na svoji spletni strani www.mlecnacesta.si. Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 15 18. junija 2015 «»SÜAS VI PIŠETE 15 Podarili več kot 100 nasmehov Petošolci OŠ Antona Aškerca Velenje so se odločili, da občanom Velenja polepšajo sredino dopoldne. V šoli smo izdelali smeške, jih opremili z mislijo o nasmehu ter se podali na ulice Velenja. Mimoidočim so zaželeli lep dan, jim izročili sme-ška in jim seveda podarili prešeren nasmeh. Ugotovili so, da resnično velja, da te nasmeh osreči, ti polepša dan, nariše radost na tvojem obrazu, nič ne stane, čudežno deluje ... Mimoidoči so bili sprva presenečeni, a ko so videli nasmeh na njihovem obrazu in prebrali misel na smešku, so se tudi sami od srca nasmejali, se jim zahvalili in se poslovili z nasmehom na obrazu. Nekaj izjav, ko so podarjali nasmehe: • Počutila sem se veselo, ko sem videla nasmeh na ljudeh. (Špela) • Občutila sem srečo, ljubezen, veselje, ko je na obrazih ljudi zaža-rel nasmeh. (Loti) • Bil sem vesel in srečen. (Maj, Max, Luka, Aljaž K., Tin) • Bila sem vesela, občutila sem medsebojno povezanost. (Tjaša) Počutila sem se dobro, bila sem vesela, ker sem osrečila nekoga. (Lejla) Počutila sem se srečno, čudovito. (Lara, Lana, Saura, Safije) Bilo mi je všeč in bil sem vesel. (Midjan, Armin T., Aljaž L.) Bil sem srečen, ljudje, katerim sem podaril smeška, pa tudi. (Gal) a Nasmejani petošolci z razredničarkami Ekskurzija s terenskim delom V petek, 29. maja, smo se učenci OŠ Gorica odpravili na ekskurzijo s terenskim delom (pripravila jo je učiteljica Branka Mestnik) za nadarjene učence. Zjutraj ob 6.20 smo se zbrali pred šolo in bilo je videti, da bomo pred sabo imeli lep sončen dan ter zanimiv, poučen izlet. Odpravili smo se proti Kranjski Gori. Bila sem zelo vznemirjena, saj so učiteljice znale pritegniti mojo pozornost. Ob cesti na prelaz Vršič smo si ogledali Rusko kapeli- je bil nepozaben. Medtem ko sem hodila, sem spoznala visokogorsko pokrajino, višinske rastlinske pasove, gorsko podnebje, bistre deroče reke in še bi lahko naštevala. Videla sem tudi spomenik alpinista dr. Juliusa Kugya in si ogledala enega od najlepših izvirov v naših gorah, izvir Soče. Prevzela sta me svežina in čudoviti svet narave, saj bi lahko kar tam ostala. Uživala sem tudi, ko smo odšli v Triglavski narodni park, kjer sem Ml 4 J ■■* " ™ sTx. b . r ■ ^ ■. Jf J d,M feflt W ■T. Ll J ^H BKJTT"" * ž-'; TM jflU ■ ■ BKI* co. Ob misli na umrle vojake sem pomislila, da bi se cesta čez Vršič res morala imenovati Ruska cesta, saj so jo z mnogo trpljenja zgradili ruski ujetniki. Pot nas je vodila naprej. Opravili smo kratek planinski pohod do Poštarskega doma. Pogled na skale, kjer je narava v skalah oblikovala obraz Ajdovske deklice, posebno pozornost namenila koritom Mlinarice. Naslednja točka je bil Bovec, ki je zanimivo alpsko naselje. Tam smo imeli kosilo. Med vožnjo smo usmerili pogled proti slapu Boka. Ob čudoviti meglici, ki se je ustvarjala pod slapom, sem pomislila, da bi tudi tukaj lahko živel podvodni mož Franceta Prešerna in tukaj bi mu bilo zelo lepo. Zgodovino imam zelo rada, zato sem uživala ob obisku muzeja iz 1. svetovne vojne v mestu Kobarid. Predvsem mi je vzbudila zanimanje Soška fronta. Utrujeni, a hkrati veseli smo prišli v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka, kjer smo imeli slastno večerjo, nočitev in dober zajtrk. Nato smo se zopet z velikim veseljem podali naprej. Prišli smo na hribovje Kolovrat, kjer smo si ogledali super muzej 1. svetovne vojne na prostem. Ko sem si ogledovala strelske jarke in se po njih sprehajala, sem podoži-vljala Soško fronto. Prizadelo me je takratno dogajanje, a ko smo prehodili Tolminska korita, se je vrnila tudi dobra volja. Po malici smo odšli še v arheološki park Divje babe in v Idrijo, kjer smo si ogledali video film muzeja Antonijev rov. Z veliko lepih občutkov smo se vrnili domov. Ekskurzija mi je bila všeč. Bila je zabavna in nepozabna, saj sem si na njej nabrala veliko znanja in videla veliko zanimivosti. Upam, da bo še več takšnih dogodkov. a Ania Marinčič Barič, 5.b Foto: Andreja Šifer Pohod na Goro Oljko V prvo junijsko sobotno dopoldne nas je prebudilo sonce. Čeprav je bila sobota, se nas je na igrišču pred osnovno šolo v Šmartnem ob Pa-ki zbralo 25 pogumnežev, ki smo se udeležili pohoda na Goro Oljko. Pohod sta organizirala DPM Šmartno ob Paki in taborniki rodu Hudi potok. Izpred šole smo krenili proti najvišjem vrhu v Šmartnem ob Paki. Kljub vročini in strmini smo z nekaj postanki na vrh prišli vsi. Na Gori Oljki smo se pod krošnjami dreves okrepčali, se malo odpočili in si privoščili sladoled. Polni energije smo se preizkusili v lokostrelstvu. Izde- Bilo je naporno, a vsi smo bili navdušeni. lovali smo verižice, zapestnice in okraske za taborniške rutice. Zapeli smo ob zvokih kitare in se naučili nekaj taborniških pesmi. Ob dobri družbi, prijetni senci in pestrem dogajanju je ura hitro minila in čas je bil, da se vrnemo k šoli. Po drugi gozdni poti smo se vrnili v dolino in se sprehodili do šole, kjer so otroke že čakali starši. a Nastja S. Naveršnik Spoznavanje Pozojeve grajske poti Naša prelepa Šaleška dolina velja za »dolino gradov« in nosi marsikatero skrivnost z zanimivimi mitološkimi in pravljičnimi bitji iz preteklosti, ki jih lahko spoznamo v knjigah avtorjev Roka, Špele in Ace Poles. Ker smo zelo radovedni, smo se v vrtcu Velenje, v OE Lučka v starejših skupinah otrok na OŠ Šalek in Livada v šolskem letu 2014/15 odločili za celoletni projekt spoznavanja Pozojeve grajske poti okoli Velenja ter pravljičnih in mitoloških bitij Šaleške doline. Sodelovali smo z avtorji literarnih del, obiskali vse štiri gradove, spoznali njihove znamenitosti ter pravljična in mitološka bitja, ki so bila nekoč tod okoli: zmaj Pozoj, Kunigunda - grajski duh, Poskok - kača s štirimi nogami, Ber-gmandeljc-jamski/gorski škrat, mastodont in mali mastodont Masti, jezerski Zelenjaček, povodni mož in gorska vila, vile ali žalik žene in srečna koza. Njihove navade, značilnosti in vragolije so otroci spoznavali v raznolikih, zanimivih in pestrih dejavnostih NTC sistema učenja, ki temelji na utrjevanju znanja z asociacijami in simboli. Vse, kar so se otroci naučili in novega spoznali, so igrivo pokazali na zaključni mini športni olimpijadi »Po Pozojevi poti s pravljičnimi bitji Šaleške doline«. Poleg miselnih izzivov so otroci skupaj s starši uspešno opravili tudi vse gibalne naloge. Veselili smo se vsi in bili ponosni predvsem na naše najmlajše, ki so resnično usvojili veliko znanja in se že zdaj zavedajo bogate zgodovine naše doline, njene raznolikosti in lepote. a Montana Tratnik Nepozabno popotovanje v München V petek, 22. maja, smo učenci Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki skupaj z učiteljicami in turistično agencijo Palma odpotovali v München. Odhod je bil v zgodnjih jutranjih urah, a je bil izlet vreden pomanjkanja spanca. Večino poti proti Nemčiji smo se vozili po avtocesti. Nekaj poti smo prespali, nekaj pa se pogovarjali in smejali. Z veseljem smo prisluhnili tudi besedam našega vodiča Gregorja, ki nam je na poti povedal veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih prečkali, ali stvareh, ki smo jih lahko videli skozi okno. Po dolgi vožnji smo le prispeli v München. Tam smo si najprej ogledali filmsko mesto Bavaria Filmstatd. V njem smo videli, kako poteka snemanje oglasov, ogledali smo si scene iz znanih filmov, ki so bile razstavljene (med drugim smo se sprehodili tudi po čisto pravi podmornici), si ogleda- li nekaj krajših filmčkov, najbolj pa smo uživali, ko smo tudi sami posneli krajši prizor, pustolovski film, polet na prijazni živali, vremensko napoved in vožnjo z vlakom, ki ga je pred padcem z mostu rešil Superman. Po malici in sladoledu smo se odpeljali proti tehniškemu muzeju, ki stoji na otoku srede reke Isar. Bil je zares ogromen, saj smo si lahko v njem ogledali prava letala, ladje, vesoljska plovila, tiskarno, glasbila, rudnik ... Za vsakogar se je našla kakšna zbirka, ki ga je pritegnila. Zelo smo uživali tudi ob ogledu poskusov z elektriko in se tresli ob pokih strele. Po nakupih pred tehniškim muzejem smo si z avtobusom ob pripovedovanju vodiča ogledali še druge znamenitosti Munchna. Bili smo navdušeni in impresionirani nad spomeniki, cerkvami, univerzo, kolesi in avtomobili. Nato je sledil še ogled Allianz Arene, kjer domuje FC Bayern. Videli smo zunanjost in notranjost arene ter ob spremljavi glasbe kluba celo tekli do nogometnega igrišča (trave). Po ogledu arene smo se najedli dobrot starih mam nekaterih mladih turistov in piškotov iz pekarn, popili podarjeno vodo, potem pa smo se iz sončnega Münchna izmučeni in veseli zaradi vsega, kar smo videli, začeli vračati domov. Naša mentorica in vodja ekskurzije Marija Vodovnik je za nas na avtobusu izvedla nepozabno tombolo in zanimiv kviz. V obeh igrah smo zelo uživali in si priborili lepe nagrade, za katere so poskrbeli številni sponzorji. Neizmerno smo hvaležni vsem, ki so nam omogočili ta čudoviti izlet. a Devetošolka Mojca Rozman V vrtcu Enci benci spoznavali umetnost Prejšnjo sredo je bilo pred vrtcem Enci benci na Kardeljevem trgu zelo živahno in veselo. Odmeval je zvok cajonov, boom wekersov, harmonike, kitare in flavte. Otroci so se skupaj s starši seznanili z različnimi po- klici v umetnosti (krajinski arhitekt, glasbenik, kipar, ilustrator) z dejavnostmi, ki so jih pripravile strokovne delavke vrtca Enci benci. Skupno druženje so zaključili pozno popoldne s prepevanjem otroških pesmic. a Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 18. junija 2015 Gledalci so resnično uživali Slovenski rokometaši so na zadnjih dveh tekmah pod vodstvom novega selektorja navdušili z odločnim pristopom, srčnostjo in dihali kot eden Sobotno popoldne je bilo v velenjski Rdeči dvorani rokometno obarvano. Redko se zgodi, da lahko tukajšnji ljubitelji rokometa v enem popoldnevu spremljajo kar dve domači reprezentančni tekmi. Tokrat so najboljše Slovenke gostile Francozinje, člani pa Latvijce. Fantje so na zadnji tekmi kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu igrali za svojo dušo in gledalce, saj rezul-tatsko ni bila pomembna. Latvijce so premagali s 37 : 20 (18 : 11). Nastop na evropskem prvenstvu med 17. in 31. januarjem prihodnje leto na Poljskem, v mestih Krakovo, Sopot, Vroclav, Ka-tovice in Lodž, so si pod vodstvom novega selektorja Veselina Vujo-vica zagotovili že v predzadnjem krogu z zmago s 26 : 20 v gosteh nad Slovaki. V svoji skupini so tekmovanje končali na drugem mestu. Prvi so bili Švedi z devetimi točkami, Slovenci drugi z devetimi, tretji Latvijci s štirimi, Slovaki pa so vseh šest tekem izgubili. Na prvenstvo sta se uvrstili po dve reprezentanci iz vsake skupine. Kdo bodo tekmeci Slovencev v skupinskem delu, bodo zvedeli med jutrišnjim žrebom v Krakovu. Slovenci so na zadnjih dveh tekmah igrali sijajno. Blesteli pa so sploh na zadnji v velenjski Rdeči dvorani, ki ni sicer o ničemer več odločala in je bila zgolj prestižnega značaja. Blizu tisoč gledalcev je videlo izvrstno igro pomlajenega moštva, ki je garalo od prve do zadnje minute. Vsak igralec se je pač želel prikazati novemu selektorju v najboljši luči. Po tekmi je bil nekdanji odlični rokometaš, sedaj tudi trener Zagreba vsekakor zadovoljen, da ima tako širok izbor igralcev. Od Latvijcev, ki podobno kot Slovenci niso zaigrali v najmočnejši zasedbi, so bili naši fantje za razred boljši. Zato tudi zmaga z dvoštevilčno razliko sedemnajstih golov. Velenjski ljubitelji rokometa so bili seveda zelo veseli, ker so bili med izbranci tudi trije domači igralci in vsi trije so navudšili s svojo predsta- smo se mu vsi trije pokazali v najboljši luči. Seveda si zelo želim zaigrati na evropskem prvenstvu. Če bom med izbranci, bom dal tako kot drugi vse od sebe.« Klemen Ferlin: »Občutki med tekmo so bili sijajni, igrali smo kot prerojeni. Odlično v obrambi, učinkovito v napadu. Borili smo se vseh šestdeset minut in nismo niti za trenutek popuščali, pa čeprav tekma ni bila rezultatsko pomembna.« vo. Mario Šoštarič je zaigral že proti Slovakom tri dni pred tem, proti Latvijcem pa sta priložnost dobila še Staš Skube in vratar Klemen Ferlin. Šoštarič je na obeh tekmah dosegel po štiri gole. Enega več je proti Latvijcem zabil Gašper Marguč, po štiri pa Skube in Miha Zarabec, ki ju je Vujovic označil kot atomski mravljici. »Ja, izbira bo težka!« Gorenjevi igralci lahko vsekakor upajo, da bodo, če ne vsi, pa vsaj eden ali dva med potniki za Poljsko. Mario Šoštarič: »Za reprezentanco sem pripravljen igrati kadar koli, kjer koli in v vsakem trenutku. V čast mi je bilo, da mi je na teh dveh tekmah selektor zaupal. Upam, da Francozinje premočne Francozinje so bile enako kot na prvem dvoboju tudi na povratnem boljše. Doma so zmagale s sedmimi goli razlike, v Velenju pa s šestimi. Izid je bilo 27 : 21 in evropsko prvenstvo bodo Slovenke spremljale le kot gledalke. Staš Skube: »Užitek je bilo igrati. Igralci se med sabo dobro poznamo. Ko sem bil na igrišču, smo se samo pogledali in vedeli, kaj bomo naredili. Upam, da bomo še kdaj dobili priložnost. Na tej tekmi nam je vse uspevalo, čeprav je bil nasprotnik moštvo Latvije. S takšno odgovorno in zavzeto igro smo lahko uspešni tudi proti boljšim reprezentancam. Verjamem to. Selektor ima zelo širok izbor igralcev. Zdi se mi, da toliko širine, kot jo ima danes slovenska reprezentanca, ni bilo še nikoli. Vsak, ki pride na igrišče, želi pokazati maksimum, prepričati selektorja in mu narediti sladke skrbi. Za koga se bo odločil, je seveda njegova stvar. Pomembno je, da vsi dihamo kot eden. Ni pomemben posameznik, kdo igra, igra Slovenija. Vsi smo profesionalci in gotovo ne bo užaljenosti ob nepoklicu. Zavedamo se, da so na nekaterih položajih po štirje, celo pet vrhunskih igralcev, ki igrajo v vodilnih evropskih klubih. Ja, mislim, da bo izbira težka.