Lut sa koristi «Ulav-•k«ga l|ud«tva. Delavci «o op rs viö«nI da vaega kar producir«!©
■
na Številko v okUp«|u. ki m nahaja poUg va> ¿•g« naslova, prt lopi)«* n«g» «podal ali
na ovitku. Ako (296)
I« étevilka . ledai vam a prihodnjo étovllko naéoga lista po toč« naročnina. Proel -moy ponovit« |« tako).
Thla paper ia d«vot«d to th« int«r««ta of tk« working olaaa. Work-•ra ar« «ntltl«d to ali what th«v produc«.
tiMr*4M(Moi<-aui «»luir, Dao. t lût, »t «s« p«i off*» II CblMfo tU. n«a« »6« Act at Caa«r*u aarab Ir4
Delavci vseh dežela, združite se
Office: 2146 Blu« lalaad Ave,
Chicago, 111., 6. ma)a (May) 1913
ÔTRAJK V INDUSTRIJI SVILE BODE äs OBSEŽNEJŠI.
SIJAJNA ZMAGA!
ei. kateri delajo v druzih podjetjih itak ne bodo občutili pomanjkanje avile, — enostavno zato, ker nimajo denarja, da t>i si kupovali svilnate cunje. Slabše pa hode za bogatine in pomehkuženo meščansko na pol gospodo, katerim ne ugaja platno in bombaž. Upati je, da hode štrajk kmalu končan, ako ne l>ode "A. F. of L." delala ne|K>trebnih . intrig, katere so le na ¿kodo štrujkar-jein in na korist kapitalistom.
Lastniki tovarn v Patersonu v na k i dan pošiljajo svoje agente |K> hišah kjer stanujejo štrajkar-ji. Obljubujejo jim boljšo plačo in krajši delavni čas. ako gredo nazaj na deJo in Če se odpovedo uniji. Delavci, katteri že dobro poznajo kapital isti&ne "trike" na odgovarjajo židanim gospodom. da nočejo nobenega zahrbtnega "glihanja'\ Pač pa, da so edini |H>goji, pod katerimi gredo delati, ako kapitalisti pripoznajo I. W. W. unijo, oMmurno delo in boljšo plačo. (Kapitalisti imajo na raz|>olago dve stvari: pripoznati opravičene zahteve štrajkarjev, ali pa gledati, da stroji mirno stoje.
pomoč združujete v «dobrodelnih organizacijah, kakoršna je vaša napredna Zveza. Bratje, buržoaz-na in meščauska družba — nima srca za vas in za vaše otroke!
8 tetra stališča vas kot delavce iskreno pozdravljamo: ti vila konvencija 8. D. P. Z. v Cleve-land. Ohio! .
" Proletarec ".
In sijajna je solidarnost delavskega razreda v Belgiji! Kajti brez solidarnosti bi ne bilo zmage. In aolidamoMt, sloga belgijskega delavstva govori bolj, poka-zuje več kot pa sama zmaga. Organizirati generalni štrajk v celi državi, ustaviti'debo v eni celi državi ni majhna stvar. Ali vendar
--p. majhna atvar je vseeno, če
«4> delavci solidarni, če so delavci vsi ene misli.
Deset dni je trajala generalna stavka v Belgiji; samo deset dni je počivala mašinerija produkcije; toda v teh desetih dneh je bilo več pridobljenega. več doseže-uga kakor v marsikaterem štraj-ku. ki je trajal deset mesecev iti še več.
Kaj so zahtevali belgijski delavci? I "saino" to. kar že imajo ameriški delavci več kot eno sto-letje: anlpšno ki enako moško volilno pravico. In dobili so jo. Zagotovljena jim je. ¿Mamrkaterer mu povprečnemu delavcu v Ameriki, ki je le 'pure and simple" unionist in kateri misli, da sme štrajkati le za malo večji ogrizek, bi se zdela taka stavka smešna; ampak ameriški delavci morajo še v šolo k «Mojim tovarišem v Belgiji.
Delavci v Belgiji ao dokazali, da je generalni štrajk mogoč in izpeljiv. Dokazali so. da je rao-gta* in izpeljiv le tedaj, če je delavstvo solidarno in — razredno organizirano! Organizirano v strokovnih unijah in obenem v delavski politični stranki! To je vse, kar je treba. Kjer tega ni, tam je generalni ¿t ra j k še utopija in ostane utopija. Delavci v Belgiji so organizirani v ogromni večini strokovno in obenem so organizirani v socialistični stranki. Unije gredo roka v roki v socialistično stranko; zadnja je organizirala stavko, jo vodila in zatk> je zmaga. Zato. ker so delavci v Belgiji razredno/avedni. zato ker so socialisti, so tudi ama-gal i in dosegli, kar so hoteli. In dosegli so vse. C'iin je uveljavljena enaka volilna pravica in čim pridejo prve volitve, osvojili si bodo delavci v Belgiji parlament in vlado; kajti po svojem številu bodo daleč naklglasovali nasprotnike in delavci v Belgiji bodo seveda glasovali tako kakor so štrajkarji.
In končno:N— velikanska stavka se je vršila in končala v naj-le|>šem miru. Grdo so se prevarili nasprotniki delavstva, ki so pričakovali, da bo belgijski generalni štrajk prinesel krvolitje in kupe uvrličev, da bi potem vpili o delavskih pobojih in moritvah. Ne hote. ne! Razredno zavedni delavci si ne želijo krvi. Kolikor toliko irrc čast tudi belgijski armadi. Belgijski vojaki se pač zavedajo, da so sinovi delavskega razreda. da so 11 h 1 i oni proletarci in zato so se skrbno čuvali vsakih provokacij. Časopisje poroča. da so v enem mestu vojaki navdušeno pozdravljali štrajkarje s klici: "Slava generalni stavki!" Saj bi tako storili tudi ameriški oboroženi in uniformirani capini — k a ipa kf
Zmaga belgijskega delavstva bo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini svetovnega delavskega gi banja.
