3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. februarja 2013  Leto XXIII, št. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 14. februarja 2013 Porabje, 14. februarja 2013 Na Gornji Senik prispele knjige STR. 4 Borovo gostüvanje na Gorenjom Siniki STR. 5 »Želimo si ambiciozno, mlado, živo skupnost« Lani 20. avgusta sta se proslave ob madžarskem državnem prazniku v Lendavi udeležila tudi ministra dr. Žiga Turk in Zoltán Balog, oba odgovorna med drugim tudi za področji izobraževanja in kulture. Letos 8. februarja pa sta oba sprejela povabilo Državne slovenske samouprave in Zveze Slovencev na Madžarskem ter obiskala slavje ob Dnevu slovenske kulture v Monoštru. Pred prazničnim dogodkom sta se v Slovenskem kulturno-informacijskem centru sestali slovenska in madžarska delegacija, katerih člana sta bila tudi državni sekretar pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar ter državni podsekretar za narodnostne in civilne odnose Csaba Latorcai. Kasneje sta se sestanku pridružila predsednika obeh porabskih krovnih organizacij. Na tiskovni konferenci je madžarski minister za človeške vire Zoltán Balog izrazil skupno mnenje, da narodnosti ne smejo občutiti posledic gospodarsko-finančne krize na področjih kulture, šolstva in uveljavljanja državljanskih pravic. Svojega ministrskega kolega je obvestil o uspešnem prevzemu dvojezičnih osnovnih šol s strani Državne slovenske samouprave in izrazil naklonjenost za nadaljnje izobraževanje pedagoških strokovnjakov ter zaposlitev učiteljev asistentov. Omenil je tudi možnost izvolitve slovenskega poslanca v državni zbor od naslednjega mandata, ob nizkem številu glasov pa je izpostavil možnost delegiranja zagovornika v parlament. Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk je naštel vidne spremembe v življenju Porabskih Slovencev, kot je izboljšanje sistemskega financiranja Radia Monošter in skorajšnji pričetek gradnje cestne povezave Verica-Gornji Senik. Kot pozitivno je še omenil dosedanje stabilno financiranje slovenskih šol in sistem parlamentarnega zagovorništva. »Želimo si na Madžarskem ambiciozno, mlado, živo skupnost« - je povedal ter opozoril na pomanjkljivosti pri financiranju slovenskega muzeja in kulturnega centra ter zaprosil za nevezanost na razpisne vire. V času tiskovne konference se je že napolnila monoštrska gledališka dvorana. Na letošnjem slavju sta prav tako spregovorila oba ministra. Zoltán Balog je izrazil svoje misli ob branju Prešernove Zdravljice: »Če nek narod v svoji najvišji pesmi poje o sebi, da želi dobre sosede, je to dobra inspiracija za politike.« Dr. Žiga Turk je opozoril na tisočletno skupno bivanje Slovencev in Madžarov ter ob 20. obletnici meddržavnega manjšinskega sporazuma označil narodnostne skupnosti kot vezne člene med enakovrednima narodoma. Mlada novinarka Nikoletta Vajda-Nagy je preko svojih kulturnih doživetij v šolskih in študijskih letih poudarila, da morajo vsi člani skupnosti prispevati k skupni kulturi. Slovenski kulturni praznik so popestrili nastopi Komornega zbora ZSM ter kulturnih skupin obeh porabskih dvojezičnih šol. -dm- Foto: K. Holec Madžarska in slovenska delegacija na pogovorih v Slovenskem domu V kulturnem programu je nastopila tudi otroška folklorna skupina števanovske šole Nove knjige PANONSKI KNJIŽEVNI PORTRETI Knjige, o katerih bo tokrat beseda, sodijo v Panonske književne portrete, ki bodo šele napisani, razen pričujočega o Ferdu Godini in njegovem narečnem literarnem opusu 1930 – 1936. Portreti so: roman Janeza Mataja Vend II, Ciganske pravljice Vragovedke Jožeta Livijena, medtem ko je pesniška zbirka Simone Kopinšek Ljubezenske nekoliko izven tega konteksta, ker je pesnica iz Maribora. Knjige so izšle z letnico 2012 pri Založbi Franc – Franc, ki bo v petek, 22. februarja, v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici proslavila 20-letnico dela. Istega dne bo tudi predstavitev nekoliko dopolnjene in iz nemščine prevedene doktorske disertacije štajerske Slovenke iz Avstrije Andreje Haberl Zemljič Pustiti jezik v vasi. Vend Janeza Mataja je pri Založbi Franc – Franc izšel leta 2009, zdaj pa prebiramo Vend II. Ob izidu prvega romana smo izpostavili, da se je avtor lotil opisovanja zgodovine in zgodovinskih osebnosti Murske Sobote najprej v romanesknih pripovedih Plaščarji I in Plaščarji II in Cintor in potlej v Vendu in sedaj v Vendu II, ki je nastal na osnovi starih dopisnic, ki jih je dobil od družinske prijateljice Zlate. Janez Mataj, ki se je doslej v proznih delih loteval zlasti za lokalno, mestno okolje zanimivih tem, je najnovejši roman gradil na dopisnicah vojaka Karolija, s „katerimi je v moriji I. svetovne vojne pošiljal besede ljubezni ženi Faniki in sinčku Lajčiju, dokler ga Bog na fronti ni poklical v nebesa... Karoli je v Sombotelu avgusta 1914 na prvo dopisnico napisal: »Lübleni moji stariške pa zsena ino moj mali Lajcsi trnouk vasz dam pozdraviti ino stercza küsnoti. Peneze szam vrouke doubo stere szte mi poszlali Gesz szam vala bougi zdrafdoszega mao nadale pa ne vem ka de zdravje szluzsilo Kominov Gyancsiodide 14-toga liki tou nevej kama do sli. Mi mo pa lekar 18-toga sli lekar v Becs ali liki tou ne vejmo kak mo dugo tam...« Ve-čina razglednic, ki jih je vojak Karoli pošiljal svojim dragim, predvsem ženi in sinčku, je napisana v tem, lahko rečemo, elementarno iskrenem duhu preprostega Prekmurca, ki je moral v nesmiselno vojno, kjer je tudi pustil življenje. Avtor Janez Mataj je na predstavitvi poudaril, da so vsi dogodki v Vendu II resnični, »veliko knjig o vojni sem prebral, o vojni in fronti pa so mi pripovedovali tudi moj stari oče in drugi sorodniki.« Pisec se namreč naslanja tudi na vsebino dnevnika, ki ga je pisal Karčijev soborec Arpad. Pri opisovanju Arpadovih ljubezenskih dilem si je Mataj – tako na predstavitvi – dovolil več pisateljske svobode. Zlasti pri Arpadovi ljubezenski razpetosti med Rozo in Eržiko. Toliko o prvem delu romana Odhod, iz drugega Vrnitev – iz ujetništva v Ukrajini – v Mursko Soboto, je pomenljiv opis shoda Madžarskega izobraževalnega društva za Slovensko krajino, ki je vabilo: Ljudstvo Vendske krajine naj se ta dan zbere v Murski Soboti, da izpove svojo madžarsko prepričanje in priseže svojo neomajno zvestobo madžarski domovini. Organizatorji shoda so, rečeno najkrajše, doživeli polom: »Mi nejsmo Vendi, Slovenci smo! Neščemo več pod Vogrsko! V Jugoslavijo ščemo!