« a S. Vovk Taekwon-do Odlični v Romuniji Konec tedna je maloštevilna odprava tekmovalcev Taekwon-do kluba Skala Velenje preživela v Romuniji. Udeležili so se IX. mednarodnega prvenstva Romania Summer Cup v mestu Oradea. Šest Skalčkov je pod vodstvom trenerja Petra Landekerja osvojilo 8 zlatih in 2 srebrni medalji. Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Renato Vogler (dečki, forme črni pa I. dan in borbe do 50 kg), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas II. dan in borbe do 51 kg), Domen Zabukovnik (mladinci, forme črni pas I. dan), Klemen Vogler (mladinci, borbe do 63 kg) in Borut Sobota (člani, forme črni pas III. dan in borbe do -71 kg). Srebrni medalji pa sta si priborila Domen Zabukovnik (mladinci, borbe -57 kg) in Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas II. dan). a Balinanje Gorenje še vodi V Štajerski ligi upokojencev v balinanju je bila v zahodni skupini v torek popoldne tekma med Topolšico kot domačini in gosti z Gorice. Tekma je bila zaradi vremenskih razmer komaj na meji regularnosti, saj je vmes deževalo, zato se je igralo skoraj do noči. Topolšica je relativno lahko opravila z gosti z rezultatom 6 : 2. Naslednje jutro pa je bil v sončnem parku derbi kola med Gorenjem in Kavčami. Tokrat so domačini Gorenjčani zelo sproščeno zaigrali in brez večjih težav z lahkoto premagali Kavče 6 : 2. V Vinski Gori je bilo še srečanje med domačini in gosti iz Šmartne-ga ob Paki, ki so ga domačini dokaj gladko dobili s 6 : 2. Ekipa Premogovnika je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. Gorenje, 14 točk, 2. Topolšica, 13 točk, 3. Premogovnik, 12 točk ... V vzhodni skupini je bilo tokrat bolj pestro. V Preboldu so se domačini udarili z dobrimi gosti iz Slovenskih Konjic. Po končanem tekmovanju sta bili obe ekipi razočarani z neodločenim rezultatom 4 : 4. Na Dobrni so morali domačini priznati poraz proti čedalje boljši Polzeli 3 : 5. Srečanje med Vrbico-Vrbno in gosti iz Šentjurja je zelo prepričljivo dobila gostujoča ekipa 0 : 8. Z enakim rezultatom 8 : 0 pa je Gorica pri Slivnici opravila goste iz Slovenske Bistrice. Vrstni red: 1. Gorica pri Slivnici, 14 točk, 2. Polzela, 14 točk, 3. Prebold, 14 točk ... a T. F. Janja Garnbret na evropskem vrhu Na evropskem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju, ki je od 12. do 14. junija potekalo v Edinburghu, je slovenska mladinska reprezentanca kot edina osvojila dve zlati medalji. Kadetinja Janja Garnbret (Šaleški AO) je že tretjič zapored postala evropska prvakinja v težavnostnem plezanju, z zmago med starejšimi deklicami pa je prijetno presenetila tudi Mia Krampl (AO PD Kranj). Za naslov evropskega mladinskega prvaka se je na Škotskem potegovalo več kot 250 mladih športnih plezalcev. Janja Garnbret (Šaleški AO) je prepričljivo zmagala v kategoriji kadetinj in tako tretjič zapored postala evropska mladinska prvakinja. »Zelo sem zadovoljna s svojim plezanjem. Prav ta- ko sem vesela, da mi je tretjič zapored uspelo osvojiti naslov evropske prvakinje. V vsako smer sem vstopi- la zbrana in odločna in tako vedno dosega vrh, kar je bil tudi moj cilj. Po treh mednarodnih tekmah težavnosti se bom zdaj osredotočila na evropsko mladinsko prvenstvo v balvanih in na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Arcu,« je povedala Janja, ki bo v Arcu poskušala ubraniti lanski naslov svetovne mladinske prvakinje v težavnosti. Njena zmaga je bila malce pričakovana, vendar zato nič manj dragocena za našo ekipo. Z vsemi letošnjimi rezultati dokazuje, da se razvija v zares vrhunsko tekmovalko,« je vtise strnil selektor slovenske mladinske reprezentance Anže Štremfelj. V finalu je med drugimi nastopila še Tjaša Slemenšek (Šaleški AO), ki je v kategoriji kadetinj osvojila 7. mesto. Srečanje ob jubileju NK Šoštanj Šoštanj - Mineva že 95 let, ko so se v Šoštanju fantje odločili, da bodo začeli organizirano trenirati in igrati nogomet. Danes so zelo ponosni, da to tradicijo ohranjajo in skrbijo, da je klub med najstarejšimi v državi. Že nekaj časa je njegova glavna skrb vzgoja mladih športnikov in na tej poti nameravajo vztrajati tudi naprej. Spodobi pa se, da se vsakih toliko časa spomnijo tudi tistih, ki so bili del kluba. Prav zato pripravljajo v soboto, 20. junija, druženje vseh generacij igralcev NK Šoštanj. Družili se bodo seveda na stadionu pod Vilo Široko. Prireditev se bo začela že dopoldan, ko bodo najmlajši končali letošnji nogometni kamp. Vrhunec prireditve bo potekal popoldan, ko bodo svoje nogometno znanje prikazali člani in mladinci, ki trenutno igrajo v klubu. Kot je na podobnih dogodkih že navada, pa bo vrhunec prireditve tekma veteranov kluba. Na druženje vabijo prav vse nekdanje igralce in funkcionarje kluba, vse navijače in tiste, ki jim NK Šoštanj nekaj pomeni. Vedno je lepo obujati spomine, zato so prepričani, da nikomur v soboto ne bo dolgčas. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo, prvič pa bo na voljo kotiček, v katerem bodo ponujali nekatere navijaške artikle kluba. a Kostanjšek znova na šmarški klopi Šmartno ob Paki - Prvenstvena sezona 2014/2015 v drugi slovenski nogometni ligi je končana. Poročali smo že, da bo članska ekipa NK Šmartno 1928 zaradi slabih rezultatov v naslednji sezoni igrala v tretji ligi. V upravi kluba so se takoj lotili reševanja nekaterih kadrovskih težav, med drugim iskanja novega trenerja in ga tudi našli. Člansko ekipo bo od zdaj vodil Drago Kostanjšek - dosedanji trener ekipe NK Bistrica. Kostanjšek je v Šmartnem ob Paki že treniral mladinsko in člansko ekipo. a tp Zanimivo nogometno druženje Cirkovce - Nogomet je tudi v krajevni skupnosti Cirkovce najbolj priljubljena igra na prostem. Že dolgo ga igra staro in mlado. Najprej so se za žogo podili na travniku enega od domačinov, ki je imel razumevanje za njihovo tovrstno navdušenje. Ko so pri šoli zgradili športno igrišče, je to postalo središče vsega športnega in tudi drugega dogajanja v kraju. Za še večjo popularnost 'brcanja' že nekaj let pred občinskim praznikom izvedejo tudi turnir v malem nogometu, na katerega vabijo ekipe iz Šaleške doline pa tudi sosednjih krajev oziroma občin. Najbolj popularne so v tej krajevni skupnosti tekme med poročenimi in neporočenimi oziroma med tako imenovanima ekipama' Ledik' in 'Oženjeni-mi'. Za to igro so bile zagrete tudi dekleta in žene, v zadnjem času pa očitno ne več tako. Letos, v nedeljo, so se možje in fantje'udarili' že štiridesetič. Sprva so izkušenejši poročeni brez težav opravili z neporočenimi. Toda leta so naredila svoje. To se je poznalo tudi na jubilejnem srečanju, saj so tisti, ki še čakajo na prstan, zmagali s 5 : 2. Končni rezultat, pravijo, ni pomemben, bolj druženje. Predsednik športnega društva Matjaž Podpečan se je na koncu posebej zahvalil bratoma Jožetu in Srečku Cerkovniku ter Jožetu Ver-botnu, ki so orali ledino teh tekem in doslej nobene niso izpustili. Simbolično spominsko darilo pa je izročil tudi Mileni Verboten, saj od vsega začetka pomaga pri izvedbi teh tekem. Ko so se spopadle ženske, pa je bila vselej v ekipi oženjenih. a S. Vovk Pomembno je druženje, pravijo. ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 17 18. junija 2015 »»WAS ŠPORT 17 Avgusta na SP v Indonezijo V reprezentanci jadralnih padalcev »pikašev« Velenjčana, zakonca Rok Preložnik in Maja Navodnik Preložnik Milena Krstič - Planinc Velenje - Jadralno padalstvo je šport, ki postaja zelo razširjen tudi v Sloveniji. Poznamo ga kot rekreativnega in tekmovalnega. V tekmovalnem športu slovenski jadralni padalci žanjejo velike mednarodne uspehe. Na 8. FAI svetovno prvenstvo, ki bo od 9. do 17. avgusta v Indoneziji, pa sta se v kategoriji natančnosti pristajanja uvrstila Velenjčana, zakonca Maja Navodnik Preložnik in Rok Preložnik. Biti člana slovenske reprezentance na tako prestižnem tekmovanju je vsakemu lahko v veliko čast. Prvenstvo bo potekalo na višini okoli 1.000 metrov pod plantažami čajevca. Rok se z jadralnim padalstvom ukvarja že skoraj 30 let, Maja se mu je pridružila kasneje. »Brat se je ukvarjal s tem in me navdušil. Bil je tudi glavni krivec, da sem spoznala svojega bodočega moža,« pravi Maja. Njegovi začetki izhajajo iz alpinizma. »Ko si bil v steni, si si zaželel, da bi se namesto dolgih sestopov lahko hitro vrnil. V strokovnih alpinističnih literaturah so se začele pojavljati fotografije padalcev ... Nič nam ni bilo jasno. Potem se je tudi pri nas malo začelo in kar hitro smo tudi Slovenci stopili zraven.« Pa ni bilo tako preprosto, kot je preprosto zapisati. »Padala smo si - trije smo bili - naredili sami. Prej smo šli v tečaj, ker brez tega ne gre, in se začeli učiti. Kupili smo padalo, ga sparali in sešili novega z drugim materialom. Copy paste, nekako v tem stilu ...,« se spominja Rok. Dodaja, da za samo šivanje niso potrebovali veliko prostora, krojenje pa je bilo bolj zoprno, ker je bil potreben velik prostor. »Spomnim se, da smo krojili tudi v nekdanji šoli Biba Rock v Šoštanju, kjer nam je Toni (profesor telovadbe in Rokov stric, op. avtorja) odklenil telovadnico in smo si tako pomagali.« To je šport, ki te, ko te enkrat osvoji, ne spusti več. »Pridejo pa-vze, družinske in druge obvezno- Trenirata, kolikor jima čas dopušča. Malo več pred tekmami. sti in kdaj pa kdaj padeš ven, a se običajno vrneš. Kolega me je pred leti povabil za sodnika. Ker pa sem na treningu pred tekmami kar dobro skakal, sem si rekel - bolje, da skačem, kot sodim.« Zdaj si je pri-skakal svetovno prvenstvo. Pa Maja, jo je kdaj strah? »Seveda me je strah kdaj pa kdaj. Sploh pri neustreznih termičnih pogojih. Ko smo bili mlajši, so bili ti strahovi veliko manjši kot zdaj, ko imava družino. Gotovo zdaj letimo bolj po pameti kot včasih. Tudi način letenja je drugačen, kot je bil včasih, in padala so bolj varna ...«. Imata kake priljubljene točke, kjer se jadralno padalstvo lahko izvaja. Bi si na kakšno vzletišče še posebej želela? »Meni so zelo ljuba vzletišča v visokogorju, ki pa so tudi bolj zahtevna. Včasih se je tam več letelo,« pravi ona. Oba pa, da je bila pred leti zelo popularna Vinska Gora, ki je za prelete zahtevnejša. »Mislim, da se ta start zdaj zapira, ker so se spremenili lastniki. Potem Dobrovlje, kjer so morali lani po žledu vzletišče narediti na novo. To je blizu in varno. Tudi Golte so blizu. Rad hodim na Uršljo ... Za učenje pa je Prebold vseslovenski šolski poligon in zadnja leta tudi Gorice z vzhodnim vetrom.« Kako sta se uvrstila v reprezentanco za svetovno prvenstvo? On skromno pravi, da »pikašev« ni veliko, da konkurenca ni številčna. So pa zato tisti, ki so, zelo dobri. Pet se jih je borilo za tri mesta, doma je ostal bivši svetovni prvak. Tudi na svetovni lestvici med prvih deset najdete tri, štiri Slovence. Majo je mož spodbujal in navdušil in začela je trenirati. »Njemu se moram zahvaliti, da sem sploh šla v to, da se preizkusim v ženski konkurenci.« Uvrstitev v reprezentanco je skupek in vrhunec vseh let, ki jih imata za seboj. Skupek kilometrine, izkušenj, umirjenosti, preudarnosti in natančnosti. Rusalke zaključile peto sezono V soboto, 6. junija, sta se na velenjskem bazenu izmenjavala glasba in aplavzi, ko so sinhrone plavalke KSP Rusalka potegnile črto pod do sedaj najuspešnejšo sezono. V družbi gostij iz Ljubljane in Krškega so na zaključni reviji predstavile kar dvaindvajset točk in zabavale navdušene starše. Deklice in kadetinje so se še konec maja merile na velikem mednarodnem tekmovanju na Dunaju, kjer je sodelovalo 22 klubov iz 13 držav (V. Austrian Youth Open). Po napornem a zelo konkurenčnem zastopanju Slovenije pri severnih sosedih je bilo delo s koreografijami prijetna sprememba. Rusalke so namreč letošnji trening namenile predvsem vadbi obveznih prvin, ki zahtevajo odlično tehniko zavesljajev in pravilnih položajev. Njihova vadba pa je žal manj zabavna kot delo in trening plesnih sestav. Tako so se ob zaključku letošnje sezone z veseljem spoprijele s tem ustvarjalnim izzivom ter v kratkem času pripravile več odličnih točk. Po težko pričakovanih počitnicah se bodo septembra ponovno zbrale in takrat bodo k vpisu vabljene tudi novinke. a Sem le prvi med enakimi Srečanje s predsednikom Planinske zveze Slovenije Bojanom Rotovnikom Tatjana Podgoršek Za gore pravijo, da so največja športna dvorana, ki vabi in sprejema 365 dni na leto. Vse več je takih, ki se vabilu odzovejo. Ne ravno pozimi, od pomladi do pozne jeseni pa. Šoštanjčan Bojan Ro-tovnik je prvi planinec v državi. Že drugi mandat je namreč šef Planinske zveze Slovenije, zveze z nekaj več kot 55 tisoč članov, kar uvršča državo med deset najbolj planinskih narodov na svetu. Ocenjuje se, da se vsaj nekajkrat na leto v hribe ali gore odpravi 300 tisoč Slovencev. Vsaj dvakrat na teden ga popoldan ni doma »Nerad uporabljam besedo šef. Sem pa res predsednik ene največjih nevladnih organizacij v državi, kar pomenim, da sem prvi med enakimi,« nas »popravi« in navede še nekatere podatke: planinska zveza združuje 283 planinskih društev, skrbi za 1661 planinskih poti, ki so skupno dolge več kot devet tisoč kilometrov. Skrbi tudi za 178 planinskih koč in bivakov, v katerih je skupno več kot šest tisoč ležišč, in je tako tudi med največjimi »turističnimi« organizacijami. Pod njeno okrilje sodi še športno in ledno plezanje, vrhunski alpinizem, tekmovalno turno smučanje. Poleg tega izvaja še mnogo drugih dejavnosti, ponosna je na več kot 120-letno tradicijo. Najbrž je naporno voditi tako družino? »Res je,« se odzove z nasmehom na ustih in pove, da dolžnost predsednika opravlja ljubiteljsko. Družina se je že navadila, da ga vsaj dvakrat na teden popoldan ni doma zaradi različnih obveznosti, povezanih z zvezo. Glede na to, da je veliko planinskih aktivnosti tudi med vikendi, je odstoten še toliko več. Bojan Rotovnik: »Vsak lahko naredi sam največ za to, da bo njegov obisk gora poln lepih doživetij.