Slava delavstvu v Belgiji!
Veliki štrajk, katerega vodi v Patersou, X. Y. radikalna indu-strielna unija 1. W. W., bržkotne še ne bode tako hitro končan. Bogati baroni tvornic, za katere izdelujejo pridni delavci svilo, in sami hodijo pa lačni in razcepani —• so postali od sile predrzni odkar se je pričela zraven utnešava-t.i "židanim" gospodom prijazna "Američan Federation of La Ik*".
Kakor hitro so tvorničarji, policaji in druge ineatue autoritete iaprevidele, da imajo za hrbtom imenovano reakcijonamo unijo, jiiu je takoj zrarftel greben ter so nanagloma pometali v ječe najbolj aktivne o nga nizat or je od 1. W. W. namreč Patrick L. Gum-lana, W. D. Haywooda, Elizabeth Gurley Flyim-a, Carlo Tresca in Adotph Lessig-a — misleč, da ee imajo etikrat za omrežjem najboljše govornike in organizatorje, da jim bode potem s pomočjo "A. F. of L." igračica napraviti spletke, zlomiti železno solidarnost delavcev ter jih potisniti nazaj v staro mezdno sužnorit. Toda kakor je iaprevideti, bodo imeli bogatini — tirani še uuiogo dela, oredno bodo dosegli avoj lisičji načrt.
Dne prvega maja je od 25.000 —30.000 delavcev v impozantnej paradi svojim bivšim gospodarjem dalo vedeti, da se ne strinjajo z patersonskimi pirati, kateri hočejo delavce potiauiti na nivo azigtskih kulijev. Strajkarji so odkirjkali tudi do županovega iti Mnikovega poslopja, kjer so enoglamo zahtevali, da naj se nedolžne delavske voditelje, kateri nitnajo na sebi druzega greha, ka kor da so toliko pošteni, da se ne puste kupiti od kapitalističnih sleparjev, ter izdati svoje sobrate in delavske interese — takoj izpusti na prosto. Županu so pa dali vedeli, da tnu bodo znosili skupaj vse lačne otročiče štrajkar-jev, • 7.a katere naj tfkrbi mesto, dokler ne bode štrajk končan. V slučaju pa. da se župan ne bode hotel pobrigati za male in lačne revolucionarje, mislijo štrajkarji vse svoje otročiče poslati ven iz Patereona, kjer imajo ljudje bolj čuteče srce. kakor pa bogati grešniki v Patersonu.
Sedaj so se pn tudi oglasili delavci po drugih krajih v industriji svile. Preseda jim že nezaslišana krvoločnost, katero uganjajo bogati burni v Patersonu. "Unite«! Press" brzojav poroča, da mislijo vsi delavci, kateri so za-|M*ileiii v industriji svile v severnem delu New Jersey proglasili g«>neraiui štrajk, ter tako prisiliti Imurate tvorničarje- v Patersou. da dklonijo vrat. Organizatorji od I. W. W. so namreč prišli na sled. da tvorničarji v Patersou pošiljajo svoja naročila drugim tovarnam za izdelovanje svile, kot so: West Hoboken. Weehaw-ken. Union Hill. North Bergen in druga mesta, kjer se nahajajo stične tovarne in predilnice.
Elizabeth Gurley Flytin in Carles Tresca, katera sta bila pod poroštvom izpuščena iz ječe v Paterson in ki sta od najbolj aktivnih organizatorjev in agitator jev od 1. W. W. sta že odšla v Omenjene kraje, da organizirata in vodita štrajk. Kakor hitro sta omenjena organizatorja dos|»ela (3. maja) na mesto, so takoj proglasili šitrajk in 10.000 delavcev je zapustilo smrdeče in zakajene tovarne ter se pridružilo svojim sotrpinom v Patersonu,, da skupno iivojujejo osemurni delavnik, boljšo plačo in pripoznanje unije. .Sedaj bodo imeli štrajikarji veliko boljše pogoje za dobiti štrajk. kakor so jih imeli do sedsj. Kapitalisti ne bodo mogli nikamor pošiljati svojih naročil, ako so en krat vse tovarne in predilnice za izdelovanje svile zaprte. Dela v-
Sline se ji cedijo po Albaniji in poživlja Italijo, da ji pomaga ropati in klati.
Delavstvo celega sveta, vzbujeno delavstvo, je zopet prazuovalo avoj mednarodni praznik. Skoro vseh večjih iti mnogih manjših mestih Zedinjenih držav je praznovanje nadkrililo vsa prejšnja leta.
V New Yorku in okolici Mantis tit ana prisostvovalo je okrog 100.000 oseb — delavcev, delavk in njih otrok — slavnostnim sprevodom po ulicah in na tisoče delavcev je zborovalo na Union Square. Najimpozaiitnejša je bila parada mladine, katere se je vdeiežilo čez ,1000 dečkov inMe-klic. Po končanem obhodu so otroci napolnili prostorno dvora -uo v Labor Temple, kjer jih je stranka pogostila s sladoledom in z raznim pecivom. V otročjem sprevodu vihralo je na stotine rdečih zastav in demonstrativnih napisov. Najpomembnejši iz med napisov bili so sledeči:
"Mladina je majnik človeškega življenja".
"Kadar odrastemo, prklružili se bomo našim očetom in materam v boju za svobodo."
"Dajte našim očetom zadostno plačo, da nam ne bo treba iti v tovarne."
"Mi nismo še za fabriško delo; mi še moramo biti v šoli."
"Otroško delo je umor otrok!"
"Mi nečemo samo alepo verjeti, mi hočemo znati!"