« je bilo jasno sporočilo protestnikov. Arpad na koncu izpolni obljube: odreče se Eržiki, neodposlane dopisnice ne izroči Faniki, ampak pusti na cvetočih krizantemah, kajti Karolijeva žena si je že našla drugega moškega. Nekaj popolnoma drugega in drugačnega je pesniška zbirka Simone Kopinšek Ljubezenske, ki jo je ilustriral Aleš Pogorevčnik, uredil pa Feri Lainšček. Zbirka že z opremo izziva z izrazito rdečo barvo, še bolj z vsebino, za katero mariborska pesnica poudari: »Proces mojega ustvarjanja je sestavljen iz velike količine sanjarjenja, ki se dostikrat dogaja na zelo dolgih sprehodih, pri zrenju v prazno, kar lahko vzameš metaforično ali dobesedno, saj se pred mojimi očmi izrisujejo zgodbe. Nekatere zgodbe pesmi nastajajo zelo dolgo, nekatere so rojene v trenutku. Ljubezenske res napaja ljubezen. Ob njih sem se silno zabavala in verjamem, da se ustvarjalni naboj prenese tudi na bralca.« Nekaj naslovov: Pomlad, Spomin, Ko te vidim, Zvezda, Najbolj moj, Školjka, Skoraj Pariz, Na obali sanj, Narobe dan in za konec Ljubezen z enakim akrostihom. Prijetno branje, z dokaj spretnimi, tudi v humor prikritimi sporočili. Jože Livijen je porabski sosed iz Dolenec in avtor knjige Vragovedke, s podnaslovom Ciganske pravljice, ki jih je sam ilustriral, uredil pa Feri Lainšček. Vrag in goslač, Vrag in skušnjava zlata, Vraginjino srce, Vrag na panju, Kako je cigan premagal vraga, Vrag in kovač, Stava in Vražja luknja, so sami vražji naslovi enako vražje dobro ilustriranih osmih pravljic, ki so zanimivo branje tudi za – nas – starejše. Jože Livijen spada med pomembnejše romske avtorje v Sloveniji. Leta 1994 sta skupaj z Jožekom Horvatom – Mucom izdala romsko – slovenski zbornik Lunin prstan, ki je prva knjiga romskih ustvarjalcev, dvojezična pa zato, da je razumljiva tudi Slovencem. Sicer pa za romsko književnost pravijo, da je postala zgodovinsko dejstvo šele v 20. stoletju. Literarni zgodovinar in urednik Franci Just je začel s Panonskimi književnimi portreti 1 od A do I leta 2006, z letnico 2012 so izšli Panonski književni porteti 2 – Ferdo Godina, Narečni literarni opus 1930 – 1936. V knjigi so objavljena Godinova narečna leposlovna besedila, ki jih je Franci Just iz prekmurščine prestavil v knjižno slovenščino. Prevedenim enajstim pripovedim je dodanih še pet preostalih, natisnjenih v Novinah. Avtor je besedila razvrstil po kronološkem principu, tako da si sledijo v vrstnem redu, kakor so bila izvorno objavljena. Ob študiji Narečna literarna ustvarjalnost Ferda Godine in literarnih delih je v knjigi tudi bibliografija pisateljevih del, ki jo je pripravil Franc Kuzmič. Avtor in založba sta se za natis odločila ob lanski 100-letnici rojstva Ferda Godine, pisca Belih tulpik, enega najbolj branih literarnih del književnikov iz Prekmurja. ERNEST RUŽIČ »Sodelovati v glasbi in privatnem življenju« »Barkaróla – je bila prvotno pesem beneških gondoljerjev in mornarjev. Bila je v 6/8 ali 12/8 taktu. Melodije barkarole imajo miren značaj in dajejo s sicer redkim taktom vtis nihanja gondole, ki mirno pluje po kanalih Benetk« - lahko preberemo v eni od spletnih enciklopedij. Geslo smo na medmrežju preverili med pripravami na monoštrski koncert Tria Barcarola, ki ga sestavljajo študentje ljubljanske Akademije za glasbo. Z nastopom mladih umetnikov iz Slovenije sta namreč Veleposlaništvo RS v Budimpešti in Generalni konzulat RS v Monoštru želela obeležiti Dan slovenske kulture že teden dni pred osrednjimi slovesnostmi. O koncertu ste lahko na kratko že prebrali v prejšnji številki našega časopisa, tokrat objavljamo izjave talentiranih glasbenikov, ki so občinstvo navdušili tako v glavnem mestu Madžarske kakor tudi v središču Porabja. »Sam trio je začel delovati že leta 2008, je pa čelistka Zrinka Vlasić edina članica prvotne zasedbe. Midva s pianistko Simono Đonlić sva se priključila lansko leto, trenutno študiramo vsi trije pod mentorstvom rednega profesorja Tomaža Lorenza« - je na kratko strnil zgodbo tria violinist Gregor Hrabar. »Pri izbiri imena za zasedbo smo hoteli vsekakor ostati povezani z vodo, za ’barkarolo’ pa so se odločili že tako ali tako v prejšnji zasedbi« - je še dodala pianistka Simona. Kombinacija violine in violinčela s klavirjem je povsem klasična zasedba, smo izvedeli od mladih glasbenikov. »V Ljubljani je bilo in je kar veliko klavirskih triov. Je ena od zasedb, ki je verjetno enako popularna kot godalni kvartet. Napisano je mnogo literature, imamo na voljo pestro izbiro za svoj repertoar« - je objasnil edini moški član tria Gregor, ki se je izpopolnjeval tudi v Celovcu. Obetavni izvajalci pa so seveda tudi študentje, čeprav njihov način izobraževanja nekoliko odstopa od običajnega. »Precej več je odrekanja, moramo vaditi 5-6 ur na dan. Če sodelujemo v zasedbi, moramo vaditi zanjo še posebej. Najprej vsak sam, nato pa še skupaj. Imamo pa tudi ure s profesorji in tudi s pripravami na koncerte nam gre veliko časa. Ni tako, da se vzame knjiga, se prebere zvečer tri ure dnevno in je vse končano. Vaje nam vzamejo kar pol dneva« - je opisala obveznosti violončelistka Zrinka Vlasić. Ljubljančan Gregor Hrabar pa je dodal: »Imamo zelo čuden življenjski ritem. Ljudje ponavadi grejo v službo, se vrnejo domov in je to vse. Mi svoj poklic opravljamo ves čas. Ko se zjutraj zbudimo, je glasba v naši glavi. Z inštrumentom bolj ali manj preživljamo ves čas.« Veliko dela pa običajno obrodi sadove. Marca 2012 je Trio Barcarola osvojil 3. nagrado na mednarodnem tekmovanju »Citta di Treviso«, kmalu zatem pa še 2. nagrado na tekmovanju komornih skupin »Primož Ramovš« v Ljubljani. »Nagrade so zelo pomembne, saj mora imeti skupina dober življenjepis, če hoče kje nastopati s koncertom. Je pa za mojo dušo mnogo lepše, če publika ploska, če so ljudje iskreno zadovoljni s tem, kako smo igrali« - je razliko med strokovnim in odrskim uspehom orisala čelistka Zrinka, Gregor pa je še povedal: »Zame je bolj inspirativen odziv publike. So pa nagrade nekakšna potrditev, pomoč za prihodnje. Ponavadi nisem dajal teže na nagrade, seveda pa jo z veseljem dobim, če jo dobim. Včasih se mi celo zazdi, da si nekega priznanja nisem zaslužil.