« Planinarjenje najbolj množična dejavnost Ljubezen do planinarjenja je »dota« družine, v kateri je odraščal. Čar gora je spoznaval kot marljiv član matičnega planinskega društva Šoštanj, v srednji šoli je opravil tečaj za vodnika. Planinarjenje - je ugotavljal - je najbolj množična športno--rekreativna dejavnost Slovencev, kar ne preseneča. Vsak obisk gora je v tem tempu življenja sprostitev, odmik od dolinskih in drugih težav vsakdana. V hribih so ljudje bolj sproščeni, manj obremenjeni, zato je družba bolj zanimiva. Nesreče v gorah ...? »Vsaka dejavnost je povezana s tveganjem. V vsaki se najde kdo, ki meni, da se mu ne more nič zgoditi. Vsak lahko naredi sam največ zato, da je njegov obisk gore poln lepih doživetij.« V njegovem več kot 30-letnem druženju z gorami je doživel že nekaj trenutkov - predvsem pri reševanju, ki so ga stisnili pri srcu in poskrbeli, da se je na naslednji obisk gore temeljiteje pripravil, kot bi se. Doma najlepši vrhovi na svetu Na Triglavu je bil že približno 15-krat. Čez poletje, ko so poti nanj najbolj obljudene, raje obišče kakšne druge vrhove. Ni lepših nikjer na svetu, kot so doma. Njemu najljubše so na Bovškem. Pridih Primorske jim daje poseben čar. Zagotovo bi bila zelo presenečena, če ne bi slišala, da je z gorami »zastrupil« tudi sinova in ženo. Če bo sreča mila, se bodo letos odpravili na Triglav. Načrtujejo še udeležbo na taboru za planinske družine in prečenje Pohorja, pa še kakšen krajši izlet. Je Bojan v prostem času še kaj drugega kot planinec? Ob službi, družini, predsedniški nalogi mu ostane malo časa za še kaj drugega. »Tudi popotni-štvo, ki ni povezano s planinskim rajem, poznamo v družini,« je še dejal Bojan Rotovnik. Raj na Češki koči Po hribih Tudi naše šolsko leto - »študentov« Univerze za III. življenjsko obdobje se končuje - planinska sezona pa se v visokogorju šele začenja. Lepo vreme vabi in kar težko se je odločiti kam?! Včasih se naša planirana tura izleta le ujema z vremenskimi in ostalimi pogoji. To pot je bilo tako in navsezgodaj smo hiteli proti Gorenjski. Na območju Kranja smo z avtoceste zavili proti Kokri in naprej vzpenjanjem so se širili razgledi na prelepo pokrajino, kjer je pravi planinski raj. Tu si je svojega ustvaril tudi vsem znani Davo Karničar, ki spet snuje nadvse drzne načrte, ob katerih nam zastaja dih. Uživali smo na poti v krasni naravi in sčasoma prispeli do cilja, kjer se na ovalni krnici Spodnje Ravni pod ostenjem Grintovca in ob robu prepadnega pobočja nad dolino Ravenske Kočne nahaja Češka ko- prli ravno prejšnji dan in uživanje pred njo je bilo popolno. Poklepetali smo s hčerko omenjenega Dava in si v notranjosti ogledali slike z otvoritve koče ter njenega deda Andreja, ki je bil v letih 1960-1996 njen legendarni oskrbnik. Nekdo je dejal, da sta »ime Karničar in Jezersko eno in isto«. Kar težko se je bilo posloviti in nazaj grede smo prečili »Štuvarjevo pvanino«, se srečali s posledicami Pred slovesom iz planinskega raja pri Češki koči proti Jezerskem, kjer smo v Zgornjem izstopili v lep sončen dan. Mimo zelo lepe kmetije Makek v istoimenski Kočni smo zavili proti Češki koči in se mimogrede ozrli na skalni podor, kjer se je še nedavno nahajal slap Čedca, o katerem ni več sledu. Sonce se je dvigalo izza mogočnih vrhov in razblinjalo megle, ki so jih občasno ovijale. Z ča. Zgradila jo je Češka podružnica Slovenskega planinskega društva v Pragi in njena otvoritev je bila julija l. 1900. Lepo oskrbovana ohranja zunanji videz češke kmečke hiše in nudi zatočišče številnim ljubiteljem gora, saj je tu izhodišče v osrčje Ka-mniško-Savinjskih Alp, ki si podajajo roke s Karavankami. Zaradi lepega vremena so jo predčasno od- žledoloma in se sprostili ob Planšarskem jezeru, kjer je prava milina glede na prej doživeto čudovito gorato pokrajino. Spet obujena akcija šaleških planinskih vodnikov »Varno v gore« sredi julija je usmerjena prav v te konce in jo toplo priporočamo, da se je udeležite. Ne boste razočarani! a Marija Lesjak ■ ■ Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modrobELa kronika »»was 18. junija 2015 Dopuste kvarijo vlomilci Velenje, 12. junija - V petek je na interventno številko 113 poklicala Velenjčanka, ki je povedala, da skrbi za sosedovo hišo ob Cesti na vrtače, ker so sosedi na morju. Ob prihodu domov je namreč opazila, da je bilo vlomljeno v njihovo garažo. Policisti so hitro ugotovili, da je neznanec v času od njenega zadnjega obiska prejšnjega dne res vlomil v hišo. Iz nje ni odšel praznih rok. S seboj je odnesel nekaj kosov zlatega nakita. Vlomilec je našel ključe osebnega avtomobila, parkiranega v garaži. Z njim se je mirno odpeljal. Gre za siv Peugeot 206, reg. št. CE P1-986. Lastnike hiše je oškodoval za najmanj 3 tisoč evrov. Policiste pa je poklical še en Velenjčan, ki je bil prejšnji teden na dopustu. Povedal jim je, da ga je sosed obvestil, da sumi, da so vlomili v njegovo hišo. Policisti so ugotovili, da to drži, zgodilo pa se je med sredo in nedeljo. Iz hiše je neznanec odnesel nekaj kosov zlatnine in tri ure. Lastnik hiše k sreči doma ni hranil vrednejših predmetov, kljub temu pa je oškodovan za najmanj 800 evrov. Ob teh dogodkih so policisti pripravili nekaj nasvetov, aktualnih v času dopustov. Opozorite sosede, da boste dlje časa odsotni. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef ... Na samozašči- tno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje. Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet kraj: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali predmeti (kolesa, surfi, smuči ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora, sploh tam, kjer so nepridipravom lahko dostopni. a Ob motorno kolo Ravne pri Šoštanju, 10. junija - V sredo so velenjski policisti v Ravnah pri Šoštanju zasegli kolo z motorjem občanu, ki je nekoliko prevečkrat kršil cestnoprometne predpise. Sedaj bo moral na sodišču pojasniti, zakaj je tako. Mladoletnik ima rad »na glas« Velenje, 12. junija - V petek je na Gorici stanovalce motila glasna glasba, zato so poklicali na velenjsko policijsko postajo. Policisti so ljubitelja zalotili pri početju, ki ga je ob njihovem prihodu prekinil. Ob tem so ugotovili, da gre za mladoletnika. Sledi obdolžilni predlog, o kršitvi pa je bila seznanjena tudi njegova mama. Ne le svetlo, bilo je glasno Velenje, 12. junija - Na Koroški cesti je bila v petek ponoči prava zabava. Očitno hrana, pijača in glasba niso bili dovolj, saj so si prazno-valci zraven osvetljevali še nebo. S pirotehniko pa so povzročali hrup, ki je motil sosede. Policisti so ugotovili, da so sicer uporabljali pirotehnična sredstva, ki so razvrščena v I. kategorijo (svetlobni učinek), vendar pa s tem povzročajo hrup. Kršitelju nočnega reda in miru so izdali plačilni nalog. Med delom ostala brez sedeža Šoštanj, 12. junija - Medtem ko je študentka pridno delala na Petro-lovem servisu, ji je neznanec z njenega kolesa odmontiral in odnesel sedež. Kolo je pustila za poslovalnico, očitno pa je neznanca premamil kvaliteten sedež. Študentka je bila oškodovana za najmanj 130 evrov. Prespal na policijski postaji Velenje, 14. junija - V preteklem tednu so velenjski policisti obrav- Iz POLICIJSKE beležke Tudi streljal bo Nazarje, 11. junija - Na območju Na-zarij so policisti v četrtek obravnavali vloma v dva vikenda. Iz enega je zaenkrat še neznanec ukradel kosilnico na nitko, iz drugega pa zračno puško, radio in karton piva. Bila je droga Velenje, 11. junija - V četrtek so policisti Velenjčanu zasegli kovinski drobilec s sledovi zelenorjave rastline. Zasežen predmet so odstopili v analizo. Po prejemu pozitivne ugotovitve, da so v drobilcu sledovi prepovedane droge, bo kršitelju izdana odločba o prekršku. Eden pral, drugi pretepal Velenje, 11. junija - V vročem četrtku se je občan na Tavčarjevi cesti v Velenju odločil, da osveži in opere jeklenega konjička. Z njegovim početjem se ni strinjal bližnji sosed, ki je zadevo hotel rešiti kar s pretepom. Pri tem je pralca avtomobila hudi sosed telesno poškodoval. Policisti bodo na sodišče poslali poročilo o prete-pačevih dejanjih, izdali pa mu bodo tudi plačilni nalog. Od »gat« do hrane Velenje, 10. junija - V sredo je varno-stnica zalotila občanko, ki je hotela v eni od velenjskih trgovin za svojega partnerja ukrasti spodnje hlače. V preteklem tednu to ni bila edina tatvina, varnostniki so še v petih primerih zalotili občane, ki so v trgovinah kradli predvsem prehrambene artikle. Za svoja dejanja se bodo zagovarjali na sodišču. navali šest prometnih nezgod z materialno škodo, povzročiteljem pa so za ugotovljene kršitve izdali plačilne naloge. V soboto so pri kontroli cestnega prometa ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je pred tem pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest mu je pokazal kar 0,81 mg/l izdihanega zraka. Noč je moral preživeti v kletnem apartmaju policijske postaje. K sreči je imel čelado Šoštanj, 14. junija - V nedeljo se je v Belih Vodah zgodila prometna nesreča, v kateri je se je telesno poškodoval kolesar. Zanj bi se lahko končalo še huje, če pri vožnji ne bi uporabljal varnostne čelade, ki se je ob padcu razpolovila. KIIV • | • ■ V V Nic mu ni bilo vsec Velenje, 11. junija - V četrtek so nepridipravi vlomili v klet na Jenkovi cesti. Policisti so ob gledu ugotovili, da je zaenkrat še neznanec v klet verjetno vlomil že kakšen dan prej. Premetal je notranjost, s seboj pa ni odnesel nič. Je pa zato na vratih v klet naredil za 50 evrov škode. Ob pokanju se je ustrašil Velenje, 12. junija - Prejšnji teden je bilo vroče. Še bolj vroče je bilo zagotovo Velenjčanu, ki se je v petek odločil za kurjenje ostankov dreves. Ogenj mu je ušel izpod nadzora, zato je zagorela tudi zapuščena lopa, pokrita s salonitko. Ko je ta zaradi vročine pričela pokati, se je mož ustrašil in poklical gasilce. Ti so požar hitro pogasili, na kraj dogodka pa so poklicali tudi policiste. Izgubljena dva črna mobilnika Velenje, 12. junija - V petek so policisti zabeležili kar dve izgubi mobilnih telefonov. Najprej jih je poklicala občanka, da je med velenjsko plažo in Belo dvorano izgubila GSM znamke Samsung Galaxy 2, črne barve. Nato je poklical še občan, ki je izgubil GSM znamke Samsung Galaxy, črne barve v črnem etuiju. Poštena najditelja lahko mobilnika oddata na Policijski postaji Velenje, kjer bodo hitro poskrbeli, da jih lastnika dobita nazaj. Kriva je bila mačka Velenje, 14. junija - V nedeljo se vožnja s kolesom za Velenjčanko ni dobro končala. Izogibala se je mački, ob tem pa padla in se telesno poškodovala. Policija svetuje Število hišnih ropov narašča V Sloveniji narašča število hišnih ropov, ki so izvedeni brutalno in dobro pripravljeno. Storilci svoje žrtve vnajprej izbirajo in objekte predhodno skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grožnje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisilijo, da izroči oziroma pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se ponavadi dolgo zadržujejo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki. Najpogosteje na njihovih domovih ropajo ženske in starejše osebe, ki se niso sposobne braniti. Policisti svetujejo, da večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma in ne odpirate vrat neznancem. Redno zapirajte in zaklepajte vhodna vrata. Pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo priporočljiva je senzorska luč. Vhodna vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom. Namestite domofon ali videofon. Če vas oropajo, ne reagirajte pretirano pogumno, še posebej, če je ropar fizično močnejši, oborožen ali je roparjev več. Takoj pokličite policijo, ki ji lahko pri izsleditvi roparja precej pomagate, če si dobro zapomnite ali takoj zapišete, kako je storilec izgledal, registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila ter smer, kamor je po ropu odpeljal. Do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pomagale pri odkritju storilca. varnostno ogledalo Nasilje, ekstremizem in nonšalantnost Vsebina te kolumne bi se morala nanašati na varnost med počitnicami, saj sem se nanjo že miselno pripravljal, toda zaradi obravnave ^ nasilja v šoli v državnem zboru v preteklem tednu ter okrogle mize »Ekstremizem kot dejavnik ogrožanja varnosti« v okviru nacionalne konference s področja varnosti, ki sem se je udeležil pretekli četrtek na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, sem se odločil drugače. Nasilje na šolah so na pobudo staršev in učiteljev ene od ljubljanskih osnovnih šol s podporo še 36 drugih osnovnih šol obravnavali v državnem zboru. Pobuda