"Delavci, ne pustite, da bi vaše otroke v šoli učili humbug!" Ttd. Itd.	+
Unijtfki delavci v New Yorku so bili dotfojno zastopani v obhodu in na hlodih.
Paterson. N. J. — 25.000 svilo-predilcev, ki so že peti teden na štrajku, korakalo je dne 1. maja po mestnjh ulicah v proslavo mednarodnega praznika. Kljub temu, da je župan prepovedal rdeče zastave, bilo je v obhodu vse-polno rdečih praporjev in na čelu parade korakalo je sto deklic v rdeči obleki. Celo mesto imelo je praznično lice kakor v nedeljo in povsod je vladal red in mir.
Gary, Ind. — Okrog tritisoe de lavcev praznovalo je prvi majnik z obhodom po ulicah. Policaje je zbodla rdeča zastava in delavcem niso dali miru, dokler niso zastavo odstranili.
Mexico City, Mexico. — Prvič v zgodovini Mehike korakalo je do deset tisoč mehikanSkih delavcev v glavnem merit u republike v proslavo prvega majnika. Ko je sprevod zavil mimo Narodne palače, kjer kraljuje tiran Huerta. za donel i «o iz delavcih vrst protivni klici proti Huerti; demonstrantov ni kljub temu nihče motil.
Vesti iz Evrope z dne 3. maja Izročajo, da Avatrija neče odnehati od svojega roparskega pohoda na Balkan. Poiuraduo poročilo iz Dunaja se glasi, da Avstrija nagovarja Italijo, da si naj osvoji južni del Albanije, med tem ko bo Avstrija zasedla severni del. V slučaju, da Italija odkloni skupni rop in če konferenca zastopnikov velevlasti v Londonu v par dneh ne sklene ničesar définit ivnega, bo Avstrija satna pričela z invattzijo. V diploma t ičnih krogih je znano, da je avstrijski cesar privolil v želje stranke vojnih hujskače v na Dunaju in da Avstrija misli reano na vojno tudi če bi Cm agora bila pri volji, da se vprašanje glede Skadra izroči v poravnavo mednarodnemu razsodišču. Vojni hujskači na, Dunaju odločno pritiskajo, da Avstrija mora rešiti balkanski problem le s sabljo in a kanoni.
Avstrija zahteva od Črnegore, da brezpogojno zapusti Skader; Cmagors je pripravljena oddati trdnjavo le proti odškodnini. Kralj Nik se je bržkoue zvezal z Esad-pašo kateri se je proglasil albansikim kraljem, da mu zadnji s svojimi Albanci in Turki priskoči na pomoč v slučaju vojne z Avstrijo, ('rnogorci namreč niso vzeli 8kadra z "junaškim naskokom", kakor se je prve dneve poročalo, temveč Esari-paša je izročil trdnjavo pod pogojem, da sme oditi s svojo armado in z vsem orožjem, kar se je ttudi zgodilo. Krščanski Črnogorci in raohame-danski Albanci se bodo torej najbrž skijpno borili proti sovražniku — krščanski Avstriji!
Na drugi strani pa Rusija Skrivoma hujsika Slabijo, da naj v slučaju nove vojne pomaga Črnogorcem in Turkom. Ampak Srbija mora biti nevtralna dokler se ne sporazume z Bolgarijo. Med Srbijo in Grško na eni strani in Bolgarijo na drugi strani namreč .še vlada neprijateljstvo radi vprašanja : čegav bo Solun in če-gav bo Bitoljf Toliko, da ni že prišlo do krvavega spopada med dosednajimi krščanskimi prijatelji in zavezniki, ki so skupno klali in podili Turke.
Tako se mešajo vprašanja. Ce-gav bo Solun T Čegav bo Skader! Ce ga va bo Albanija? — Kronani roparji se kregajo med seboj, te-peni Turek se smeje, civilizirani svet se zgraža, a — narod, tužni balkanski narodi pa trpijo in plačujejo krvave račune.
Smrt vojni!
CALIFORNIJA. SPREJELA NOV ZEMLJI&KI ZAKON.
Spodnja zbornica californijake zakonodaje je zadnjo soboto spre jela nov zemljiški zakon, kateri izključuje Japonce in sploh vse orijentalce od lastnine zemljišč. Pravomočen bo takoj čini ga podpiše guvernor Johnson. Zakon je z oziroin ua izvirno predlogo, katero je sprejel senatt, spremenjen v toliko, da smejo Japonci zemljišča vzeti v iiajeiu za tri leta, toda najemnine ne smejo ponoviti kadar poteče.
Zakou je torej sprejet kljub protestom predsednika Wilaona in državnega tajnika Bryaua, kateri je osebno šel v Cslifornijo, da bi vplival na zakonodajo proti dotični predlogi. Zvezna vlada bo aedaj najbrž skušala zakon raz veljaviti potom vrhovnega sodišča. da tako prepreči diplomat ič-ne sitnosti z Japonsko. Protiame-riške demoustracije na Japonskem se bodo vsekakor zopet ponovile, toda vsako govoričenje o vojni je navadni bluff. Zuano je, da ima inikado prazno blagajno in brez denarja ne more biti vojne pa magari če so vsi japonski inl ameriški džingot i za to.
PODPREDSED. MARSHALL IN 80CIALIZEM.
Zgodilo se je nfkaj nečnvene-ga! Marshall, pod predsednik Zedinjenih držav, je pred kratkim v nekem svojem govoru v New Yorku povedal nekaj, kar je naravnost v sorodu z resnico. Rekel je: "Sedanji socialni položaj nam čim dalje bolj jemlje vero v stalnost naših ustanov. Merilo dolžnosti. katero mora zavzeti vlada in posameznik, ni več samo to, kaj smo in česa se držimo, temveč kaj smo,v stanu storiti v izboljšanje razmer. Karl Marx, beda in hrepenenje po sreči korakajo skupaj. Ljudstvo hoče enako priliko do udobnosti in blagostan ja. Bolj in bolj raste v ljudstvu prepričanje, da edino socializem bo odprl pot do te enakosti." Dalje je Marshall v istem govoru izjavil, da Morganova zapuščina po vsi mrtavici upada ljudstvu in da čas bo prišel, ko bodo vse ogromne zapuščine milonarjev po njih smrti zapadle vladi.