« Za dosežke v študijskem letu 2011/2012 je ansambel prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleti 2012 se je Trio Barcarola udeležil mojstrskega tečaja komorne igre pod vodstvom prof. Tomaža Lorenza v okviru Festivala Bled, kmalu zatem pa še štipendiranega mojstrskega tečaja v Transilvaniji (Romunija). »Svetovno znani umetniki, komorni glasbeniki so nam lani novembra predali svoje izkušnje. Učitelji se zavedajo, skozi kakšne faze gremo in nam lahko veliko pomagajo. Po izobraževanju je naš trio zvenel trikrat bolje kot prej« - je pripovedovala Zrinka Vlasić. O samih koncertih je pianistka Simona Đonlić spregovorila kot o viških pripravljalne poti. »To je darilo za vse delo za nazaj. Prepričana sem, da se vsi glasbeniki veselijo vsakega koncerta posebej. Naš cilj je namreč ta, da se pokažemo ljudem kot glasbeniki, kot umetniki. S tem jim želimo tudi nekaj sporočiti. Notranje počutje vsakega glasbenika je po koncertu nekaj posebnega.« O procesu priprav pa je še spregovorila čelistka Zrinka: »Vsekakor se mora najprej vsak sam dobro pripraviti. Nato se zberemo in poskušamo svoje ideje uresničiti in jih čim bolj zbližati. Ko vidimo svoje napake, jih poskušamo popraviti. Tako se pripravljamo na vsak večji koncert.« Na tokratnih koncertih na Madžarskem je lahko občinstvo prisluhnilo ob tradicionalnih skladbah Beethovna in Rahmaninova tudi modernejšemu delu slovenskega skladatelja Daneta Škerla. »Kadar se izvajajo nekoliko sodobnejše skladbe, se začuti premikanje na stolih ali kašljanje. Takšno glasbo je težje razumeti, in poslušalcem, ki niso vajeni, lahko postane morda celo dolgočasno. Ta dela ne zvenijo ljudem tako bližnja kot lepe harmonije, saj je moderna glasba malce bolj specifična in je tudi način poslušanja drugačen« - je svoje misli o sprejemljivosti sodobnejše glasbe izrazila pianistka Simona Đorlić. Vsi člani načrtujejo, da bodo nadaljevali sodelovanje v prihodnjem, tako tudi Gregor: »Moja pot je komorna glasba. Igram tudi violo v godalnem kvartetu, kot solist se nikoli nisem videl. Je nekaj v teh formacijah, kar me je enostavno prevzelo. Druženje, bratstvo, kar naprej živiš s temi ljudmi in se povežeš z njimi.« Podobnega mnenja je tudi pianistka Simona: »Naša skupna pot s triom pelje naprej. Imamo veliko ciljev kot posamezniki in tudi skupaj. Med sabo se razumemo zelo dobro in gledamo v prihodnost.« Brez tesnega prijateljstva z ansamblom ne bi šlo, je potrdila tudi tretja članica. »Sodelovati moramo tako v glasbi kot v privatnem življenju. To gre eno z drugim, sicer ne bi mogli komunicirati v glasbi. Če se recimo skregamo, se to takoj poz-na na našem igranju« - je izpostavila Zrinka, Gregor pa je z nasmehom prišepnil: »Kako bi sicer zdržali štiri ure vožnje med Budimpeš-to in Monoštrom?« Ti dve krajevni imeni si bodo člani tria zagotovo zapomnili. »Ljudje na Madžarskem so naš trio zelo lepo sprejeli, bili so prijazni in ustrežljivi. Odziv po koncertih je bil topel, in to je največ, kar nam lahko občinstvo da« - je povedala Simona, čelistka Zrinka pa je zaključila: »Sem sama na pol Madžarka, tukaj se počutim doma. Ljudje so zelo odprti in velikodušni, hočejo pomagati in ploskajo. Smo zadovoljni z dvoranami, pogoji in nastopi – še kdaj bi se vrnili...« -dm- Člani Tria Barcarola (z leve) violinist Gregor Hrabar, pianistka Simona Đonlić in violončelistka Zrinka Vlasić. OD SLOVENIJE… Na Gornji Senik prispele knjige Petanjci BOGAT PROGRAM ŠIFTARJEVE FUNDACIJE Kot smo pisali v naši lanski zadnji številki, je 7. decembra 2012 na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani potekala tradicionalna dob-rodelna akcija »Podarjamo knjige«, na kateri sta Zvezno ministrstvo Republike Avstrije za šolstvo, umetnost in kulturo ter Mohorjeva družba v Celovcu podarila knjige v vrednosti 50.000 EUR. Lanska akcija je bila že dvanajsta po vrsti, na njej so knjige prejele štiri ustanove: Državna slovenska samouprava z Gornjega Senika, Zaporniški vikariat, Slovenska Karitas in Slovensko društvo France Prešeren iz Skopja. Nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom, 4. februarja, so prispele podarjene knjige na Gornji Senik, na DOŠ Jožefa Košiča. Z bogato pošiljko knjig (za 15.000 evrov) je prišel na Senik tudi vodja Mohorjeve založbe Franz Kelih. Mohorjeva družba v Celovcu tudi na ta način uresničuje namen svojih ustanoviteljev, to je širjenje slovenske knjige med ljudi, posebej tiste, ki si je zaradi materialne ali kakšne druge stiske ne morejo kupiti sami. S to akcijo želijo kot založba slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem posebej poudariti tudi njihovo skrb za ohranjanje slovenskega jezika med slovensko manjšino, ki živi v Porabju na Madžarskem. V imenu porabske slovenske skupnosti je pošiljko knjig, v kateri so učbeniki, otroška in mladinska literatura, priročniki, monografije itd. prevzela ravnateljica seniške šole Ildiko Dončec Treiber, ki je tudi članica Državne slovenske samouprave. DSS bo poskrbela, da bodo knjige dobili tudi na drugih šolah in inštitucijah. MS Podelili Prešernove nagrade V Ljubljani so na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade. Predsednik uprav-nega odbora Prešernovega sklada akademik Jože Trontelj je v slavnostnem nagovoru dejal, da bi Ivan Cankar po sto letih morda ponovil svoje dramatično svarilo, »naj ne dopustimo, da se nam bo kultura spremenila v belo krizantemo, pripeto na prsih siromaka«. Opomnil je, da številne človeške usode že razkrivajo eksistenčno stisko, revščino in malodušje tam, kjer ju zadnja desetletja ni bilo videti. Kulturne dobrine postajajo luksuz, zato, kot je dejal, toliko bolj cenimo tiste, ki še vedno kupijo knjigo ali obiščejo gledališča, galerijo ali koncert in smo veseli tistih, ki vedo, da mora kultura preživeti. Ljudje za preživetje kot človeška bitja potrebujemo tudi umetnost in kulturo, kultura in umetnost morata prežemati vsa polja človeškega delovanja in ustvarjanja, je v svojem nagovoru poudaril Trontelj. Zdravljici v interpretaciji dramskega igralca Borisa Cavazze je sledila podelitev Prešernovih nagrad. Nagrado za življenjsko delo sta prejela pisatelj Zorko Simčič za življenjsko delo in bogat literarni opus ter slikarka Marlenka Stupica, ki že dolgo neprekinjeno soustvarja trdno jedro slovenske ilustracije. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli: prvakinja ljubljanskega baleta Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink, pesnik Gorazd Kocijančič, baritonist Jože Vidic, prevajalka Marija Javoršek in Metod Pevec za scenarij in režijo dokumentarnega filma Aleksandrinke. Zbor ustanoviteljev in programski svet sta sprejela program Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije v letu 2013. Na prvem mestu je razvoj in vzdrževanje Vrta spominov in tovarištva, ki ga je okoli svoje domačije zasadil pokojni profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Vanek Šiftar. Ob skrbi za več sto različnih dreves in drevnin iz Evrope in tudi drugih kontinentov, bodo namenili pozornost promociji in vzpodbujanju o-biska v Vrtu. Posebej bodo vabili osnovne in srednje šole. Ustanova bo nadaljevala z Vanekovimi ekološkimi večeri in pripravila različne kulturne dogodke. Dogovarjajo se o vsebini tradicionalne majske prireditve Jambori spominov in dobrega sosedstva, ter o drugih dejavnostih, med katerimi je predviden tudi obisk programskega sveta v Monoštru. O pomembnejših programih pa v naslednjih številkah Porabja. Tekst in foto: eR Vodja Mohorjeve založbe Franz Kelih v pogovoru s seniško ravnateljico Predsednik Uprave UŠF Ernest Ebenšpanger; namestnik predsednika, Vanekov sin Marjan Šiftarinakademikdr.AntonVratuša,ševednodejaven v fundaciji, čeprav bo 21. februarja star 98 let, in je ob slovenskem pisatelju Borisu Pahorju iz Trsta, ki je vstopil v 100-letnico, najstarejši slovenski izobraženec. Čestitke obema! Vodja monoštrskega okraja obiskal Slovenski dom Vodja Mohorjeve založbe Franz Kelih s seniško ravnateljico Ildiko Dončec Treiber; ob njiju profesorica Katedre za slovenski jezik v Sombotelu dr. Elizabeta Emberšič in urednica Slovenskih utrinkov Ibolya Dončec Prejšnji teden je vodja na novo ustanovljenega monoštrskega okraja – sem spadajo tudi slovenske vasi v Porabju – István Orbán obiskal Slovenski kulturni in informativni center. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök ga je seznanil z dejavnostmi Slovenskega doma in z delovanjem Zveze Slovencev na Madžarskem. Gost si je ogledal hišo, med drugim je obiskal tudi uredništvo našega časopisa. Pred 40-imi lejtami … DO MADŽARSKE Borovo gostüvanje na Gorenjom Siniki Inda svetja so se mladi ženili samo v fašenki. Če se pa v fašenki niške nej ženo, te so mog-li mladi na fašenski torek plojek/baur vlejčti ali baurovo gostüvanje slüžiti. V Porabji so gnauk meli borovo gostüvanje na Dolenjom (1955) in na Gorenjom Siniki (1973). Trikrat so meli v Sakalauvci, štirikrat v Števanovci, petkrat v Slovenskoj vesi in v Andovci. Peto paut so Andovčange pa Števanovčarge vküper slüžili borovo gostüvanje (1999). 2002-oga leta so člani Društva porabskih upokojencev iz Slovenske vesi in Monoštra organizirali borovo gostüvanje. Leta 2003 pa je bilau borovo gostüvanje v Monoštri in Slovenski vesi, za vse porabske vesnice, za vse Slovence na Madžarskom. Na Gorenjom Siniki se je 1973-oga leta v fašenki niške nej ženo. Za toga volo so mogli mladi plojek vlejčti na fašensko nedelo. Baur je šenko Zsigmond Petrovics, šteri je živo v Merki, lejs pa je emo na Gorenjom Siniki. Baur so vöodebrali trgé: zvač, gozdar in vaftar (bakter). Dva drvara sta ga vözosekla pred dnevom gostüvanja. Vnoči je šest moškov (zvač, gozdar, vaftar, dva drvara in žandar) pri ognji skrb melo baur, nej ka bi ma vrejek štoj vkrajzoseko. Štrike, s šterimi so svabice pa drüžbange vlekli baur, so na pausado dobili od Števanovčarov. Več kak 200 lüdi se je na fašensko nedelo zrankma pripravlalo v kulturnom domi in šauli. »Gostüvančarge« so kau-li devete vöre pejški šli tadoj v Bekavaraš. Tam ji je že čako gorokinčani baur, šteri je biu dugi 34 mejtarov. Z Bekavaraša gor v ves (4 km) ga je vleklo 46 parov svabic in drüžbanov (92 lidi!). Najnaprej so gezdili štirge husarji (sodacke). Za njimi je üšo zvač, šteri je emo v rokej raugef. Za njim pa tisti, šteri so vnoči skrb meli baur. Na bauri je sejdo kočiš, za njim pa sta sejdla mladoženca. Na konci je vrejek vaftivo s šturmlampom vaftar. Po tistom so šli gostüvančarge, fašenki. Zvün nji so Gorenjisinčarge eške nutpokazali, kak se pletejo cejkarge, delajo rauže s kreppapira, lüpajo koškice. Na edni kaulaj so ženske trle prdivo s trlicov, prele s kaucami. Bosmange so na plečaj v pünkli nesli bosman (snejin štafirung). Po pauti so igrali veuki goslarge (Bekašge pa Fajčarge). Mali birov je med potjauv trikrat stavo gostüvančare pa je vöoznano mladi par. Vrazgé so pa vkradnili snejo pa go v edno ižo skrili. Žandar je skaus raura plezdo v ižo in go je tak rejšo. Vrazgé in rafankerar so ižine raure vöčistili. Na pau potí so podje šrango postavli (štrik prejkpotegnili). Na sto so glaž vina postavili pa peneze vödjali. Mladoženec je eške gnauk teuko mogo cüdjati. Zdavanje je bilau podnek pred šaulov. Kauli pete vöre so odali baur, po šestoj vöri pa so »čaralice zažgali«. V ogenj so zlüčali njini gvant pa meklé, papirnate lance z baura. S tem se je končo tisto leto fašenek. Glavni organizator je bil škonik Andraž Čabai, pomagalo ma je 20 moškov. Gospaud Čabai so v eno irko (zvezek) vküpspisali ime te moškov, ime 46 svabic in drüžbanov, muzikantov in sponzorov (Domovinska ljudska fronta, Delovna skupnost staršev, Kulturni dom, Gasilsko društvo). Vsikša držina v vesi je kaj cüdala (vrganjike, paukaraj, mesau, vino, palinko idr.) Küpili so 110 kg klobas, 1200 žemlé, spekli so 18 vrganjikov/perecov. Pörkölt (golaž) so sküjali za 200 lidi. Na fašensko nedelo 1973-oga leta je na Gorenjom Siniki 250 domanji lüdi slüžilo borovo gostüvanje, gledat ji je pa prišlo kauli 1000. Lejpe spomine mamo vsi, šteri smo tam bili. Marija Kozar Nova stranka na madžarski politični sceni Potem ko je pred tremi tedni na kongresu madžarske zelene stranke LMP osem njenih