za obravnavo sloni na občutku nemoči učiteljev pri obravnavi hujših oblik trpinčenja med učenci osnovnih šol. Ali drugače povedano, učitelji ponekod ne zmorejo zagotavljati primernega okolja, da bi učenci poleg znanja pridobili tudi potrebne izkušnje in kompetence za nadaljnje šolanje in življenje. Zaradi posledic nasilja je marsikateri otrok med žrtvami zaznamovan še dolgo časa po zaključenem šolanju, nekateri pa teh negativnih izkušenj ne pozabijo do konca življenja. Zakonske določbe namenjajo posebno skrb za otroke in zagotavljanje zdravega in varnega šolskega okolja, zato je prav, da od šol in pristojnih institucij tudi pričakujemo, da bodo otroci v šoli varni in ne bodo izpostavljeni nasilju. Ko govorimo o nasilju, se nam pred očmi najprej pojavi tisto nasilje, ki se navzven kaže v obliki prask, modric, krvavih ustnic in zlomljenih kosti, toda obstajajo tudi druge oblike nasilja, ki so očem sicer malce prikrite, niso pa nič manj boleče in nič manj nevarne. Zato je prav, da se o nasilju govori, razpravlja, in če so v te dejavnosti vključeni tudi strokovnjaki, toliko bolje, saj so čustvene razprave in pričakovanja tako staršev, katerih otroci so žrtve, ter učiteljev na drugi strani, ki vidijo in se s tovrstnim nasiljem srečujejo v svojem delovnem okolju, pogostokrat usmerjena stran od resničnih dejavnikov in ustreznih rešitev. Dodatno nalaganje obveznosti in pristojnosti učiteljem za reševanje teh konfliktnih situacij in s tem tudi prevzemanje večje odgovornosti je (milo rečeno) paradoksalno ob združevanju oddelkov in razredov, zmanjševanju učiteljskega kadra in prepovedi zaposlovanja po še vedno veljavnem ZUJF-u. Paradoksalnost postane bolj utemeljena, če pogledamo konkretne predloge strokovnjakov, ki v obstoječi zakonodaji in ureditvi vidijo realne možnosti za ustrezno obravnavo. Svoj vrhunec pa doseže z izjavo predstavnikov šolskega ministrstva, da »ministrstvo šele razmišlja o posebnem projektu« in (vsaj za zdaj) prepušča nasilje ravnateljem in učiteljem. Zato je prav, da prav vsi podpremo tako učitelje kot vodstva šol, da se temu področju končno nameni prava mera strokovne pozornosti in obravnave! Razprava o nasilju v šolah je prišla na naslovnice časopisov in v druge medije, vsebina okrogle mize na Fakulteti za varnostne vede pa je ostala za zidovi fakultete. Žal, saj so ugledni strokovnjaki osvetlili problematiko ekstremizma in med drugim poudarili, da ekstremizem ni samo tisto, kar večina ljudi misli, in da za obravnavo ekstremizma ni pristojna zgolj policija. Le multidisciplinarna in medinstitucionalna obravnava je edina rešitev tako za državo kot družbo, kajti slabo se piše državi, če je za obravnavo ekstremizma odgovorna le policija. V mislih nimam zgolj ekstremizma, ki ga danes zaradi senzacionalistič-nega poročanja medijev vidimo bolj ali manj v obliki poročil iz Sirije ali (ne preveč) oddaljenih bojišč, ampak tudi sovražnega govora, nasilja med otroki v naših šolah, nasilja znotraj družinskega okolja stanovanj in domov, nasilja na cestah in še bi lahko našteval. Toda očitno je v naši družbi nonšalanten odnos do nasilja v raznoterih oblikah bolj prevladujoč in močnejši, da le določene oblike nasilja pridejo od časa do časa na naslovnice. Do pravega in učinkovitega pristopa za obravnavo dejavnikov in povzročiteljev, pa očitno ni ne volje in ne moči. Upam, da enkrat ne bo prepozno, kajti nasilje ubija otroške duše, ne glede, ali se dogaja v šolskem ali domačem okolju ali kje drugje. Pravilni ukrepi, ko človeku zastane srce Ne morem si kaj, da ne bi napisal komentarja na prebrani članek o oživljanju gasilca, ki je bil objavljen v zadnji številki Našega časa. Dogajanja ne morem komentirati iz prve roke, saj takrat nisem bil prisoten, vendar so me zmotile številne napake pri tej pomoči s strani gasilcev, ki so bile objavljene. Bojim se, da bodo ljudje, ki berejo takšen članek, kdaj tudi sami enako napačno postopali, saj so v tem primeru gasilci iz Pesja žal napačno ukrepali. K sreči se je vse srečno končalo, lahko pa bi bilo tudi usodno. Odzivam se zato, ker kot zdravnik specialist družinske medicine delam na velenjski postaji Nujne medicinske pomoči - PHE enoti, sem tudi inštruktor oživljanja pri evropskem svetu Mnenja in odmevi za reanimacijo. Prepričan sem, da je treba bralce obvestiti, kako se pravilno ukrepa v primeru, ko človeku zastane srce. Ni junaško s človekom v srčnem zastoju voziti po cesti 170 km/uro in ob tem ogrožati svoje in življenja drugih udeležencev v prometu, temveč je treba nemudoma pristopiti k masaži srca, saj znano je, da ima po vsaki minuti srčnega zastoja človek brez masaže srca 10 % manj možnosti za preživetje. Poudarim naj, da moramo, če ugotovimo srčni zastoj, nemudoma aktivirati klic 112 in s tem zagotoviti strokovno profesionalno pomoč urgen-tne ekipe, v tem času pa človeka ne nalagamo v avto in ga ne vozimo do pomoči, ampak mu nudimo temeljne postopke oživljanja, s katerimi kupujemo čas do prihoda urgentne ekipe. Dodajam še nekaj dejstev. Človeka, ki mu je zastalo srce, je potrebno masirati s frekvenco 100-120 stiskov na minuto, globine 1/3 prsnega koša, po potrebi uporabiti AED (avtomatski zunanji defibrilator) v kolikor je v bližini. Ti zgodnji ukrepi so nujni, saj se po 4 minutah zastoja srca v primeru, da očividci ne izvajajo oživljanja, začnejo nepopravljive poškodbe možganov. Vsa sreča za dober izid v članku opisane zgodbe je le ta, da so bili gasilci relativno blizu reševalne postaje in da je gasilec prejel ustrezno ukrepanje s strani urgentne ekipe. Če bi bil bolnik bolj oddaljen, bi bil najbrž zaradi napačnega ukrepanja izid lahko tudi drugačen. Vaš članek me je k pisanju spodbudil predvsem zato, da ljudje ne bi postopkov v podobni situaciji vzeli za pravilne, zato sem želel pojasniti, kakšni so pravilni postopki oživljanja. a Aleš Kajtna, dr. med., spec. druž. med. Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 15 18. junija 2015 «»SÜAS UTRIP 19 Poleg sprostitve pomembno tudi druženje V okviru zveze se s športom ukvarja več kot 650 upokojencev - Na državno tekmovanje več kot 70 najboljših HOROSKOP Tatjana Podgoršek Včeraj (v sredo) so ekipe športnikov in športnic društev Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje končale izbirno tekmovanje za državno srečanje v sedmih športnih zvrsteh. Nanj so se uvrstile le ekipe, ki so v posameznih disciplinah osvojile prvo mesto. Predsednik zveze dr. Konrad Ste-blovnik ugotavlja, da je športna dejavnost ena najpomembnejših v društvih upokojencev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg tekmovalnosti sta v ospredju predvsem sprostitev in druženje ljudi. »Menim, da k temu precej pripomore kakovostna organizacija tekmovanj. Člani komisije za šport pri zvezi, ki jo vodi Zvone Barle, ničesar ne prepustijo naključju.« S športno dejavnostjo se v društvih upokojencev (DU) omenjene pokrajinske zveze ukvarja blizu 670 članov. Od tega jih na izbirnih tekmovanjih sodeluje približno 320, na državnih pa več kot 70. Po besedah Zvoneta Barleta gojijo osem športnih panog: streljanje, ribolov, pikado, kegljanje, balinanje, šah, smučanje ter kegljanje s kroglo na vrvici. Slednja je med upokojenci najbolj priljubljena. »Aktivnosti potekajo celo leto, prizorišča pa v vseh okoljih Šaleške doline, razen smučanja, ki smo ga letos samostojno organizirali na Golteh.« Kegljajo v Šoštanju na tamkajšnjem kegljišču, streljajo v prostorih velenjske strelske družine Mrož, šahovske igre igrajo v Vinski Gori, kegljanje s kroglo ampak tudi na državnih tekmovanjih. V skupni razvrstitvi v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije zaseda Šaleška pokrajinska zveza četrto mesto. Letošnji zmagovalci Zmagovalci pokrajinskih športnih iger za leto 2015 v okviru zveze so: 3. DU Škale; šah: 1. KU Gorenje, 2. DU Velenje, 3. DU Šalek; streljanje z zračno puško: 1. DU Velenje, 2. DU Šoštanj in 3. DU Pesje; kegljanje: 1. DU Šmartno ob Paki, 2. KU Gorenje in 3. DU Velenje; kegljanje s kroglo na vrvici: moški: 1. DU Šentilj pri Velenju, 2. DU Šoštanj in 3. DU Velenje; ženske: 1. DU Škale, Izbirno tekmovanje so končali balinarji na vrvici poteka v Šentilju, društvo upokojencev Šmartno ob Paki goji namizni tenis ... Športniki upokojenci niso uspešni le na izbirnih, pikado: moški: 1. DU Velenje, 2. Klub upokojencev (KU) Gorenje ter 3. DU Šmartno ob Paki; ženske: 1. KU Gorenje, 2. DU Pesje, 2. DU Šoštanj in 3. DU Šentilj pri Velenju; ribolov: 1. KU Gorenje, 2. DU Velenje, 3. DU Pesje. Tokrat bralna značka Primoža Suhodolčana Velenje - V Domu za varstvo odraslih Velenje so se lansko jesen prvič odločili za bralno značko. V projekt so povabili učence osnovnih šol Mihe Pintaija Toleda in Antona Aškerca Velenje, poimenovali pa so jo bralna značka Ferija Lainščka. Mladi so prihajali v dom, brali stanovalcem dela omenjenega pisatelja, družno so si v kinu ogledali mladinski film ter pripravili bralni večer. Na njem so stanovalci doma odigrali lutkovno igrico Pšenica najlepši cvet, ki so jo pripravili sami za sodelujoče učence. Bralno značko so sklenili pred nedavnim. Pisatelj Feri Lainšček je na priložnostni prireditvi podelil bralno značko 100 udeležencem. Zaradi zelo dobrega odziva so se v domu od- Zgodilo se je... od 19. 6. do 25. 6. - 19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Na-potnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj; - 23. junija 1981 je predsedstvo Re- publiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se 10. oktobra Velenje preimenuje v Titovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini; pripravila sta jo občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije; pred začetkom tribune je po Velenju krenila po-vorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini; - 24. rožnika je kresni dan in po ljudskem izročilu velja, da je to najdaljši dan v letu; na kresni dan je ohranjenih veliko ljudskih šeg in navad, med katerimi je najbolj znano zažiganje kresov, obhodi kresnic, nastiljanje in kra-šenje s praprotjo, ivanjščicami in šentjanževimi rožami, ki bodo varovale pred strelo in pred ka- Ivan Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) čami; pravijo, da se v noči s 23. na 24. junij okoli podijo tudi čarovnice, ponoči ste se lahko pogovarjali z živalmi in nadnaravnimi bitji, to noč pa se tudi vede-žuje s svincem, jajci, repo, zelmi, vodo, poleni, bezgom in kavno usedlino; - v zahvalo za izgradnjo ceste skozi Hudo luknjo so v soteski, ravno nasproti vhoda v podzemno jamo, 24. junija 1830 odkrili spo- ločili, da bodo letošnjo jesen bralni projekt nadaljevali. Tokrat bodo prebirali dela Primoža Suhodolčana, zato so bralno značko poimenovali po omenjenem pisatelju. Prav tako nameravajo povečati število sodelujočih učencev. Vabilo za sodelovanje bodo namreč poslali vsem osnovnim šolam v mestni občini Velenje. ■ tp menik nadvojvodi Janezu, ki je imel velike zasluge za izgradnjo te ceste; - 24. junija 1965 se je 'Gimnazija Velenje v izgradnji' preimenovala v 'Gimnazijo Velenje' in tega leta se je začel tudi pouk; za ravnatelja je bil imenovan Bojan Glavač; - 24. junija 1990 so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga; - 25. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju na slovesnosti svečano odkrili Titov spomenik; - 25. junija je dan slovenske državnosti; na ta dan je leta 1991 skupščina Republike Slovenije na svoji seji sprejela Deklaracijo o neodvisnosti, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za njeno izvedbo. ■ Damijan Kljajič Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 V veterinarska bolnica Šentjur C. Leona Dobrotinška 12, Šentjur 03 749 32 10 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net www.vb-sentjur.si Med ostalim: ■ Zdravstveni in laboratorijski pregled živali ■ RTG slikanje skeleta in kolkov živali ■ Kirurški posegi na živalih ■ Diagnostika notranjih organov živali Ugodno - strokovno - živalim prijazno! Oven od 21. marca do 20. aprila Poletni dnevi vam bodo še naprej godili, sploh, ker je najhujša vročina za nekaj časa preteklost. Ta konec tedna pa vam bo skorajda dolgčas. Čisto premalo se vam bo dogajalo. Bo res tako, ali bo takšen le občutek? Iskreno si lahko priznate, da malo prvega, malo drugega. V naslednjem tednu boste spoznali, da nič nI bolj pomembno kot zdravje In dobro počutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko lažje. Počasi vam bo šlo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Predvsem družina si želi, da bi se več smejali, pa tudi pogovarjali. Nekam tihi ste zadnje čase. Le vi veste, zakaj. In vso pravico imate, da to zadržite zase. Ljubezen? Vsak dan bolje in lepše bo. Bikod 21. aprila do 21. maja Letošnje poletje, ki koledarsko še vedno ni z nami, a vroči dnevi so dali občutek, da so že tu, se žal ni začelo tako kot ste želeli. To bo veljalo tudi za dopustniški čas, saj se bo izkazalo, da so vaši načrti na zelo trhlih temeljih. Ne le zaradi financ, ki ne bodo takšne, kot ste pričakovali, zapletov bo še več. Ker bodo nepremagljivi, boste še nekaj dni žalostni. Na dogodke tudi vplivati ne boste mogli, ker bo tokrat res bolj malo v vaših rokah. Pazite pa, da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi nepremišljenih besed in zamolčanih dejanj. Partner bo tokrat potreboval več časa za premislek in odločitev, zato ga ne preganjajte. Ko se bo odločil, boste to takoj občutili. Njegovo odločitev spoštujte. Pa čeprav vam verjetno ne bo niti najmanj všeč. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Lepi dnevi se vam obetajo. Preostanek junija bo namreč za vas osebno izjemno lep in to na vseh področjih. Takšen je bil že začetek, zato ste se že kar malo razvadili. Čeprav veste, da vas čaka veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom, saj veste, da bo kmalu čas za poletne počitnice. Vsak najmanjši uspeh vam bodal novo moč, da niti utrujenosti ne boste čutili. Pravzaprav vam bo najlepše v službi, saj vas bo doma precej moril eden od sorodnikov. Pa to ne bo partner, ta vam bo močno pomagal in vas podpiral tudi, ko bodo vsi ostali vihali nos. Zdravje bo občutljivo zaradi nihanja temperatur, ki se jim kar ne boste znali prilagajati. Kaj hujšega kot kakšen poletni prehlad pa vas ne bo doletelo, zato boste še vedno zmogli vse, kar ste si zadali. Rakod 22.junija do 22.julija V teh dneh boste pogrešali družbo, saj bodo številni od vam najljubših ljudi drugje kot vi. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa, saj so dnevi dolgi, čas pa ravno pravšnji za srečanja v naravi. Razmislite, kako bi se srečali, morda pripravite kakšen piknik aH večerno zabavo. Tudi zato, ker se zavedate, da se zadnje čase čisto premalo družite z ljudmi, ki niso del vaše ožje družine. Postajate nesocialni, kar ni dobro. Poleg tega si lahko tudi zato zaprete nekaj vrat, saj bodo prijatelji pozabili na vas, če se jim ne boste več posvečali. Ker bo v odnosu s partnerjem kar nekaj napetosti, so lahko obujena prijateljstva tudi zamenjava za to. Pazite le, da ne boste partnerja še bolj odrinili od sebe, zato ga raje vključite v dogajanje. Morda prav to podre zid med vama. Lev od 23. julija do 23. avgusta Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bo junij jemal slovo. Čeprav je do takrat še dva tedna, je zelo verjetno, da boste, ko boste naleteli na prvo oviro, najprej silno jezni. Sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Nehote boste iskali napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi jezadeva povezana. Poleg tega vas bo srce vleklo drugam kot vsi, ki mislijo, da vas poznajo, pričakujejo. Poguma vam ne bo primanjkovalo, manjkalo vam bo dobrih idej, da razrešite nastalo situacijo. Sploh, ker si ne želite popolnoma porušiti ugodja, ki ga trenutno imate. Ne bi si želeli začeti znova, saj veste, da je to trnova pot. Žal veste tudi, kaj se bo zgodilo, če boste poslušali le srce. Tokrat boste potrebovali tudi dober občutek in zdravo kmečko pamet. Tngp Devica od 24. avgusta do 22. septembra Ni važno, kje boste, doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh resnično lepo. Tudi zato, ker vam bo uspelo obračunati s preteklostjo in slabo vestjo, ki ste jo imeli do prijatelja. Sedaj si boste rekli, da mu ne boste več skušali pomagati, saj očitno ni pripravljen sprejeti vaše pomoči. Čeprav vas je vodila iskrena želja, da ga usmerite na pravo pot, tega ni sprevidel. Lažje boste zadihali. Spet se boste bolj posvetili svojemu življenju in temu, kar se trenutno dogaja doma. Uživali boste v drobnih pozornostih, ki si jih bosta delila s partnerjem. Še pred nedeljo mu boste na glas povedali, koliko vam pomeni. Ker tega ne počnete pogosto, bo njegov odziv iskreno prijeten. Zdravje bo dobro, kar bo še razlog več za vašo srečo. Dobro veste, kako je, če se ne počutite dobro, kajne? Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Dobro veste, da nikoli ne smete čakati na druge. Zato boste spet sami poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče, saj boste prav v teh dneh izvedeli nekaj, kar vam bo vlilo upanje, da se bo končno vse izteklo tako kot vi želite. Tudi nekdo od vaših družinskih članov bo v naslednjih dneh prejel dobro novico, ki bo razveselila tudi vas. Čeprav mu tega ne boste povedali, si boste oddahnili. Skrbelo vas je, kako se bo iztekla njegova zgodba. Ko boste odvrgli vse skrbi, boste le še uživali. In to bolj kot ste kdajkoli v zadnjih tednih. Tudi zabava, ki vas čaka v teh dneh, bo po vašem okusu. Ker boste imeli veliko vlogo pri njeni organizaciji, vam bo godilo, ko vas bodo iskreno pohvalili za vaše delo. Skrbelo vas bo le, ker boste čutili utrujenost. Ni rečeno, da je kaj narobe z vašim zdravjem. Spočijte si. Če ne bo bolj, pa le ukrepajte. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Zadnji dnevi za vas niso bili prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek, ki ni povezan le z vami, ampak vašo celo družino. Bodite brez skrbi. Vse se bo steklo tako, kot si želite. Morda celo bolje. Lekcija, ki jo je s svojim neuspehom doživel nekdo od vaših bližnjih, se bo Izkazala kot dobrodošla. Močno se bo spremenil. Veseli boste, ko boste videli, da mu ni vseeno. In da se trudi bolj, kot ste si kdajkoli mislili. Veseli boste, ker življenje resnično prijazno do vas, saj bi se lahko izteklo močno drugače. Sedaj bodo tudi načrti za poletni dopust lažji. Predvsem pa boste spet uživali v njih, česar za pretekle dni ni bilo mogoče trditi. Finančno stanje vam dopušča, da si letos privoščite več kot sicer. Nikar ne »stiskarite«. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Malce vas bo strah prihodnjih dni. Predvsem zato, ker veste, da vas čaka nekaj neprijetnega in da je to neizogibno. Ko bo za vami, si boste lahko oddahnili iz več razlogov. Na začetku prihodnjega tedna bo že čas, da začnete intenzivno delati na tem, da se vam uresniči velika želja, ki jo negujete že nekaj mesecev. Vse kaže, da ste na dobri poti, da bo vse tako kot si želite. Tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Malo manj bo nad vašimi načrti navdušen partner, a če mu boste znali svoje odločitve prav predstaviti, bo tudi on hitro na vaši strani. Če bosta ob tem iskrena, bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake. Ko bo to jasno, se jim bosta lažje izogibala. Oba bosta želela, da do njih ne prihaja več, saj vaju je stalo preveč energije in dobrega počutja. Nekdo od sorodnikov vas bo prosil za pomoč. Brez razmišljanja recite, da. In pomagajte. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra V teh dneh vam bo vsaj na videz šlo kot po maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. Podzavest bo sicer močna, a boste vseeno bili dobro bitko z njo. Če ne bo šlo drugače, poiščite še kakšno dejavnost, ob kateri se boste sprostili. Morda poskusite kaj čisto novega. Pa o tem nič ne govorite, dokler ne boste prepričani, da ste našli pravo stvar. Lahko bi vas čisto narobe razumeli, kar velja tudi za vaše najbližje. Čez vikend si privoščite, kar si že dolgo niste. Četudi boste segli globoko v denarnico, naj vam ne bo žal. Čas je, da razvajate tudi sebe, ne le vaše najbližje. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega tedna, kot bo ta, ki prihaja. Prej morate sicer opraviti še nekaj neprijetnih zadev. Če se boste potrudili, bodo v ponedeljek že preteklost. Ne boste še takoj občutili, kaj vse se spreminja v vašem življenju. Do vaše zavesti bodo dogodki prihajali počasi, a vsak posebej vas bo razveselil. Da ste sproščeni, bodo opazili tudi drugi, celo sodelavci, s katerimi zadnje čase niste kaj veliko govorili. Všečjim bo vaša sprememba. Vam tudi. Kljub temu vas bo še nekaj dni strah, če ste naredili vse, da se ne zgodi kaj takega, česar si ne želite. Poslušajte tudi svoje telo. Če je človek nagnjen k temu, da ga bolj skrbi za druge kot zase, se namreč kaj lahko zgodi, da spregleda kakšen bolezenski znak. Bolečina ima vedno zgodbo. Zato je prav, da jo razkrijete. Sami ali s pomočjo zdravnika. X Ribi od 19. februarja do 20. marca Vodili vas bodo le dobri nameni, a kaj lahko se zgodi, da boste na koncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in koliko ste še pripravljeni požreti, da bi bil mir v hiši. Ker ga ne bo, boste veseli, da boste zasuti z delom. Prav nič vam ne botežko. Celo godilo vam bo, če boste močnozaposlenl In vam bodo dnevi kar polzeli skozi prste. Tudi zato, ker morate še premleti in preboleti neko zelo osebno izgubo, s katero se ne želite veliko ukvarjati. S partnerjem se bosta po dolgem času in kar nekaj tihih dnevih spet precej pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata. Ne vedno na bolje, zato tu in tam tudi prihaja do kratkih stikov med vama. Vzemite se v roke, da ne boste vzrojili, ko vam bodo vaše napake našteli na glas. V besedah bo namreč veliko resnice, ki je nočete videti. Še manj pa slišati. r Četrtek, 18. junija Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 18. junija 2015 Petek, 19. junija Sobota, 20. junija Nedelja, 21. junija Ponedeljek, 22. junija Torek, 23. junija Sreda, 24. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 34/35 11.30 Zdravje Slovencev: Vpliv recesije na zdravje 12.20 NaGlas! 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi 16.20 Točka preloma: Javna naročila 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena'Horvat 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Tinka in Žverca, ris. 18.20 Fina gospa (IV.), 6/7 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poni z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Ne pozabite me, dok. film 09.05 Slovenski vodni krog: Bača 09.55 Odprta knjiga 10.15 Dobro jutro 13.20 Bleščica, odd. o modi 12.40 Pričevalci: Bruno Tekavec 14.30 Gimnastika, mnogoboj, prenos iz Bakuja 17.00 Kolesarstvo, kronometer, posn. iz Bakuja 18.30 Tekvondo, posn. iz Bakuja 19.30 Pregled dneva 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Živjo - adijo, franc. film 21.35 37 dni: Dolgi konec tedna, 3/3 22.30 Umor v hiši Medičejcev: Isabella, 1/2 23.25 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najinj, 35/35 11.55 Sam Sebastian: Šesti čut 12.20 10 domačih 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lajko, ris. 16.20 Osmi dan, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 8/13 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Fina gospa (IV.), 7/7 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Alpski večer, 2. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Lastovke 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.50 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Firbcologi 08.30 Moja soba: Dijaški dom Tabor 09.00 Slovenski vodni krog: Lahinja 10.15 Dobro jutro 12.50 Sveto in svet: V službi človekovega dostojanstva 13.50 Slovenci v Italiji 14.30 Moj pogled na znanost: Prof. dr. Milena Horvat 14.55 Razkrivanje preteklosti: Mohendžo Daro, 8/12 15.30 Kaj pa Mojca?, dok. film 16.25 Žogarija 17.00 Evropske igre: Namizni tenis, finale (M), vključ. v prenos iz Bakuja 18.30 Ritmična gimnastika, posn. iz Bakuja 19.15 Tekvondo, prenos iz Bakuja 20.20 Pregled dneva 21.00 500-letnica vseslovenskega upora, posn. proslave iz Brežic 22.00 Da, gospod premier, 3/6 22.30 Broadchurch (II.), 4/8 23.20 Psiho, am. film 01.05 Točka, glasb. odd. 01.55 Zabavni kanal pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Liza in Pavel, ris. 07.05 Lupdidu, ris. 07.15 Kopalčki, ris. 07.25 Želvica Lulu, ris. 07.35 Knjiga čarovnij, ris. 08.00 Tv prodaja 08.15 Zaljubljen do ušes, nan. 08.55 Zaljubljen do ušes, nan. 09.50 Tv prodaja 10.05 Grehi preteklosti, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Dubrovniška zora, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Master Chef Slovenija, nan 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.20 Epilog 22.25 24ur zvečer 23.00 Na kraju zločina, nan. 23.55 Policijska družina, nan. 00.45 Kaliforniciranje, nan. 01.15 24ur zvečer 01.50 Zvoki noči © 06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 08.00 08.15 08.55 09.50 10.05 10.55 11.10 12.00 12.15 13.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 22.05 22.40 22.45 01.10 02.55 03.30 24ur, ponov. Liza in Pavel, ris. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja MasterChef, ponov. Kar bo, pa bo, nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24urpopoldne Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur, vreme 24ur Ptič na žici, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 - Vohun, ki me je ljubil, ang. film Vožnja življenja, am. film 24ur zvečer Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.40 10.30 Napovedujemo 08.55 10.35 Pop Corn: ELI, Regina 09.00 11.35 Aktualno: Ali znamo zagotavljati 10.30 varne in zdrave pogoje na 10.35 delovnem mestu? 11.50 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 13.00 Prodajno TV okno 12.30 13.15 Videospot dneva 12.35 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 17.40 Prodajno TV okno 17.55 17.55 Napovedujemo 18.00 18.00 Nanovo 18.40 18.40 Regionalne novice 2 18.45 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 19.10 Videospot dneva 19.15 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 19.55 Napovedujemo 20.00 20.00 Naj viža: ans. Mira Klinca 21.00 21.15 Regionalne novice 3 21.05 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Dobro jutro, ponovitev 22.20 23.20 Videospot dneva 23.50 23.25 Videostrani, obvestila 23.55 Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: An ban pet podgan Pika Nogavička, ris. Biba se giba, nan. Studio Kriškraš: Šola Ribič Pepe Firbcologi: O stevardesi Male sive celice, kviz Obljuba, igrani film Infodrom Presneto štirinajsto, 8/13 Uskoška dediščina Bele krajine, dok. film Tednik, ponov. Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd. O živalih in ljudeh, izob. odd. Paradiž (II.), 4/8 Hribovci pod krilom, dok. odd. Juarez živi, dok. odd. Poročila, vreme, šport Z vrta na mizo Čez planke: Hrvaška - Kvarner Ozare Peter Zajec, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Kraljevi variete Poročila, vreme, šport Poletna scena Strasti, 1/60 Boljši človek, 3/4 Ozare, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji 06.05 06.10 07.00 07.25 07.50 08.10 08.30 08.55 09.20 10.05 10.20 10.30 11.00 12.00 13.00 13.25 13.50 14.20 15.15 15.55 17.00 17.20 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.30 23.05 23.30 00.05 00.55 01.00 01.55 02.15 Infokanal TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.30 Na lepše 10.00 City folk: Ljubljana 10.30 Nogomet, sp U-20, finale, posn. 12.30 Kajak kanu, sp, prenos iz Prage 13.50 Formula 1, velika nagrada Avstrije, kvalif., prenos iz Spielberga 15.05 Atletika: ekipno ep, vključ. v prenos iz Čeboksarija 19.00 Evropske igre: Odbojka na mivki, finale (Z), prenos iz Bakuja 20.15 Gimnastika, orodja, posn. iz Bakuja 22.15 Pregled dneva 22.50 Marko Hatlak in Big Band Rtv Slovenija, posn. koncerta 00.20 Točno popoldne, ponov. 01.20 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris. 07.10 Angelina balerina, ris. 07.25 Mojster Miha, ris. 07.35 Smrkci, ris. 07.50 Moj mali poni, ris. 08.10 Doktor Glavca, ris. 08.15 Trgovinica za živali, ris. 08.40 Wendy, ris. 09.05 Shopkinsi, ris. 09.10 Spuži Kvadratnik, ris. 09.35 Kako izurimo svojega zmaja, ris. 10.00 Anubisova hiša, nan. 10.15 Tv prodaja 10.30 Zmenki milijonarjev, am. ser. 11.25 Velika ang. pekarija, ang. ser. 12.35 Tv prodaja 12.50 Družina norcev, am. film 15.05 Odpuščanje, am. film 16.50 Ljubezen ali denar, am. film 18.35 Ognjeno izročilo, slovenski film 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 King Kong, am. film 23.25 Amistad, am. film 02.20 Zvoki noči koncerta 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice, Zvezde - opazujmo nebo (123) 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Dotiki gora: Menina planina 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2307. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Zgodba o kristalu 20.45 Akustika 2104 22.45 Jutranji pogovori 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zanov svet, ris. 07.20 Zivalski čira čara, ris. 07.25 Zajček Belko, ris. 07.30 Nuki in prijatelji, ris. 07.35 Olivija, ris. 07.40 Tork, ris. 07.45 Edo in Medo, ris. 07.55 Čarli in Lola, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Pujsek Bibi, ris. 08.45 Muk, ris. 09.00 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.05 Peter Zajc, ris. 09.15 Pujsa Pepa, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.40 Tinka in Zverca, ris. 09.50 Pika Nogavička, ris. 10.15 Kapitan Sabljezobi, 5/26 10.30 Kapitan Sabljezobi, 6/26 10.50 Sledi: Steklarstvo na Pohorju in Kozjanskem 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Kaj je duhovnost? 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Oj, lepo je res na deželi - 46. tabor slovenskih pevskih zborov 15.00 Arabeska, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Široki vrh, Broad Peak, dok. film 18.05 Noetova barka, 3/3 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Profesor v čevljih, 7/18 20.30 To naše življenje, 7/13 21.30 Intervju: Ivan Čolovič 22.25 Kresnik - slovansko božanstvo dobrega, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.25 Poletna scena 23.55 Strasti, 2/60 00.25 Oblast, 19. del 01.35 Slovenski magazin 02.00 Dnevnik,pon. 02.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.20 Infokanal TV SLO T 06.30 Glasbena matineja: KD Pihalni orkester Krka 07.10 Alpski večer, 2. del 08.30 Zogarija 09.00 Evropske igre: Kolesarstvo -cestna vožnja (M), vključ. v prenos iz Bakuja 12.30 Kajak kanu, sp, vključ. v prenos iz Prage 13.00 Kajak kanu, sp, posn. iz Prage 13.50 Formula 1, velika nagrada Avstrije, prenos iz Spielberga 15.45 Atletika, ejkipno ep, vključ. v prenos iz Čeboksarija 19.00 Velsnaje, sp, posn. iz Vareseja 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Evropske igre: Odbojka na mivki, finale (M), posn. iz Bakuja 21.10 Pregled dneva 21.40 Poirot: Sloni si zapomnijo, 1/5 23.10 Prijateljica v komi, dok. odd. 00.45 Zabavni kanal POPTV pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Moj mali poni, ris. Doktor Glavca, ris. Trgovinica za živali, ris. Wendy, ris. Shopkinsi, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Smetarčki, ris. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Velika ang. pekarija, ang. ser. Tv prodaja Napačni obraz, am. film 007 - Vohun, ki me je ljubil, ang. film Za vsako ceno, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Lepotica pod krinko 2, am. film Gothika, am. film Krvava Marie, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.50 08.10 08.15 08.40 09.05 09.10 09.35 09.40 09.55 10.10 11.05 12.15 12.30 14.10 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.10 00.05 02.15 © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2306. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek 10.20 Zgodba o kristalu 10.35 2307. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Aktualno: Ali znamo zagotavljati varne in zdrave pogoje na delovnem mestu? 11.50 Govor Janeza Janše na 6. Tradicionalnem festivalu seniork in seniorjev SDS 12.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.15 Prodajno TV okno 13.30 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, Žabice, (122) 18.20 Mojca in medvedek Jaka: Športno zakorakajmo v poletje 19.00 Pop Corn: ELI, Regina 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Mira Klinca 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz arhiva VTV: Parni valjak, 2. del koncerta 23.55 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Vem!, kviz 09.40 Moji, tvoji, najini, 1/17 10.25 Slovenski pozdrav 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Lastovke 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris. 15.45 Studio Kriškraš: Šola 16.05 Duhovni utrip 16.20 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 1/10 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 22.55 Strasti, 3/60 23.30 Opus 00.00 Slovenska jazz scena 01.00 Duhovni utrip 01.15 Slovenski vodni krog: Ledava 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik 03.05 Tednik 03.55 Studio city 04.50 Vikend paket 06.05 Poletna scena 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Dobro jutro 09.40 Moji, tvoji, najini, 2/17 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Sledi: Steklarstvo na Pohorju in Kozjanskem 12.25 Prava ideja! 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Viki Vijak, ponov. 15.50 Ribič Pepe 16.15 Opus 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 2/10 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obupani starši, 8/12 20.45 Kino Fokus 21.00 Tretja generacija, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, 4/60 23.45 Pričevalci: Vera Mejak 01.45 Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 02.10 Slovenski vodni krog: Ščavnica 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Dnevnik, ponov. 03.50 Slovenska generacija, dok. film 04.40 Vikend paket, ponov. 04.50 Vikenu pakei TV SLO T TVSLOr llf, nn iltrnčlii Iranal 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Juvi, anim. ser. 08.15 Zgodbe iz školjke 08.35 Najdeni zaklad, igrani film 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Ledava 09.55 Točka, glasb. odd. 10.55 Dobro jutro 13.00 Na lepše 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.00 Kresnik - slovansko božantstvo dobrega, dok. odd. 14.35 Z vrta na mizo 14.50 Čez planke: Hrvaška - Kvarner 16.00 Evropske igre: Ritmična gimnastika, posamična finala, posn. iz Bakuja 18.00 Badminton (slovenski nastopi), posn. iz Bakuja 18.30 Pregled dneva 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Volčji dvorec, 2/4 21.30 Vera (V.), 3/4 23.00 Babičino stanovanje, dok. odd. 00.40 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Liza in Pavel, ris. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepotica pod krinko 2, am. film Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur popoldne 06.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.30 01.20 01.50 02.25 Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, hrv. nan. Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, am. nan. Policijska družina, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Studio Kriškras: Šola 08.25 Vetrnica: Potovanje 08.30 Zgodbe iz školjke: An ban pet Opu 09.00 Slovenski vodni krog: Ščavnica 09.45 Točka, glasb. odd. 10.30 Dobro jutro 12.40 Alpski večer, 2. del 14.15 Na vrtu, svet. odd. 14.45 City folk: Zagreb 15.15 Juarez živi, dok. odd. 16.15 Oj, lepo je res na deželi - 46. Tabor slov. pevskih zborov 17.55 Evropske igre: Odbojka (Z), četrtfinale, prenos iz Bakuja 19.50 Zrebanje Astra 20.00 Badminton (slovenski nastopi), posn. iz Bakuja 20.55 Pregled dneva 21.25 Čokoladne sanje, 4/10 22.00 Zlom, ang. film 23.25 Glasbeni večer 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Liza in Pavel, ris. 07.05 Lupdidu, ris. 07.20 Kopalčki, ris. 07.45 Zelvica Lulu, ris. 08.00 Knjiga čarovnij 08.20 Pravljična šola, ris. 08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan. 09.25 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Lepo je biti sosed, nan. 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 21.00 Preverjeno 22.10 Gasilci v Chicagu, nan. 23.05 24ur zvečer 23.40 Na kraju zločina, nan. 00.30 Policijska družina, nan. 01.20 Kaliforniciranje, nan. 01.50 24ur, ponov. 02.25 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2307. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Policist 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Spomin na pevca še živi, ponovitev 2. dela 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.15 Vem!, kviz 09.40 Moji, tvoji, najini, 3/17 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Tretja generacija, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Ivan Čolovič 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Poletna scena 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Fina gospa (V.), 3/10 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Pogovorna oddaja 21.15 Slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 22.20 Odmevi, vreme, šport 23.15 Poletna scena 23.40 Strasti, 5/60 00.15 Zdravje Slovencev: Aditivi v živilih 00.40 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Pogovorna oddaja 03.25 Slovesnost ob dnevu državnosti, ponov. 04.35 Vikend paket TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Poniji z Zvezdnega griča, ris. 07.10 Lajko, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Lojzek, ris. 07.35 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.45 Jajo in Pajo, ris. 07.55 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.30 Vetrnica: Žvižgajoče drevo 08.40 Zgodbe iz školjke: Deljena nagrada 08.50 Ali me poznaš, jaz sem tulipanova čebulica 09.00 Mihec in Maja, nan. 09.05 Slovenski vodni krog: Triglavska jezera 09.45 Točka, glasb. odd. 10.30 Dobro jutro 12.45 Alpe, Donava, Jadran 13.30 Noetova barka, 3/3 14.10 Široki vrh, Broad Peak, dok. film 15.00 Umetnost prostorskega oblikovanja, 2/3 15.35 Le plesat me pelji 2013 16.45 Domovina in država, dok. film 17.55 Evropske igre: Odbojka - četrtfinale (M), prenos iz Bakuja 20.00 Žrebanje Lola 20.10 Športni izziv 20.40 Evropske igre: Pregled dneva 21.10 Nogomet, pregled sezone evrop. lige 22.00 Se zgodi: Sindrom obubožanja, 2/15 22.25 Lovci na glave, film 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Kopalčki, ris. Želvica Lulu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Tv p Zaljubil Zaljubi en do ušes, nan. jen do ušes, nan. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. Kar bo, pa bo, hrv. nan. Dubrovniška zora, nan. Grehi preteklosti, nan. 24ur p Zaljubljen do ušes, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur vreme 24ur Kar bo, pa bo, nan. Naključni milijonar, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. Kaliforniciranje, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Poslanska pisarna: Jan Škoberne, poslanec SD v DZ RS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje, Lokalna mladinska strategija 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2308. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna oddaja 20.40 Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini 20.55 Dotiki gora: Menina planina 21.15 Migaj raje z nami 21.45 Dobro jutro, ponovitev 23.15 Videospot dneva 23.20 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.00 08.25 08.40 09.20 10.20 10.35 11.30 11.45 12.40 12.55 14.00 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.10 01.00 01.30 02.05 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2308. VTVmagazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Zaključek izvedbe del vodovodnega omrežja v sklopu celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini 11.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, Zabavno poletje (124) 18.20 Žogarija (Koper) 18.45 Videospot dneva 18.50 Regionalne novice 2 19.