Te besede moža, ki je prvi za predsednikom v republiki, so naravno nemilo zlmdle kapitaliste. Dnevno časopisje vse povprek komentira navedene Marshaltove besede kot — o groza! — socialistične. Pa ne da bi tudi podpredsednika "Okužil" socializem?!
BOJ ZA ¿ENSK0 VOLILNO PRAVICO.
Anglešlka vlada je sufragetke trdo prijeta. Policija je vdrla zadnji teden v glavni stan ženske politične unije ki arettirala vse agitatorice. ki so bile navzoče. Dalje je policija zaplenila vse, knjige, listine in tiskovine žemflc; zaprt je tudi tiskar, kateri je tiskal list "The Sufragette". Vlada je tudi prepovedala vse na-daljne shode sufražetk in upa, da bo na ta način zatrla milirtant-sko gibanje žensk, ki zahtevajo volilno pravico. Mrs. Pankhurst, katera je bila pred kratkim izpuščena iz zapora, je pod policijskim nadzorstvom. Kngleške sufra žetke sedaj izjavljajo, da bodo preselile svoj glavni stan v Pariz in da bodo vodile svojo propagan do tajnim potom.
New York. — Nad 10.000 žensk je zadnjo soboto demonstriralo v velikanskem obhodu po Fifth a ve za volino pravico. Obhod se je vršil popolnoma v miru in na tisoče gledalcev je z rešpektom in radostjo pozdravljalo korakajoče borilteljice za enuko volilno pravice obeh sf>olov.
NAŠ REKORD
" Proletaree je zopet dosegel rekord nad vsemi dosedanjimi rekordi in rekord je začrtala zadnja prvomajska številka. 12.500 iztisov je romalo med slovenske delavce v vseh naselbinah Amerike in sleherni iztis je bil naročen in plačan. To se pravi, da nismo tiskali nič več kolikor je bilo naročil.
Seveda zasluga za ta rekord gre v prvi vrsli našemu zavednemu delavstvu; delavstvu organiziranemu v socialističnih klubih in v podpornih društvih. Zlasti gre vsa čast društvom Slovenske Narodne Podporne Jednote ln Slovenske Svobodomiselne podporne Zveze, ki so se odzvala s tako lepimi naročbamu Tu je dokaz, da je večina članov omenjenih organizacij z nami, da se zavedajo svojega razreda in da mislijo socialist ieno.
Sodrngi! Lahko ste ponosni na ta rekord — ali pri tem ne sine ostati. Mi moramo naprej! Se več, še več in konečno vse! — naj bo vaše g<««lo. Delujmo na to, da bo "Proletarec" čimprej izhajal stalno vsak teden v 12.500 iztisih in čimprej vsak dan!
živela vrla armada vzbujenih slovanskih delavcev v Ameriki!
Ako katerikrat kedo pravi: dotični išče delo. Takrat smo vselej lanko na jasnem, da tisti "dofic-ni" ni kapitalist ali pa duhovnik.
POZDRAVLJENI DELEOATJE
RAZLIKA
Dne 5. maja se je pričela ir-vanredna konvencija S. D. P. Z. v Ctevelandu, O. Omenjena Zveza je ena najnaprednejših slovanskih dobrodelnih organizacij v Ameriki. "Proletarec" ima mnogo naročnikov, kateri" so za razredni boj pri tej organizaciji.
Navada je že, da kadar ima kakšna jednota ali zveza konvencijo, da prinesejo meščanski listi dolgovezne članke in slavospevc, v katerih organizaciji pojejo" delegatom "slava", takoj po kou-venetji pa obrnejo «fcitični organizaciji hrbet, ako so bili zaključki delegatov gospodarjem meščanskih listov ne všeč.
Mi vas ne bomo čarttili z "go «^odje* 'delegatje. Pač pa vas po zdravljatno kot delavce — razredno zavedne in inteligentne brate, kateri veste, da vam ni z rožicami postlano, pač pa dobro veste, da ste indufltrieLni sužnji gospodarskih razmer, katere vas silijo, da se za najhujšo silo in
Klo so socialisti v Milwaukee lansko pomlad izgubili mesto v boju proti združeni nasprotni sili, zagnali so kapitalistični listi velikanski krik po celi deželi. "Socialisti so za nič . . . Ljudstvo jih ne mara več, zato so padli . . ."Tako in enako so vpili pro-stituirani kapitalistični listi in med njimi so bili tudi nekateri sloveuski šinir-papirji.
Zadnji mesec so socialisti v Butte. Mont. premagali združeno silo nasprotnikov in vzlic kombi-nasiji vseh nasprotnih strank izvolili so svojega starega župana in vse ostale kandidate. Ali so ka pitalistični listi kaj poročali o tem? Niotbing doing! Kapitalistični šmiri molčijo o tej delavski zmagi kot grob in obrniti se je treba na delavsko časopisje zs te vesti. Zskaj so kapitalistični listi tako vpili o porazu liooialirftov v Milwaukee in zakaj molčijo kot grob o zmagi socialistov v Butte?
.Najmocnejs« delavska molitev, katera v resnici nekaj zaleže, je: politična in industrielna organizacija. Delavci, samo ta molitev vas pripelje iz sužnosti v odrešenje.