poslancev zapustilo stranko in tudi poslanski klub stranke, so le-ti ustanovili novo zeleno stranko z imenom Dialog za Madžarsko. Izstop iz stranke so utemeljili s tem, da se vodstvo le-te noče vključiti v pogovore z ostalimi opozicijskimi strankami in gibanji, ki pripravljajo načelno koalicijo za naslednje volitve v letu 2014. Njihovo mnenje je, da sama nobena opozicijska stranka ni sposobna narediti preobrata in zamenjati sedanje vladne stranke FIDESZ. Stranka LMP je imela do sedaj poslanski klub s petnajstimi poslanci, z izstopom osmih poslancev je poslanski klub razpadel, kajti predpogoj zanj je, da ima stranka najmanj 12 poslancev. Med dvema strankama potekajo pogovori, v kolikor to dovoljuje pravilnik parlamenta, da bi imeli skupni poslanski klub. Veliko je izbrisanih podjetij Januarja je prenehalo delovati več kot 2400 podjetij, to je 61 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Trend kaže, da je brisanje iz registra podjetij ustaljen pojav, kajti v zadnjih treh mesecih je bilo izbrisanih skoraj 8800 podjetij. Če bi se trend tako nadaljeval, bi v letošnjem letu prišlo do ukinitve kakih 45 tisoč podjetij. Na eni strani je vzrok zdrava selekcija, na drugi strani pa sedanje neprijazno gospodarsko okolje. Tudi strožji predpisi za ustanavljanje podjetij botrujejo temu, da lastniki ne morejo takoj ustanoviti novega podjetja z drugim imenom namesto nelikvidnega podjetja. Precej je tudi t. i. prisilnih podjetnikov, ki so jih okoliščine prisilile v to, da so odprli podjetje ali postali samostojni podjetniki. Baur so okinčali v Bekavaraši Küjarce na kaulaj Svabice in drüžbange Namé ešče vragej nej trbej Baukšoga reda bi vejn nej mogo titi k ednoj družini na reportažo, kak te, gda ranč zdavansko obletnico majo. Pred 51. lejti, 5. februara, sta se zdala Ferenc Geček pa žena Marija, steriva zdaj živita v Varaši. Kak sta taprajla, lani so svetili zato, ka okraugla obletnica bila, letos pa tak bilau, ka sta skur pozabila. Gda sem se s Francijom začno pogučavati, gnauk samo žena naglas pravi: ’Vejš ka, müva pa zdaj mava obletnico, 51 lejt je tauma, ka si me vzejo.’ ‚Nejsam te dja vzejo, ti si me nanjé vzela,’ se smejejo Franci. ‚Če človek tak nazajmisli, kak če bi zdaj bilau, pa ka vse se je z nami zgaudilo od tistoga mau, tau ranč taprajti ne mora. Ka pa pred tistim bilau od tistiga je pa baukša ranč nej gučati.’ - Zaka, ka je bilau? »Sedemnajset lejt sem star bijo, gda so cejlo družino, očo, mater pa pet mlajšov na Hortobágy odpelali kak kulake, pa leto pa pau smo tam bili.« - Dosta grünta ste meli? »Pa vejš, ka smo meli, samo gauš-tje smo dvajsti plügov meli. Tistoga reda je z Ritkarovec niške nej odo delat, vsakši je doma gazdöjvo, zvün ednoga, šteri je samo koze emo. Ka smo pripauvali, s tistoga smo živeli, več kak stau križov smo meli na mlatidvi. Gda smo pšenico dolapoželi, te smo že dejno (ajdo) posejali, njiva prazna nikdar nej stala. Dobro smo živeli, samo te se je vrag skazo, gda je vse dola trbelo davati. Rejsan je tak bilau, ka cejli pod so nam dolazameli, ešče telko sena nej ostalo, ka bi maro leko polagali. Sildje so vse v Rusičko vozili z bagauni, tistim je pa tam vse tasprnelo, mi smo pa nej meli krüja. Tau zato vejm, ka eden, šteri je tam v vauzi bijo, tisti je tau nam pripovejdo. Zvün tauga te ešče svinje, mlejko, žir (mast), kromče, djajca, ka pri rami bilau, so vse krajpobrali. - Tiste guštje, njive, ka so vam vkraj vzeli, sledkar ste je nazaj dobili? »Te gda smo domau prišli, te so nam ešče nazaj dali, dapa potistim, gda je zadruga bila, so nam znauva vse vkraj vzeli. Telko mam, ka više rama sem nika malo erbo, drügi grünt je vrag vse vzejo. Gda je odškodnina bila, te sem probo nika nazaj küpti, dapa nej šlau, zato ka so vse taši lačni tam bili, šterim bi vse trbelo. Nej so gledali, ka tiste guštje so gnauksvejta naše bile. Nej baja, aj majo, nam telko, ka z ženauv mava, dojda.« - Kak je bilau potistim, gda so vas nazaj domau pistili? »Te sem dja za sodaka rutjivo, dapa zato, ka sem nej bijo »megbízható« (zanesljiv), name so v »munkásszázad« (delovna enota) pelali v rudnik Dudar. Dapa ranč tak dva brata sta tö v rudniki dolazaslüžila soldačijo.« - Ka ste vi meli tam za delo? Cejli den se pod zemlauv bejo, največkrat naprej kak je front, pa tam sem vaudjaldje vökopo. Petdesetšestoga leta sem domau prišo, dapa te mi je ešče nej dolapreteklo. V Sombotel sem üšo tak v civilsko zravnjeno, pa sem si tanapravo, aj se leko vörazmečem. Za več kak edno leto, gda sem že delo, gnauk samo pridejo taši glavačke ta, gde sem delo, pa so me pitali, kak sem leko dja tak brž dolazaslüžo soldačijo. Dja sem se za nauroga napravo pa sem pravo, ka tau dja ne vejm, v Somboteli so mena knjige vöpostavili.« - Gde ste delali, gda ste dolazaslüžili soldačijo? »Najprvin sem nazaj v Várpaloto v rudnik üšo, zato ka so me doma preganjali. Bilau tak, ka eden den so me večkrat taodpelali. Zavolo tauga, ka dja, gda sem domau prišo, te sem par lidi naribo, šteri so paulek bili, ka nam je na Hortobágy trbelo titi. V Várpaloti sem gnauk tjöjpo eden motor, dapa nejso mi dali, aj ga vöplačam, liki tak po mejsecaj mi ga je trbelo vöplačati. Gnauk, gda sem domau prišo, v Varaši so policaji za menov šli pa do dauma so me sprvajali. Gda sem stano, te so mi motor vkraj steli vzeti, zato, ka policija nejma pa ga njim trbej. Tau je sreča bila, ka je motor nej bijo vöplačani, ovak bi ga odpelali. Tak ka namé so več lejt preganjali. Petdesetdevetoga leta sem nazaj domau prišo, pa ešče te sem kumar delo daubo. Nin so me nej goravzeli, zaman sem probo, samo na državno gospodarstvo (állami gazdaság) , ka so te ustanovili, gde sem cejlak do penzije delo. Tam so me sprvoga tö nagučavali, aj nutstaupim v partijo pa več pejnez mo slüžo. Dja sem je tak z bejlim pogledno pa se njim samo telko pravo: ‚Ka mislite vi, sedemnajset lejt star sem bijo, gda ste me deportirali, zdaj pa aj z vami vred kaula vlečem.’ Gda so tau čüli, so se obrnauli pa več nikdar so me nej nagučavali.