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Nap 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Siddharta, Leonart 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 21 18. junija 2015 ««WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček STRAYED, Cheryl: Divja od - Odrasli / 821-94 Spomini Biografski roman Divja se odpira pred nami v več plasteh. To je zgodba o 22-letni Cheryl, ki se po materini smrti in posledičnem razpadu družine nikakor ne najde. Moža Paula vara z drugimi, začne se drogirati, razpade ji zakon. Ker želi v vsej tej zmedi nekaj narediti zase, se odloči, da bo odšla po ameriški Pacifiški gorski pešpoti. Prehodi dolgih 1800 km. Potuje preko puščav, po zasneženih vrhovih, po odmaknjenih gozdovih. Družbo ji dela le nahrbtnik, v katerem ima vse potrebno za to dolgo pot. Kljub temu, da ima s sabo le najnujnejše stvari (še prebrane liste v žepni knjigi, ki jo ima s sabo, sproti iztrga in zavrže), je težji kot Cheryl sama in zaradi tega ga ljubkovalno kliče Pošast. Na poti srečuje druge, sicer redke, popotnike ter z njimi stke posebne vezi. Najde pa tudi to, kar je šla v resnici iskat - samo sebe. Divja zgodba, ki nas vabi, da bi podobno doživetje tudi sami uresničili. »V življenju še nisem bila tako izčrpana. Deloma so bili krivi napori in nadmorska višina, ki se ji je telo šele privajalo, saj sem bila približno na tisoč petsto metrih, štiristo metrov više od prelaza Tehachapi, kjer sem začela; najbolj pa me je upehal grozovito težki nahrbtnik. Obupano sem ga pogledala. To je pač breme, ki sem si ga naložila in sem ga v svoji nespameti celo sama ustvarila, vendar nisem imela pojma, kako ga bom nosila.« NICKELS, Jason: Gojenje čilijev. Priročnik za ljubiteljsko gojenje V* I • • čilijev od - Odrasli / 631.6 Poljedelstvo Če imate radi pekoče okuse hrane, je tale knjiga kot nalašč za vas! Popelje nas v svet čilijev, v njihovo pridelovanje ter uporabo. V njej izvemo osnovne informacije o tej pekoči rastlini in o njenih rastnih pogojih. Če oklevamo pri izbiri ustrezne sorte, nam pomaga izbrati pravo za nas. Priročnik nas pouči tudi, kdaj sejemo čili, kako skrbimo za sadike in potem za odrasle rastline. Kot vsaka rastlina ima tudi čili svoje bolezni ter škodljivce, ki jih privlači. Knjiga nas pouči, kako pozdraviti bolno ali okuženo rastlino. In na koncu izvemo še, kako prezimiti čili-jeve sadike ter načine njegove uporabe. Kaj početi z večjim pridelkom? Lahko jih zamrznemo, prekadimo ali vlagamo. Knjiga ponudi tudi recept za čilijevo olje ter pekočo omako. SEGAL, Erich: Ljubezenska zgodba od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani Zgodba nas popelje med ameriške študente v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Harvardu študira bogat Oliver Barrett, v bližnjem Radcliffu pa revna hči italijanskega priseljenca Jennifer Cavilleri. Med njima že ob prvem srečanju zagori plamen, ki se skozi poznavanje le še veča. Jennifer ima pristen in ljubeč odnos s svojim ovdovelim očetom, Oliver pa čuti do svojih staršev le hlad. Jen poskuša omiliti te napetosti, ki jo globoko prizadenejo, vendar pri tem ni najbolj uspešna. Vsa njuna nesoglasja pa izzvenijo, ko Jennifer izve, da ima raka. Življenje se jima obrne v popolnoma nove cilje in eno samo željo - ozdraveti! Kljub resni temi, ki jo knjiga obravnava, je napisana na prijeten način, prežet s humorjem. Že sam začetek je tak: »Zazrla se mi je naravnost v oči. Ona je imela rjave. V redu, že mogoče, da sem videti bogat, zato pa še ne bom pustil, da bi me takale cliffijevka - in naj ima še tako lepe oči - zmerjala z bebcem. "Zaradi česa, strela, ste pa vi tako pametni?" sem vprašal. "Ker z vami ne bi šla na kavo," je odgovorila. "Niti vas ne bi povabil." "Saj sem rekla," je odvrnila, "da ste neumni."« PATTERSON, James: Strašna šola: najhujša leta mojega življenja ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta James Patterson, znani pisec kriminalk za odrasle, pravi, da je začel pisati otroške knjige, ker njegov sin ni hotel brati knjig. To je zgodba Božidarja Pulta, šestošol-ca podmecenske osnovne šole. Le-ta je bila (po globokem prepričanju Božidarja) najprej zapor za prve naseljence. In sedaj nadaljuje v tem duhu kot zapor za šeste, sedme in osme razrede. Kot eden od sveže pečenih šestošolcev si Božidar želi le to, da bi bil čimbolj neopazen, saj bi tako najlažje preživel šolsko leto. Ampak že prvi dan se mu ta dobri namen ponesreči. V konflikt pride z najbolj problematičnim mulcem v razredu, s Klemnom Klavcem. Tudi doma mu ne gre najbolje. Z mlajšo sestro Ivano je po navadi na bojni nogi, največji problem pa je Medved, njun krušni oče. Božidar pa ima najboljšega prijatelja Lea, ki mu vedno stoji ob strani, tudi takrat, ko ga niti mama ne razume. Ampak Leo - kdo je ta skrivnostni fant? Bo Božidarju uspelo uspešno zaključiti razred? Ali še bolje - bo sploh preživel ta nesrečni šesti razred? HOWARTH, Heidi: Kako ujeti zvezdo ml - Mladina / C-S Slikanice Didaktična slikanica, primerna tudi za začetnike pri branju. Napisana je z velikimi tiskanimi črkami, pripoveduje pa zgodbo o medvedku, ki čaka, da se bo utrnila zvezda. Oziroma list v obliki zvezde. Pridružijo se mu še jež, miška ter sramežljiv zajec. Visoko z drevesa jih opazuje veverica, ki jim želi pri tej čarovniji pomagati. Kaj se zgodi potem? Je čarovnija še čarodejna, če ji pomagaš, da pride do nje? Po prebrani zgodbi se lahko starši in otroci zapletejo v pogovor o oblikah stvari okoli nas. Prav tako se lahko naplete pogovor o letnih časih, o prijateljih ... Skupaj lahko poiščete liste različnih oblik. Naredite svojo zvezdno palico. Si izmislite zgodbo o različnih predmetih, ki jih najdete na sprehodu. Zgodba iz knjige je le začetek ... a Stanka Ledinek kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 18. junij 7.00 ob Škalskem jezeru Ribiško tekmovanje - Upokojenci Ribiške družine Velenje 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Medpodjetniški izobraževalni center - MIC Informativni dan za vpis na podiplomski študij v študijskem letu 2015 / 16 16.30 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Mini foto albumi, Ustvarjalni četrtki za učence od 5. do 9. razreda 17.00 Amfiteater na promenadi Večeri v amfiteatru - Mlado Velenje bere 17.00 Društvo Novus, Družinski ceneter Harmonija, Trg mladosti 6 Predavanje Noseča sem. Kaj sedaj? 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 20.00 Oder pred Domom kulture Velenje Koncert: Primož Grašič in Blaž Jurjevčič duo (Mozaik Jazz festival 2015) Petek, 19. junij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Mini foto albumi, ustvarjalni klub za odrasle 12.00 Park pred Gimnazijo Otvoritev festivala Park s5 dogaja 17.00 eMCe plac Sound Arson 5.4 (Grime (IT), Kripl, Omega Sun, Lifecutter, Kikiriki, Thunderbabies) 19.00 Titov trg Velenje Skok v poletje / Koncert Klape Intrade s Tomislavom Braličem in Šaleškega študentskega okteta 20.30 Vila Bianca Velenje, Bianca Gurmanka Skok v poletje v Bianci Gurmanki Sobota, 20. junij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 pred Vilo Bianco Slovenska kulinarika (Turistični teden) 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 10.00 18.00 20.00 20.00 21.1 21.1 15.1 15.1 18.00 20.00 Titov trg Velenje Medkulturni festival, zaključek projekta Medkulturni dialog Pri Domu kulture Velenje Koncert Dirty Sanchez, zaključek projekta Medkulturni dialog Kavčnikova domačija Zavodnje Kresni večer na Kavčnikovi domačiji (Poletna muzejska noč) Velenjski grad Odprtje lapidarija in ogled zbirk -do 24. ure (Poletna muzejska noč) Promenada Velenje Projekt Global Water Dances eMCe plac Klubski večer Glasbene želje Nedelja, 21. junij 10.30 Cirkovce - igrišče pred šolo Blagoslov motornih koles eMCe plac Amfiteater na velenjski promenadi Zaključek šolskega leta Glasbene šole Goter Finale eMCe plac tarok lige Dom kulture Velenje, velika dvorana V spomin Michaelu Jacksonu, 4. plesna produkcija plesne šole Mdance Oder pred Domom kulture Velenje Magistrski recital: Miha Koren, Duo - Dialog (Mozaik Jazz festival 2015) Ponedeljek, 22. junij 12.00 Park pred Gimnazijo Kulturni dan (Park s5 dogaja) Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Tradicionalni nastop učencev Pojemo, plešemo, igramo Pekarna v Starem Velenju Odprtje razstave Modna Muca Velenjski grad Predstavitev projekta Rišemo glasbo in dobrodelna dražba likovnih del učencev CVIU Velenje Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična komična drama Zgodbe o konjih in ljudeh Torek, 23. junij 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice Park pred Gimnazijo Tropical day (Park s5 dogaja) Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) 14.00 18.00 19.00 19.00 20.00 15. 17.00 Atrium arhitekturni kotiček - AVI 19.30 Amfiteater na promenadi Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti (V primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje) 21.30 Čolnarna ob Velenjskem jezeru Kresna noč Sreda, 24. junij 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Ratitovec 9.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesna podelitev priznanj Elektro in računalniške šole 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 19.00 Vinska Gora, prireditveni prostor pred cerkvijo Proslava ob dnevu državnosti in nočni blagoslov konj 21.00 pred Domom kulture Velenje (ploščad) Odprtje 31. Poletnih kulturnih prireditev / Šukar in KUD Balerima - Koncert ciganske glasbe in plesa 21.00 Max klub Zur ob koncu šole (Park s5 dogaja) ŠOŠTANJ Sobota, 20. junij 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Poletna muzejska noč - Projekcija filmov s področja usnjarstva in domoznanstva Ponedeljek, 22. junij 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 17.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Sodelovanje s strelskim društvom Mrož. 20.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ogled romantične komične drame Zgodbe o konjih in ljudeh. Cena vstopnice je 5 EUR. Torek, 23. junij 7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor ob izmenjavi različnih receptov in ogled razstave v MS Šoštanj 19.00 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Jože Svetina Sreda, 24. junij 12.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj nastop učencev GŠ FKK ob zaključku šolskega leta in nastop plesalca Aljaža Rodiča s plesno akrobatsko točko Break dance 14.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Kaj je oblačno računalništvo (shranjevanje podatkov na internetu) ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 18. junij 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje Petek, 19. junij 19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - Poletni oder Zaključni koncert glasbene šole GVIDO Sobota, 20. junij 8.00 Parkirni prostor pri Mercatorju Kmečka tržnica 18.00 Dvorana Marof Predavanje Referenčne ambulante dr. Klemenc Ketiš Sreda, 24. junij 18.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas Paška vas Občinska proslava ob dnevu državnosti in otvoritev vodovoda in kanalizacije; Občina Šmartno ob Paki in KD Gorenje Lunine mene 24. junija, ob 13:03, prvi krajec Spoznajte velenjski podvodni svet Velenje, 23. junija - Vročina je v minulih dneh pokazala svoj pravi poletni obraz. Mnogi so jo odganjali z osvežitvijo v Velenjskem jezeru. Marsikdo pa ne ve, da imajo v čolnarni ob Velenjskem jezeru svoj prostor tudi člani potapljaškega kluba DPD Jezero Velenje, ki se tu in tam pomešajo med kopalce. Zato so se velenjski potapljači, ki jih kopalci velikokrat z zanimanjem spremljajo med njihovimi potopi pod gladino jezera,l odločili, da jim podvodni svet v živo predstavijo na dnevu odprtih vrat. Organizirali ga bodo v torek med 16. in 18. uro na plaži nasproti čolnarne. Po krajši predstavitvi potapljaške opreme bodo vsakega, ki bo to želel, pripravili za potop v spremstvu potapljača in ga primerno opremili s potrebno potapljaško opremo. Potem se bo lahko za kratek čas potopil pod jezersko gladino (zgolj kakšen meter ali dva pod površje), da bo vsak lahko občutil, kakšen je potop pod vodo v potapljaški opremi. Pred samim potopom bo vsak preizkusil opremo (delovanje jopiča - kompenzatorja plovnosti, dihanje zraka iz jeklenke s pomočjo regulatorja), spoznal osnovne znake za komunikacijo pod vodo ter se nato podal v vodo samo v spremstvu izkušenega potapljača DPD Jezero Velenje, ki bo uravnaval celoten potop in dvig iz vode. a V amfiteatru se je predstavila plesna šola Spin Prejšnji petek je dogajanje v amfiteatru popestrila Plesna šola Spin s svojimi plesalkami pod vodstvom Mojce Robič. Večer je bil prijeten in poln plesa in pesmi, mladi plesalci pa so ob tej priložnosti tudi pokazali, kaj vse so se v tem šolskem letu naučili. a CITY CENTER Celje • Do 21.junija fotografska razstava«From the pit«, Monika Bačič- Monique/ M13 Photography • Četrtek, 18.6., 14.00-19.00, bi-otržnica • Petek, 19.6., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Sobota 19.6., 15.00, ulična košarka, 3 na 3 na strehi garažne Ci- tycentra Celje Nedelja, 20.6., od 11.-12.ure, Eko čarovniška šola Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VRVEŽ V MOJI GLAVI 2D in 3D Inside Out (ZDA) Animirana komeidja, 102 minut Režija: Pete Docter Slovenski glasovi: Lija Pečnikar, Primož Pirnat, Alenka Tetičkovič, Jernej Kuntner, Jožef Ropoša, Vesna Slapar, Pika Kovač, Tatjana Durič Ribič, Danijel Bavec idr. Petek, 19. 6., ob 18.00 Sobota, 20. 6., ob 18.00 3D Nedelja, 21. 6., ob 16.00 3D - otroška matineja Ponedeljek, 22. 6., ob 18.00 THEEB Theeb (ZAE, VB ) Pustolovski triler, 100 minut Režija: Naji Abu Nowar Igrajo: Jacir Eid Al-Hwietat, Hussein Salameh Al-Sweilhi-yeen, Hassan Mutlag Al-Maraiyeh, Jack Fox idr. Petek, 19. 6., ob 20.00 Nedelja, 21. 