IZ OLAVNEOA URADA TAJ NIKA S. D. P Z
Kot je že poročano, se prične izvanredna konvencija S. D. P. Z. v Clevelandu, Ohio dne 5. ma< ja t. 1. ob 8 uri zjutraj in sicer v dvorani sobrata Primož Kogoj-a na 6006 St. Clair Ave.
Vse pošiljatve in brzojavke ti-čoče se konvencije, naj se |*>ši-ljajo na naslorv:
biljem SitJter,
6006 St. Clair Ave.
Oleveland, Ohio.
S sobratskim pozdravom.
Viljem Sitter. taj. S. D. P. Z.
Delavci, spoznajte, da vam je v vaših bojih potrebno Vaše časopisje! Razširjajte ga, priporočajte ga! Ne — kapitalistično časopisje ima srce l.e za kapitaliste, ker je samo kapitalistično, ali pa vsaj golo orodje v njih rokah — delavstvo pa slepi s cen i in i frazami in očitnimi neresnicami, ter. ga s tem
skuša obdržati v nevednosti .
I
Najhujši naš sovražnik je neve-
PROLKTARBC
Iz naselbin*
PUEBLO. 00L0.
Da, da, demokrat je ao 14 ali right". Kaj ne vidiš, komaj je Wilson prišel na krmilo vlade, 2e nam je "ateelworfika" kompanija zvišala plače. lato je v topilnicah, tam tuldi so jim dali osemurno delo z iato pla&o in tako naprej. — Aha. ta Wilaon jim bo pa že uŠe-aa navil, on drži s delavci in ne i kompaiiijami. To ao demokratje, vidiš, to ao delavski prijatelji.
Take in enake argumente naletimo danes pri nezavedni masi nase ga delavstva. Ubogi revčki, kako daleč ao zapeljani, na korist raznim kreaturam, med njimi časnikarskim prostitutkam,. kateri slepe tn skušajo živeti na stroške trpina — delavca.
No pa poglejmo nekoliko bližje te argumente še v temi tavajočih tovarišev. Pred vsem naj Se sporočim, da je z mesecem februarjem te «a leta prodrt osemurni delavnik za ženske, po katerem ne •me »obena žena ali dekle v državi Colorado delati ve»č kot osem ur na dan, to je v vseh obratih, kjer so žem&e uposlene. To je en uspeh delavske agitacije in orga-nicacije.
Sedaj pa k stvari, kateri je namenjen ta moj dopis. — Koncem meseca februarja, t. 1. je potom notice naznanila tukajšnja "Colo. Fuel & Iron Co.", braneh od "U nifted States Steel Corporation", da prostovoljno poviša svojim delavcem plačo «a c na uro in to ae je tudi s prvim marcem zgodilo. V gori omenjenih noticah je bilo omenjeno, da poviša mezdo le svojim najnižje plačanim delavcem, takozvanim: "common laborer", toda pozneje se je družba premislila, (vzrok temu je dobro znan vsakemu razsodnemu delaven) in povišala mezdo vsem delavcem, izvzemši onim, kateri delajo od kosa ("piece work"). Ali komaj je družba zvišala mezdo, že je začela študirati, kako bo pokrila ta nedobrodošel izdatek. In res dobila je tudi pot, po kateri zakrije nove stroške in kje! V lastnem žepu ne. In tako je začela zniževati ceno akordnemu delu. Delavstvo — neorganizirano, kaj naj počne: udati se je moralo mandatu družbe. Nekaj od teh je tudi pustilo delo v znak protesta in odšla drugam za delom — sempatje je tudi odvzela može in tako bo z manj ljudmi napravilo isto delo. V tem slučaju lahko vidimo perfidnost in zvijačo kapitalistov: mezdo je povišalo na račun delavcev. Seveda demokratje so "ali right".
Mnogo se je tudi govorilo, da bo družba uvedla osemurni delavnik v svojih delavnicah. 6 dnevni delavni teden in tako naprej. Toda vse skupaj je bila le gcxvorica, prazno besedičenje nezavednih trpinov. Zakaj se vedno delajo 12 ur na dan, v gotovih slučajih tudi 18 in 24 ur brez prestan ka T
Kaj je bil vzrok povišanju mezde od strani družbe, je organiziranim delavcem lahko uganiti. Gi banje delavstva po vzhodnih je-klarnah Pennsylvanije, Ohio, II-linoisu in po več drugih krajih je bÜ vzrok, da se je vam delavcem zvišala mezda,( ako se to sploh sme imenovati zvišanje, kajti šlo je na račun vaših tovarišev in ne na račun družbe oziroma steel tru sta. Trust bo napravil iz delavskih žuljev ravno toliko miljonov dolarjev dobička, kot preje in mogoče šc več. Ppvišanje mezde je družbo malo ali celo nič zadelo. PaČ pa vas trpine delavce. Kar se pa tiče osemurnega delavnika, je skoraj neumno misliti1, da bi prišel prostovoljno od strani družbe in to je na vašo škodo delavci. Ako boš hotel imeti 8 urni delavnik, brat delavec, moral se bodeš organizirati skupno s tvojimi tovariši in potom organizacije priboriti 8-urni delavnik in boljše razmere. Edino potom organizacije vseh delavcev v železarski industriji in potom a složnim in solidarnim nastopom vam bode mogoče primorati "Steel Trust", da ugodi vaš|m zahtevam in to ne samo tu v Pueblo, marveč po vsej Ameriki, kjer ima trust svoje delavnice.
Delavci, za vzgled si bodete morali vzeti avoje delodajalce, učite ae pri niih in kakor oni, organizirajte ae tudi vi. Vaši delodajalci ao apoznali potrebo organizacije, , poglejte krog sebe in premislite, če bi ne bila tudi vam koriatna.