« - Ka ste meli za delo? »Največ sem traktore popravlo, dapa bilau tak tö, ka sem na traktori bijo. Šestdesetpetoga leta sem emo edno nasrečo, prejk dvej lejta so me tak krmili kak edno malo dejte. Pelo sem se s traktorom pa me je tavdraro eden kamion, tak ka je traktor na dva tala spadno, dja sem se pa na osem mejtrov visiko v luft odneso. Gda sem k sebi prišo, te sem vido, ka prava nau-ga mi je za hrbtom, pleče so se pa vöbrnaule tak, ka sem je naprej pod šinjkom emo. Dvej leta trbelo, ka sem k sebi leko prišo. Potejm sem že bola samo taši serviz delo za traktore pa bola samo tašo lekejšo delo.« - Franci, gda ste vi iz Ritkarovec v Varaš prišli? »Šestdesettretjoga sem küpo zemlau, štrtoga smo vcujstanili zidati pa te šestdesetpetoga leta smo sé prišli. Tistoga reda té ulice ešče nej bilau, mi smo bili prvi, steri smo tü zidali. Tistoga reda je tü ešče nej bilau nej vode pa nej elektrike, kauli nas so njive bile pa kukarca rasla. Te se je vsakši bola nutra v Varaš vlejko, zato ka tü je lekejšo življenje bilau. Nej trbelo rano stanjüvati, daleč na bus odti pejški, pa te se je že vidlo, ka iz zemle živeti ne ‚š mogo. Žena je ram že samo te vidla, gda je bejliti trbelo, dočas je ranč nej odla tü, zato ka doma bila z mlajši. Dja sem dober ladjen bejo, pa vse sem dekle vküp-paubro, štere so pri zidari culagerge bile. Nej trbelo edno leto pa ram se je že zozido, novembra smo se že pakivali. Dja se že eden ram emo na Vépi, šteroga sem te küpo, gda so nas domau pistili iz Hortobágya. Edno leto smo tam bili, dočas ka smo cejlak domau na Verico leko prišli. Dapa mati me je nagučala, aj tisti ram brata dam, Vendeli, zato sem pa te mogo zidati.« - Zaka ste tam ram küpli? »Zato, ka sem tam edno emo, dapa tista že pokopana. Če bi te nej rutjivo, te bi ešče vejn gnesden tam bijo.« - Tistoga reda je ležej bilau zidati kak zdaj? »Ne mislim, ka bi ležej bilau, te je tö nej bilau pejnez, samo te je lüstvo nej bilau tak nevoškeno, bola so pomagali eden drügomi. Gda se je ram gorzozido, potistim mi je na pamet prišlo, ka dobro bi bilau, če bi pod cejlim ramom zamanica (klet) bila. Zmišlavo sem eden cajt, pa gnauk sem samo vcuj stano kopati. Pod cejlim ramom sem vöskopo zemlau pa prejk edne male okne, ka sem na fudamenti napravo, sem go vözlüčo na dvorišče. Vsakši zranjek eden velki tovornjak go je odpelo, nej zaman ka sem v rudniki bijo, tau je mena brž šlau. Tak ka zdaj spodkar tašo velko zamanico mam, ka ešče po drva mi nej trbej vöodti.« - Kelko mlajšov mate? »Tri dekle, vse so se tadale včile, visoko šaulo pa univerzo so skončale. Edna je v Egyházasrádoci, srejdnja je v Meriki, štero je tapelo stric, zato ka so oni nej meli mlajše, menša je pa v Pešti. Ka je v Rádoci, s tistov sem se tak korijo, zato ka se je dosta včila, pa zdaj te itak pavarkinja gratala. Ona pa mena samo telko pravi tašoga reda: ‚Vejš ka, oča, nekakoma delati tö trbej, vsakši ne more samo zapovejdati.’« - Vi ste zato v cejlom življenji dosta delali pa trpeli, nej? »Dosta sem delo v cejlom življenji, leko povejm, ka preveč dosta. Zato sem pa zdaj tak betežen, enajsetkrat so me rezali, srčni kap sem emo pa dvej nasreče sem emo. Prvopaut gda je kamion v mé prileto, drügopaut pa v rudniki, gda je voda vövdarila pa tak so me v rokej vöprinesli, ka mi je slabo gratalo. Pa te ešče zdaj te peasmaker so mi nutdjali, zato ka slabo srce mam. Doktor mi je tak pravo, ka sem dja že preživo, tisto je nej vsakdanešnjo. Dja sem ma pa natau samo telko pravo, vejte, namé ešče vragej nej trbej. Dapa dja zato brezi dela ešče zdaj ne morem biti, vsakši den nika taštibram, če drügo nej, te drva žagam pa pomalek je nut v zamanico nosim.« Karči Holec Ferenc Geček z ženo Marijo Nevoškenost Pismo iz Sobote STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Pravijo, ka je nevoškenost za Slovence nekše féle folklora. Nisterni bi prajli, ka sam nika nouvoga nej povedo, nika nouvoga nej vöovado. Brodim si, ka rejsan nej. Depa, zgodilo se je nika takšoga, ka mi je v glavej tou znouva naprej prišlo. Ja, nej dugo nazaj je nika takšoga bilou, ka tomi od naše nevoškenosti istino davle. Kak prvo moram prajti, ka se je tou nej godilo v krčmej. Sto bi si tou brodo, ka nej? Leko, ka ranč niške, ka se skur vse v krčmej godi. Na, pri meni se vekši tau v krčmej godi, tisti malo menši pa vküper z mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Zvün toga pa skur nika. Na, kak povejdano, neje bilou v krčmej pa neje bilou doma pri Regini. Tou, ka se je zgodilo, se je godilo na placi. Na soboškom placi. Žena mi je zapovedala, aj küjpim gesti. Djajca, kakše krumpline, mesou, sir pa če si eške ge sam kaj vözbrodim. Najprva sam se stavo pri ednoj ženski. Una domanja djajca odava. Küpim je dvajsti pa dem tadale do možakara, un zvün djajc eške vrnje mlejko, škipke pa sir ma na svojom štandi. Prosim pou kile sira. Pogledne me, kak bi smejt biu, nej pa človek. »Moja djajca so nej dobra gé? Vej pa bole bi pri meni küpo djajca tö. Tista stara ma zavolé pejnez. Pa nej samo tou! Una djajca zatoga volo odava, aj niške gor ne pride, kak na črno na drugom mesti velke pejneze slüži.« Sira sam nej küpo. Na, šou sam ga küpit na drugo mesto. Tam je znouva ena ženska bila. Nika se njoj je nej povidlo, ka sam nej najprva k njoj prišo. »Aaaa, tak je tou gé!? Ge sam slejgnja na redej, drugi pa prva na red pridejo. Če so vam uni boukši, tam tadale küpite, ka vam trbej. Na, leko vam kaj odam, depa, samo po tejm, če te od gnes tadale samo pri meni gemali. Ovak pa nika nede!« Ka mo delo z njou? Nika, šou sam tadale. Že sam biu pou vöre na placi pa sam v cejkeri samo eške djajca emo. Zdaj bi že dun mogo küpiti vse tisto, ka mi je trbelo. Depa, znouva je nej dobro bilou. »Tak je tou! Gda vseposedi lagvo obodite, do naja pridete,« sta skur v eden glas začnola un pa una, mouž pa žena. Tadale sam njiva sploj več nej poslüšo. Raj sam tam skrajoma nut v eden mali büfet stoupo pa si nika krepkoga spiu. Potejm sam odišo v velko tihinsko bauto pa tam küpo vse, ka je trbelo. Na zdaj dun krčma na red pride. Na pouti domou sam se v našoj krčmi stavo. Na, nej ranč v našoj. Tou se za krčmou povej, kama ma človek šegou ojdti. Nejsam eške nut stoupo, že me je krčmar na red začno gemati. »Čüjem, ka v druge krčme peneze nosiš? Moja ti je več nej zavolé? Ne vejm, kak bou, gda moje krčme več nede. Ne vejm, depa, vi te potejm vidli, kak bou.