6., ob 18.00 POBESNELI MAX: CESTA BESA 2D in 3D Mad Max: Fury Road (Avstralija) Akcijska pustolovščina, 121 minut Režija: George Miller Igrajo: Tom Hardy, Rosie Huntington-Whiteley, Charlize Theron, Zoe Kravitz, Nicholas Hoult, Riley Keough idr. Sobota, 20. 6., ob 20.00 3D Nedelja, 21. 6., ob 20.00 POGLED TIŠINE The look of Silence (Danska, Finska, Indonezija, Norveška, VB) Dokumentarni film, 99 minut Režija: Joshua Oppenheimer Nedelja, 21. 6., ob 19.00 - mala dvorana Ponedeljek, 21. 6., ob 19.00 - mala dvorana ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH Hross i oss (Nemčija, Islandija, Norveška) Romantična komična drama, 81 minut Režija: Benedikt Erlingsson Igrajo: Ingvar Eggert SigurSsson, Charlotte Boving, Helgi Bjornsson, SigriSur Maria Egilsdottir idr. Ponedeljek, 22. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "«WAS 18. junija 2015 Nagradna križanka Vzajemna ZAVAROVANJE ZA TUJINO Zavarovanje z medicinsko asistenc v času potovanja in bivanja v tujini. Posebna ponudba: družinski paket za Hrv< in letno zavarovanje city/center I/se najboljše OaAübnü- OBDAROVANJE! Desetak, magični darilni bon za izpolnitev vseh želja v CITYCENTRU CELJE in ostalih 3 najboljših nakupovalnih središčih Slovenije. ciiy/center CenterVjč IIUlIUllll dh£poik www.desetak.si VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22 Zakaj bi sklenili zavarovanje za tujino? Ker nudi več kot Evropska kartica. Za brezskrbna potovanja vam svetujemo, da sklenete zavarovanje za tujino. Če potujete večkrat, izberite zavarovanje Multitrip, saj boste z njim prihranili čas in denar. Zavarovalna premija je ugodnejša, kot če bi sklepali zavarovanje vsakokrat posebej. Začetek zavarovanja velja že dve uri po sklenitvi, ko poravnate premijo. Multitrip je zavarovanje za večkratna potovanja v tujino in vam zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v tujini in na poti. Zavarovanje lahko sklenete kot posameznik ali vsa družina. Zavarovanje Multitrip nudi več kot Evropska kartica ker: • nudi 24-urno asistenco v slovenskem jeziku za hitro in učinkovito nudenje pomoči • informacije o najbližji zdravstveni ustanovi • storitve nujne medicinske pomoči tudi v zdravstvenih ustanovah, ki niso v javni zdravstveni mreži obiskane države, • nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice in klinike ter nujno zdravljenje • nujne zobozdravstvene storitve • zdravljenje akutnega poslabšanja kroničnih bolezni • iskanje in reševanje ponesrečenih oseb • prevoz v domovino • odvetniške storitve • s sklenjenim dodatkom za nezgodno zavarovanje pa si zavarovanje nadgradite tudi z nezgodnim zavarovanjem za čas trajanja potovanja. Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 29. junija. Izžrebali bomo tri nagrade: elektronski termometer, led svetilko za kolo in majico Vzajemne. ČETRTEK, 18. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 19. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 20. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 21. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. DEŽURSTVA ■ PONEDELJEK, 22. junija ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. in 21. 6. -Ivan Rajevič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. TOREK, 23. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 24. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. do 14. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 8. do 14. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 15 18. junija 2015 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 habit nepremičnine Hablt, d.o.o. Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Hišo, velikosti 226 m2, v Velenju na Konovem, K + P+M, parcela 932 m2, zgrajena 2004 , še ne-vseljena, ER: D (60-105 kWh/ m2a). Cena 190.000 evr. Hiša v Paški vasi, 129 m2, P+1, zgrajena 2005 , 502 m2 zemljišča na odlični lokaciji. ER E (105-150 kWh/m2a) Cena 159.900 evr. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) NEPREMIČNINE V BLIŽINI Bizeljskega, v kraju Drenovec pri Bukovju je naprodaj vikend in tudi vinograd, ki leži na izrazito lepi sončni legi. Kličite na gsm: 041 571 475. ŽIVALI KUPIM telička starega do 14 dni. Gsm: 031 986 506 KUPIM mlado kravo, ne brejo. Gsm: 041 290 613 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Gsm: 031 896 475 PRAŠIČE težke od 25 do 30 kg prodamo. Gsm: 041 986 071 mali OGLASI PUJSKE, odojke in domače kokošje jajčke prodam. Gsm: 031 542 798 ali 041 527 728 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. RAZNO KOSILNICO na nitko prodam. Gsm: 051 626 788 GIBANJE prebivalstva GUGALNICO, železno ogrodje, 1 m široka lesena klop, prodam. Gsm: 051 626 788 NOVO škropilnico, 6 l, prodam. Gsm: 051 626 788 OTROŠKO kolo s pomožnimi kolesi za 3-letnega otroka in kolo za 10-letnega otroka prodam. Gsm: 051 626 788 ŽARNI grob (betonski zid G/001/002/004) na pokopališču Pod-kraj s popustom prodam. Gsm: 041 364 878 STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 Upravna enota Velenje POROKE Kortnik Metod, Velenje, Podkraj pri Velenju 67 d in Vanovšek Teja, Velenje, Podkraj pri Velenju 67 d; Goličnik Vinko, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41 h in Jevšnik Katja, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 41h; Lesnjak Damjan, Šoštanj, Florjan 286 in Podrzavnik Špela , Šoštanj, Florjan 286; Miklavžin Aleš, Velenje, Silova 3 c in Baš Simona, Velenje, Silova 3 c. SMRTI Praznik Jožef, roj. 1937, Rečica ob Savinji, Varpolje 45; Pungartnik Marija, roj. 1941, Celje, Košnica pri Celju 62 c; Tre-bičnik Alojzija, roj. 1933, Velenje, Kidričeva cesta 15. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU [STARO ZA NOVO! vec na www.habit.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. I* KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Spe energetika Spe vodovod in kanalizacija Spogrebno pokopališka dejavnost Sreklamacije glede obračuna za individualne hiše, blokovno gradnjo in industrijo Nagrajenci križanke »AS avtomobili Skornšek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. junija 2015, so: • Jože Mikoletič, Prešernova 22 b, 3323 Velenje; • Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje; • Bojan Knez, Tomšičeva 55, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MAXX SERVICE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si V AKCIJI! GNOJILO ASEF, 6,90 € za cvetoče balkonske cvetlice jjfeAROlANOVO! Informacije: 813 949 AKCIJA! BELTON št. 4, 0,75 L 8,25 € SUPER CENE GNOJIL! KAN LUK0VAC, UREA KUTINA Z VAMI IN ZA VAS! ŽETEV ZIT Z ŽITNIM KOMBAJNOM CLAAS! INFO.: 031 864 ■ 341 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Or press@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je zapustila draga mama, oma, prababica in sestra MARIJA VREČA 25. 8. 1926 - 6. 6. 2015 Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala dr. Aleksandri Žuber, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje in Bolnišnici Topolšica, sodelavcem podjetja Sintal in podjetja Grammer iz Slovenj Gradca, govorniku za ganljive besede slovesa, Društvu upokojencev Velenje, Pogrebni službi Tišina, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Tatjana in Dušanka z družinama, sinovi Boris, Karel in Branko z družinama ter sestra Tonika z družino Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal, ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi in čutil, kako smo te imeli radi. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da te več ni... ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi IVAN KOREN iz Šentilja 1952-2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna hvala družinam Vidmajer, Zemljak in Andrejc. Hvala tudi Pogrebni službi Usar, GD Šentilj, Premogovniku Velenje, PD Šentilj, DU Šentilj, RK Šentilj ter ostalim za darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi častni straži, godbi, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in tast m Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ALOJZ HREN 28. 9. 1949 - 29. 5. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Manca, hčerka Nina in sin Marko z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. (Tone Pavček) ZAHVALA Od nas se je poslovil dragi mož, oče, brat in dedi JOŽE KRALJ - JOSIP Štrbenkova 7, Velenje 19. 3. 1953 - 12. 6. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, topel stisk roke in dobro misel. Zahvaljujemo se tudi bolnišnicam Topolšica, Maribor in onkološkim delavcem v Ljubljani ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 18. 6. 2015, barve: CM K, stran 24 Predstavljalo se je kar 41 turističnih društev V Velenju se od petka vrstijo prireditve 8. turističnega tedna, sklenili jih bodo to soboto - Obuditi želijo Noč ob jezeru Mira Zakošek Središče Velenja je bilo zadnjo soboto čudovito. Vreme je bilo ravno prav toplo, predstavitve 41. turističnih društev iz vse Slovenije pa so privabile v središče mesta številne obiskovalce, ki so se čudili nad tem, s čim vse se ponašajo različni slovenski kraji in koliko etnološkega izročila ohranjajo in prenašajo na mlade rodove. »Res sem vesel, da je tole vseslovensko srečanje tako dobro uspelo, še posebej, ker je bilo v zatonu, lani ga sploh ni bilo,« se je veselil predsednik Turistične zveze Velenje Franc Špegel. Takšna druženja so po njegovem zelo dobrodošla, saj turistični delavci med sabo izmenjajo izkušnje. Tudi v Velenju je bilo tako. Poleg javne predstavitve dejavnosti so namreč pripravili tudi plenarno zasedanje, na katerem so usklajevali, kako naj bi organizirali njihovo delo v bodoče. Ogledali pa so si tudi številne tukajšnje zanimive turistične destinacije in bili gostje Škal, Šentilja in Šaleka. Veliko so govorili o prireditvah in med drugim dali pobudo, da bi v Velenju ponovno oživili dolgo tradicionalno, odlično obiskano in po vsej Sloveniji poznano Noč ob jezeru. Seveda so tukajšnji turistični delavci predstavitev na Cankarjevi izkoristili tudi za promocijo svojih prireditev. Člani turističnega društva Velenje so se oblekli v srednjeveška oblačila in tako prepričljivo vabili na srednjeveški dan, ki ga bodo zadnjo nedeljo v tem mesecu pripravili na Velenjskem gradu. Marjan Prislan je obljubil, da bodo lanski bogat program še dopolnili. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je tudi župan Podčetrtka. Velenje zelo dobro pozna in ceni njegove turistične priložnosti, predvsem pa je prepričan, da bo Velenje v prihodnje še kako prepoznavno kot objezersko mesto. Soglašal je tudi s tem, da bi bilo v tem okolju dobro znova prebuditi prireditev Noč ob jezeru. Misja je tudi poudaril, kako velik prispevek k turistični ponudbi Slovenije predstavljajo turistična društva, in izrazil upanje, da bo »država« to čim prej spoznala in jih tudi bolj finančno podprla. V turističnih društvih bodo znali vsak evro dobro oplemenititi, dodaja. Sicer pa so v turistični zvezi zelo aktivni, v zadnjih dneh so se zvrstila še druga srečanja, med drugim turističnih društev objezerskih mest ter društev, ki so stara že več kot 110 let. Presenetljivo več kot 30 jih je. Na vseh srečanjih so govorili predvsem o tem, kako še izboljšati prepoznavnost posameznih slovenskih krajev, jih vključiti v skupno ponudbo Slovenije in jih povezati v enoten turistični produkt. Na Cankarjevi je bilo zanimivo. Dobrote so hitro izginjale. 3ICO K Y POLET E Ob 40-letr ci Radia Vele iie Franc Špegel Marjan Prislan Peter Misja ■v,, ¿ET . uri, Titov trg 18.00 Program za otroke: Mojca Robič in plesalci Spin 18.45 Tanja Žagar z bendom 19.30 Šaleški študentski oktet 20.00 Tomislav Bralk in dalmatinska klapa Intrade 21.30 Ansambel Spev Generalni pokrovitelj: Mestna občina Velenje 18! ""^CAS V nedeljo je bilo zelo pestro v Lipju, kjer je potekala tradicionalna prireditev Poletje na Grilovi domačiji. »Prikazali smo košnjo, sejali ajdo, opravili dela v vinogradu, sadovnjaku in zeliščnem vrtu. zadovoljni smo bili tudi z obiskom. Ko nas je pri delu zmotil dež, smo "vedrili", kot so to počeli naši predniki,« nam je povedal predstavnik organizatorjev dogodka Franc Špegel. ik/À - Pripravljeni na počitnice Velenje, 13. junija - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje še vedno zbirajo prijave za koloniji v Poreču in Savudriji. Izmeni se lepo polnita, a nekaj prostih mest še imajo. Kdor si še želi preživeti 10 brezskrbnih dni v zdravstveni koloniji ob morju, naj se čim prej oglasi v vili Mojca, saj prva izmena v Poreč odpotuje že 25. junija. Minulo soboto dopoldne so na vrtu vile Mojca pripravili tudi tradicionalni Ta veseli dan, s katerim počastijo konec šolskega leta, ki se hitro bliža. Tokrat so v goste povabili športno šolo Mali športnik. Z njihovo pomočjo so izvedli Otroško olimpiado, poskrbeli pa so tudi za zabavo. Bilo je živahno in mladostno. Ta veseli dan so tokrat športno obarvali. V okolici vile Mojca so v toplem sobotnem dopoldnevu pripravili pravo mini olimpijado. V primeru slabega vremena prireditev odpade! Danes »Mlado Velenje bere« Danes ob 17. uri vas MZPM Velenje, ki je pred kratkim uspešno zaključil letošnjo bralno značko, vabi na velenjsko promenado na priredi- tev »Mlado Velenje bere«. Na njej vas bodo pričakali ležalniki, v katere se boste lahko zleknili med pogovorom s književnikom Ivom Stropnikom. Pripravljali so srečanje s prevajalcem in stand up komikom Boštjanom Gorencem - Pižamo, pa je žal moral prihod v Velenje odpovedati zaradi nepredvidenih obveznosti. Zagotovo pa bo tudi druženje z domačinom Stropnikom, ki je doslej izdal tudi niz knjig za otroke in mlade, več kot zanimivo. a bš ■