Kapitalisti laatujejo rudnike, stro je in delavnice, kar tvori ogromno bogatstvo, toda pri vaem tem imeti morajo vas, vaše roke, da pretvarjajo vao to stvar v koristne reči. Ruda bo (Mala mrtvo blago, stroji bodo otftali, afeo ne bode pri njih vašega razuma, vaših rok katere bodo pretvarjale rudo v razne koristne kovine, iz katerih se zopet potom vaših rok in stroja spremeni in napravljajo razni predmeti, katere rabimo vsak dan v korist ljudBtva. Delavci, kapitalisti so organizirali in osredotočili kapital; organizirajte in osredotočite vi vašo delavno silo, organizirajte se v eno močno organizacijo vseh železarskih delavcev, združite se tako močno, tako solidno, da kadar se bodo ustavile vaše pridne roke, ustavilo se bo vse delo v celi železarski industriji. In vase zahteve vam bodo u-godene v najkrajšem času. Pred vsem bratje delavci, ne pozabite vašo politično premoč, istotako kot na strokovnem poilju organizirajte se tudi na političnem in to kot razred — delavski razred za vedajoč se svoje moči. Strokovna organizacija in socialistična stran ka so dve najhujši šibi za kapita lwte. Teh dveh metod se morate naučiti, kako jih rabiti inteligentno. Pokažite vašemu sovragu, da ako on lastuje posedujoča sredstva. da ne lastuje vaših možganov 1 Delavci,* ne bodite strahopetci, ampak v boju za vaše interese in koristi celega delavskega razreda.
Bratje delavci, demokratje imajo ravnotolrko opraviti z zvišanjem vaše mezde kot njihovi predniki, republikanci. Demo kratje so ravno tako kapitalistični mameluki, oni delajo le za mte rese svojih gospodarjev — kapi talistov. V štrajku po vzhodu in gibanju delavstva na aplošno — iščite vzroke, zakaj so vam vrgli por drobtin iz kapitalistične mize m vam tako zvišali meodo.
V začetku mojega dopisa sem tudi omenil izraz mojega-nezavednega tovariša glede 8-urnega dela po topilnicah. Da, v začetku pre tečenega meseca je bil potrjen in podpisan 8-urni zakon za rudnike, rudotopilnice in mline, kateri je bil na splošnem glasovanju v lan skih novemberskih volitvah in kteri je prodrl z ogromno večino glasov. In "Smelter Truatu" ni preostajalo druzega, kot da uve de še zaostale delavce, kteri so prej delatti deset ur na dan, 8-urni delavnik z isto plačo kot za 10-urni. "Smelter Trust" se je mo ral ukloniti temu zakonu.
Če pogledamo v zgodovino boja za 8-urni delavnik v dotični indu striji, vidimo, da je bilo zopet organizirano delavstvo posebej še "Western Federation of Miners" katero je vodilo boj in doprina-šalo žrtve, junaško stalo na štraj-kih, trpela preganjanje, bilo vrženo v ječe in deportirana ter prestalo vse kapitalistične tiranije v tej državi in to skoz celih petnajst let in vsega tega se ni delav stvo plašilo, kajti zavedalo se je, da stoji za principe, za načela zavednega delavstva in organizacije "Western Fed. of Miners".
Kdo se ne spominja borbe in štrajkov v Cripple Creek Felluri-de. Colorado, v letih 1903--4 in 5, katere je vodilo delavstvo or ganizirano v "Western Fed. of Miners "t Zaprti voditelji, deportirani rudarji v ondotnih okrajih! Vse te žrtve, bratje delavci, so bile doprinešene v vašo korist. To vidite delavci, so bili tisti "demokratje", katerim se imate zahvaliti, da danes delate osem ur na dan. To je gola in neovrgljiva resnica, kar Se lahko prepriča vsak. Čitatje knjigo "The Pin-kerton Labor Spy", (pinkertonec delavski ovaduh) v angleškem jeziku. ktera se lahko dobi pri pisatelju teh vrstic na posodo.
' Rekel sem, da bi jim moral biti hvaležen! Toda poslušaj tovariš, delavec, organizirani delavci ne zahtevajo nikake zahvale od avo? jih neorganiziranih tovarišev. No, vse kar se zahteva je, da as jim pridružiš, da pomnožiš armado organiziranega delavstva. Žel nno da postaneš naš sobrat in se z nami skupno boriš za delavska prava. za boljše življenje za sebe in svoje družine in svoje sotrpine.
Vidii, da je delo vedno težje, a plača vedno ista in življenske potrebščine vedno dražje. Družinca se množi a tebi vedno bolj moči pohajajo. In ko boš enkrat dovolj
izdelan in bodo tvoje moči pošle, tedaj gospodar bo enostavno gledal za močnejšega delavca, a ti in tvoja družina bodete vrženi na cesto brez vseh sredstev in v revščini in temu bo sledilo, da mesto tvojim otrokom v šolo iti, bodo morali v tovarno, da izpre&a iz mladih telesc profit molohu — kapitalizmu 1 Mlini naravno melje-jo neprestano in predajo iz delavstva miljarde dolarjev. In temu ae pride okom samb po jedni poti — in ta pot je, da se delavstvo organizira na iadustrielueni in političnem polju. — Bratje delavci, če ae hočete rešiti iz mezdne Sužnosti — rešiti se moramo sami.
Zdrobimo suženjstva okove!
Charles Pogorelec.
ČASNIKARSKO FAL0T8TV0.
Willock, Pa.
Dasiravno nerad polemiziram z lažnjivci in časnikarji, kateri so izgubili zadnjo iskrieo poštenja t sebi, vendar me sili dolžnost do sobratov S. N. P. J., da v javnosti razkrinkam neki list, ožiro-ma njegovega urednika, kateri s« vedno baha z svojo poštenostjo, ter visoko nosi prapor kot "delavski prijatelj" in zagovornik istih. Dotični "gentleman" se kaj rad trka na prsi in kriči: "Vse za vero, dom cesarja, pravico, moralo in še "Zvouarske ulice" po vrh. Da tega "žurnalista" luna precej hudo trkaraem vedel že delj časa, nisem pa verjel, da je zmožen človek, kateri aedi v ured ništvu lista — napisati direktno laž v črnem tisku, da je bil predsednik S. N. P. J. v Clevelendu tepen.