« Že skur na dveraj sam se obrno pa odišo tavö. Doma je k toj nevoš-kenoj soboti svoje kcuj djala eške moja tašča Regina, trno čedna ženska. Skur je djoukala. »Moja najboukša padaškinja Rozina je odišla na kafej k drugoj sousedici. Ja, una je bole mlada kak pa ge. Depa, nigdar takšen kafej ne sküja, kak je moj!« si je brisala vozgrivi nous pa skuznate oči. Ge sam popoudnevi gledo nekšen šport. Name je tö zaodilo. Tak sam nevoškeni grato, ka je eden iz Austrije biu prvi, nej pa naš. Kak povejdano, nevoškenost je gé naša folklora. Miki Na Talanjskom Stari auto tam za bauto vej, ka je doma s Talanjskoga. Delali so ga v ednoj fabriki, stere gnesden več nega. V njoj je že preci lejt delo eden Luigi, Lujzek po domanje. Té Lujzek bi trno rad emo ranč takši auto. Škeu je meti takši auto, ka ji je sam delo tö. Na, neje un cejli auto redo. Un je gor na dveri šrajfo klüke. Vsikši den je vrlo v slüžbo ojdo, depa, pejnez za ranč takši auto je nej mogo prislüžiti. Za kašnoga menjšoga bi emo pejneze, za takšnoga pa nej. Depa, če si stoj kaj rejsan želej, tou dobi. Na, bar tak pravijo. Pa si je tou pravo naš Lugi, Lujzek tö. Tak si je eške eno slüžbo najšo. Ojdo je najprva klüke gor delat, po tejm pa eške v eno drugo mesto autone popravlat. V svojoj prvoj slüžbi si je vsikši den gučo: »Moj boš! Boš vido, ka tisti den pride, ka boš moj!« V drugoj slüžbi si je vcejlak ovak zgučavo. Popravlo je autone pa skur pri vsikšom vedo prajti: »Moj se gvüšno nede kvariu, kak si se ti pokvaro!« Dnevi so šli v tedne, tedni v mejsece, mejseci so eno cejlo leto gratali. Tam nin malo po tejm, gda je že eno leto dvej slüžbi emo, je pejnez zavole bilou. Luigi, Lujzek je do svojga prejgnjoga prišo. Povedo je, ka ga zranje nede v slüžbo. »Naš auto mo küpo. Moram papejre vred vzeti pa vse tisto, ka nouvi auto prosi. Zatoga volo me zranja nede v slüžbo. Vej me pa razmejte, šef, ka nej?« Kak bi ga nej razmo, vej se je pa na delač vidlo, kak je z njim gé. Z dobre vole njemi je dovolo. Luigi Lujzek je biu srečen, kak že dugo nej. Vnoči je spati nej mogo. Kuman je čako, ka tista vöra pride, ka gora stane pa odide po svoj auto. Ja, prišla je tista vöra. Lujzek je že tam biu, gledo autone. Vsikši skur gnaki kak pa drugi. Skur, depa, nejso vsi gnake farbe. Kakšnoga aj si odabere? Steroga? Ojdi vam naš Luigi, Lujzek po fabričkom dvouri punom z avtonami. Aj vzeme plavoga? Bi biu bole lejpi tisti rdejči? Leko bi dober biu ejni bejli tö. Ka pa tisti črni? Žuti bi tö nej lagvi biu. Vse tou ga je mantralo, čas pa je šou tadale. Ojdo je že skur štiri vöre gor pa doj, depa, nej pa nej je mogo odebrati. Te pa so vö iz fabrike pripelali nou-ve autone. Vsi so bili rdeče farbe, depa, rdeče, kak je črešnja gé. Zdaj je več nika nej brodo. »Ti boš moj pa eden drugi nej!« Ja, Luigi, Lujzek se je odpelo z avtonom črešnjove farbe. Veseljdji nej bilou nej kraja pa nej konca. Spunilo se njemi je želenje, spuno se njemi je žitek. Stari auto tam za bauto eške pouni, kak ga je rad emo. Duga lejta ga je rad emo. Pa kak se je vedo z njim zgučavati. »Tak, mali moj, zdaj pa se pelava k moji mami, ka de te vidla. Nika se ne čemeri, ka de se korila z meuf. Una je takša gé, vejš. Prajla de, ka bi si kaj bole čednoga leko küpo ne pa auto. Depa, njaj tou. Na konci de se pa škela pelati s teuv pa z meuv. Una je takša gé.« Pa je ranč tak tö bilou. Večer se njoj je auto že trno vido, nejgva farba pa najbole. Ranč tista črešnjova farba, ka je gnes skur več nega na njem. Depa, tou se ne šté. Auto tam za bauto vej, kakšo lejpo farbo je indasvejta emo. Miki Roš DAN ODPRTIH VRAT NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI V ŠTEVANOVCIH PETEK, 15.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.05 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 V DOTIKU Z VODO: IN BILE SO ŠTIRI, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 16.25 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: ZADNJI ŠOLSKI DAN, 18.35 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENEC LETA - AVSENIKOVIH 60, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 15.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 11.40 DOBRA URA, 13.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 14.35 KNJIGA MENE BRIGA, 14.55 OSMI DAN, 15.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.05 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.00 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO, 18.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.05 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 20.25 USODA RIMA, DOK. SER., 21.15 MIRANDA, ANG. NAN., 21.45 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.35 REKVIEM ZA SANJE, AMERIŠKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.02.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: VREME, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DIVJI KOSTANJ S PLODOVI, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.35 BIBA SE GIBA, RIS., 7.55 PLES STOLOV: SMUČANJE, 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 KULTURNI BRLOG, 8.25 OPRAVILA: SANNE IN MATTHIJAS ČISTITA OKNA, 8.30 VELIKI STROJI: VILIČAR, 8.35 RIBIČ PEPE, NANIZANKA ZA OTROKE, 8.50 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 HIKARU ČISTI HIŠO, KRATKI FILM, 10.15 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 10.45 ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 SKRIVNOST IZ KELLSA, ANIMIRANI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.40 PRAVA IDEJA!, 15.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.45 LOVCI TEME, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.35 JUŽNA ITALIJA: NEAPELJ, CAPRI, AMALFI, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 OSS 117: KAIRO, VOHUNSKO GNEZDO, FR. FILM, 23.10 POROČILA, 23.40 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.30 JUŽNA ITALIJA, DOK. SER., 1.25 OZARE, 1.35 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL SOBOTA, 16.02.2013, II. SPORED TVS 7.10 DVANAJST: HERNAN DIAS ALONSO, 8.15 POGLEDI SLOVENIJE, 9.