Vest, da sem bil na seji društva "Primož Trubar" topen, je Clev. Amerika, oziroma njen prismuknjeni urednik poročal kot čisto resnico, nakar je dotično laž tudi hlastno ponatisnil zvesti bratec v lažeh — "Amer. Slovenec".
Moja dolžnost kot gl. predsednika S. N. P. J. je. da delujem za koristi organizacije. Stojim na principih, da se ne sme kratiti pravic ne glavnim odbornikoni in krajevnim društvom kot tudi ne posameznim članom jednote
Zahtevam od urednika 4Clev. Amerike", da naj mi odgovori na sledeča uprašanja:
1.	Dokažite mi, ali so mene pripeljali na sejo dr. "Primož Trubar" socialisti, ali pa, da sem imel pooblastilo od S. N. P. J.
2.	Dokažite, kdo je bil provzro-čitelj rabuke na seji dr. "Primož Trubar".
3.	Zahtevam, da dokažet«, ako je en človek položil samo en prst na me v dvorani ali pa sploh tje v Clevelandu?
Torej ako poznate časnikarsko dostojnost, dokažite mi točke, katere sem vam tukaj stavil. Dokažite kar ste pisali, ako pa ne morete dokazati in če ni vsa vasa časnikarska dostojnost ušla k — psom, potem pa vam druzega ne kaže, kot da vse vaše laži v listu javno prekličete.
Gospodje, ako ne storite tega, potem bodejo bratje in sestre S. N. P. J. na jasnem, da je vaš list najbolj falotski, kolikor jih izhaja v slovenskem jeziku!
Bratje in sestre. Nerad odgovarjam v surovem tonu. Primo-ran sera pa odgovoriti in pojasniti celo stvar članom S. N. P. «J., ker drugače bi si lahko mislili, da kradem, ropam in ubijam ljudi na cesti, ter sem že> obsojen na vešala ali pa na električni stol! — Odgovarja se pa gentlemanora po gentlemantsko, gorjačarjem pa z gorjačo.
Vedno vaš za napredek in piC* cvit S. N. P. J. — za prostost, enakost in bratstvo, dokler ne pade kapitalizem in laži žurnali zem, ki zastruplja dušo naroda.
Jakob Miklavčič, gl. predsednik S. N. P. J.
Globe, Ariz.
Sporočam žalostno novico, katera se je zgodila v tukajšnjem rudniku, kteri sc zove: "Miami Copper Co.". Bolj pravilno bi se moralo glasiti: "dmžba njkdar profita sita". Pri omenjeni družbi vlada skrajna brezbrižnost in malomarnost. Zemlja je že celi dan poprej dajala znamenje, da se bo zgrudila skupaj — ali pro-kleti kompanijski hlapci se niso nič zmenili za znamenja. Kapita listom je seveda bilo ljnbše, da je naenkrat nbilo tri može, osem pa nevarno ranilo tako, da teško, da bi kteri izmed njih okreval. Označil bi jih a imeni, ker pa ni med
ponesrečenci nobenega Slovenca, ter obenem vzame tudi preveč prostora v listu, zato mislim, da mi radi tega ne bode nikdo oporeka), ker tuje imena iltatk nimajo pomena za slovensko javnost.
Seveda družba se sedaj dela nedolžna kakor novorojeno dete! Da je družba nedolznaj se je izjavil tudi "coroner" in drugi pregledovalci, česar jim pa sedaj seveda ne zamerimo, ker je nam vsem dobro znano, da taki ptički lete vedno skupaj.
Bogata druiba bi take nesreče prav lahko omejila, ampak družbo ne brigajo toliko delavci, kot pa sveti kapitalistični profit. Gospodje dobro vedo, da so pod današnjim sitemom življenja delavcev "cheap". Dokler se bodo delavci pustili vleči od svojih kapital itfičnih in meščanskih prijateljev, tako dolgo tudi ne smemo pričakovati, da bi bilo boljše. Če bi naprimer imeli postavo, da mora dmžba za vsakega ubitega rudarja plačati $10.000 odškodnine, potem, prijatelji bi družbe hitro preskrbele boljše varnostne naprave, kar bi bila posledica, da bi imeli mnogo manj nesreč in smrtnih slučajev, kot jih pa imamo danes.
Katastrofa se je pripetila ob 7. uri 30 minut zjuitraj (in katerega dne?). Sreča je bila, da je bilo ravno ob času, ko je "day shift" ravno šel na delo. Samo 15 rudarjev je še le dospelo v rud nik ob času, ko se je pripetila nesreča. Ako bi bili vsi rudarji že v rudniku, bi bila katastrofa še veliko grozne jša, ker vseh delavcev skupno je štiri sto. Zrušili so se naenkrat štiri predori (elevel-ni) in ako bi se bilo to zgodilo eno uro pozneje, bilo bi strašno število rudarjev ubitih.
(Op. ured.: Poročilo za prvomajsko veslico izpustili, ker je že prepozno.)
Socialistični pozdrav!
John Paulič.
Brereton, m.