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 11.40 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.15 ALPSKO SMUČANJE – SV. PRVENSTVO, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 16.00 BIATLON – SV. PRVENSTVO, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.45 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO, 20.05 SVETOVNO PRVENSTVO, 20.25 MARIJ KOGOJ, JOSIP VIDMAR: ČRNE MASKE, OPERA, 23.15 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NAJBOLJŠI FESTIVALI: RETRO GLASBA, 0.05 BLEŠČICA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.02.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 SLOVENEC LETA - AVSENIKOVIH 60, 15.10 1981, KANADSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O UKRADENEM LJUBIMCU, NANIZANKA, 17.50 IGRALCI BREZ MASKE - MARIJA LOJK TRŠAR, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 PISATELJ IN MESTO, DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MB 2012, 21.50 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 22.20 POROČILA, 22.50 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 17.02.2013, II. SPORED TVS 6.45 SKOZI ČAS, 7.30 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.30 TURBULENCA, 9.00 GLASBENA MATINEJA: FLAVTISTKA EVA-NINA KOZMUS, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN DIRIGENT SIMON KREČIČ (C.PH.E.BACH: KONCERT ZA FLAVTO V D-MOLU), 9.45 ALPSKO SMUČANJE – SV. PRVENSTVO, 11.45 BIATLON – SV. PRVENSTVO, 13.15 ALPSKO SMUČANJE – SV. PRVENSTVO, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 16.00 BIATLON – SV. PRVENSTVO, 16.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.50 PODELITEV BLOUDKOVIH PRIZNANJ, REPORTAŽA, 19.30 ŽREBANJE LOTA, 20.05 SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU, 20.30 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 21.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, 21.45 AJ VEJVEJ: BREZ OBŽALOVANJA, DOK. ODD., 23.20 LASJE, KRATKI FILM, 23.45 OSA, KRATKI FIL, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.02.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ODDAJA ZA OTROKE, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: REŠEVALCI, POUČNA ODDAJA, 10.45 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.55 ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 FRANČEK:, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: ANDREJ CAPUDER, EVALD FLISAR, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 INFODROM, 9.05 DVOJNE POČITNICE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.25 PISATELJ IN MESTO, DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MB 2012, 16.25 USODA RIMA, DOK. SER., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: EVOLUCIJA, ANGLEŠKI FILM, 21.45 JACK TAYLOR: POLICISTI, IRSKA MINI-SERIJA, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 19.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.35 KULTURNI BRLOG, 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: ROJSTNI DAN, ODDAJAZA GLUHONEME, 10.55 MUZOZLET: EKO EX-TEMPORE, 11.10 HARMONIJE EVROPE: ANGLIJA, 11.25 NOGOMET NI ZA PUNCE, KRATKI FILM, 11.40 ODDAJA ZA MLADE, 12.20 PISAVE: ANDREJ CAPUDER, EVALD FLISAR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, NANIZANKA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, POGOVORNA ODDAJA, 20.55 TOMOS, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PISATELJ IN MESTO, DRAGO JANČAR, GOST EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE MB 2012, 0.30 POSEBNA PONUDBA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 19.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, 9.00 DVOJNE POČITNICE, MLAD. NAD., 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.05 GLASNIK, 17.35 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 OB 40-LETNICI PROFESIONALNEGA DELOVANJA MAESTRA UROŠA LAJOVICA: DIRIGENT, PORTRETNI FILM, 21.00 UROŠ LAJOVIC IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 21.45 LEBDENJE, BRAZILSKI FILM, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.35 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG: POLSKAVA, DOK. ODD., 11.20 POLŽ V SOLATI, ODDAJA ZA MLADE, 11.50 TOMOS, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: LARS IMA PUNCO, AM. FILM, 21.35 LOVEC OBLAKOV, SLOVENSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: VIKAS SWARUP, 0.05 GLASBENI VEČER, 0.55 TURBULENCA, 1.25 DNEVNIK, 1.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 20.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.55 INFODROM, 9.00 DVOJNE POČITNICE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 IGRALCI BREZ MASKE, 16.15 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.45 GLASNIK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 NEIRA ... ŠTEVILKA V SISTEMU ..., DOK. FELJTON, 21.00 ČRNI BRATJE, MLADINSKA TV NADALJEVANKA, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.20 NEPRIJETNA RESNICA, AMERIŠKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.02.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 HIKARU ČISTI HIŠO, KRATKI FILM, 11.30 RAZRED ZASE: ZADNJI ŠOLSKI DAN, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 21.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, 9.00 ODDAJA ZA OTROKE, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 12.30 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO, 16.55 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 17.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 18.20 MUZIKAJETO, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 21.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.55 MARCHLANDS, ANG. NAD., 22.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL 18. februarja 2013 ob 8.00 uri vabimo bodoče prvošolce in njihove starše na Dvojezično osnovno šolo Števanovci. Program 8:00-8:45 Predstavitev šole 8:55-9:40 Pouk v prvem razredu, matematika 9:50-10:35 Pouk v prvem razredu, slovenščina 10:45 Pogovor z učitelji Starši bodo imeli možnost opazovati pouk tudi v drugih razredih. Ponujamo še: - različne dejavnosti: lončarski krožek, folklorno skupino, pevski zbor, citrarski krožek - izlete, stike s partnerskimi šolami. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKA MEŠA V MONOŠTRI Naslednja slovenska maša v monoštrski baročni cerkvi bo 17. februarja ob 16.00 uri. zveza.hu