Poročati hočem nekoliko o socialističnem gibanju iz naše naselbine. Dne 1. aprila so se vršile voliftve za Canton Town Ship. Za socialistično stranko je bil izid volitev prav povoljen. Izvoljeni so bili vsi soc. kandidatje z veliko večino glasov. Seveda je bilo »mesno po volitvah, ko so stare stranke ena drugi očitale, katera da je kriva, da so prišli socialisti na krmilo. Ali zavedni delavec je takoj uganil, kdo je temu kriv. Dne 15. aprila so se pa zopet vr šile volitve za mesto Canton. Na ta dan so pa vsi patriotje starih strank skušali poraziti socialiste z znano milvvauško taktiko — to je: vse kar diši po kapitalizmu se je združilo v en tabor ter postavili nasproti neko mešanico, kateri pravimo: "Citizen Party tiket". S to meščansko godlo so za enkrat prevarili delavce, ali pokazalo ae je, da je duh socializ ma močno napredoval, in da se ne puste vsi delavci vedno vleči za nos.
Omeniti hočem še nekoliko tukajšnjo slov. naselbino. To delo je že izvršila ona vrla "Ribni čanka" v štev. 292 tega lista. Le zanikati hočem nekaj faktov njenega dopisa.
Ona zelo lnskavo hvali list "Proletarec". Kar načuditi se nisem mogel, kolika sprememba v tako kratkem času. Nisem *e pozabil, kako je bil zaničevan ta nevstrašeni boriftelj, kateri m»* je skozi dve leti tukajšnjega mojega bivanja vedno osamljen obiskoval! Kolikokrat sem nagovar jal tega ali onega delavca, da naj se naroči na list "Proletarec" Vi že lahko sami veste, kakšen odgovor sem dobil na to. Prišli so pa v naselbino novi naseljenci in ž njim tudi rtove ideje in novi duh, stari nazori so izgubili vso veljavo; in to je vzrok, da je "Proletarec" danes tako dobro zastopan v naši majhni naselbi ni. V očeh klike, katera zagovarja in se skriva za mamično krilo, su tukaj neke vrste "višji" Slovenci, kateri se samo norčujejo iz sotrpinov delavcev. Vam se do zdeva, da kdor uči nauk socializ ma, da je dotični bedak — kdor pa rabi suhoparne fraze, je pa najboljši propagandar. Ali ste ▼i ali vaš soprog že organizirani v soc. stranki T Vi imate preveč osebnega sovraštva, da bi ae mogli bratiti a proletarci.
Mogoče, ako bi imel klub kak Sen drug simbol, potem bi morda
pristopili zraven. Vrla gospa tudi nekaj smeši moj dopis, kateri je bil priobčen v Gl. S.( dasiravno je dopis popolnoma soglašal z takratnimi razmerami. Ako vas pa v arce ne vidim, potem seveda nisem temu jaz kriv. Počasi bodete ž^ prišli do spoznanja, da vam neke vrste "Slovenci", kakor jih omenjate vi, želijo, da bi spoznali tudi vi ertkrat nauk socializma in potem se bode tudi sloga naselila raed nas. Ako stremite v resnici za tem naulkom, potem vam priporočam, da pridno čitate "Pro-letarca". Raztolmačite vašim pristašem, da je socializem vsak dan in povsod jednak. Smešno je ven-dar-le, ako je kdo danea navdušen za krvavo revolucijo, takoj drugi dan je pa že najhujši reakcij onar, kateremu se vse skupaj dozdeva hunibug. Ako hočete še kaj več zvedeli, kaj je kritika, kaj je moderno žensko gibanje in kaj je nauik socializma — potem vam radovoljno prepustim na raz polago knjižnico, katera sestoji iz precej knjig in brošur, katere pa vara še posebno priporočam!
Aleš z Dobena.
(Op. ured.: Sedaj smo Čuli oba zvona. Ako se sedaj ne bodete mogli razumeti, potem pa pojdite eden k drugemu malo povasovat, nakar boste že prišli do zaključka, kdo ima prav).
Odmev iz Colorade.
Izvanre»dna konvencija S. D. P. Z. se prične prvi pondeljek meseca maja v Clevelandu, O. Kon vencija, bratje delegatje, je naj višja uprava pri naši lepi organi zaciji. Torej pri tem ne poslušajte nikogar in ne ozirajte se na prijatelje in ne na sladke besede, katere bodo vam morda na razpolago na konvenciji! Ne oziraj te se, temveč delajte za procvit in napredek naše vrle S. D. P. Z. Postavite ji na čelo može, kateri bodo vredni nositi imena glavnih odbornikov "Zveze".
Bratje delegatje in sestre dele gatinje, zdaj je tisti čas, da po stavite našo Zvezo na tisti temelj, da bode tudi res vredna svojega lepega imena. Posebno paziti mo rate, da se izvolijo v gl. nadzorni odbor možje, kateri razumejo račune ter so samostojnih glav in kateri ne smejo imeti strahu pred nobenim posameznikom. Kdo je kriv, da se vrši zvanredna konvencija? Kdo bode plačal ogromne stroflke? Ti delavec 1
Tukaj bodete morali, bratje delegatje in sestre delegatinje do-!bro premisliti, da ne boste pri tej konvenciji napravili še slabše kot je bilo do sedaj.
Kar se pa tiče primanjkljaja v blagajni S. D. P. Z., za tisto pa le glejfte, da bo prišlo do centa nazaj v blagajno Zveze.
Na zapadu pričakujemo najboljši vspeh in zadnjo izvanredno konvencijo S. D. P. Z.
Na tisoče zavednih slovenskih delavcev ima svoje oči uprte na vaše zborovanje v trdnem prepričanju, da naredite homatijam enkrat konec, očistite nesnago in pomedete z železno metlo!
ganizacije, takrat bi ae ne smelo gledati za par dolarjev.
V listih kjer so naznajeni dele* gatje iza izvanredno konvencijo S. D. P. Z. pogrešamo sledeča društva, katera nimajo naznan-jenih svojih delegatov in sicer:
Društva štev. 15, 17, 18, 20, 24, 31, 32, 33, 37, 43, 46, 47, 48, 52, 55, 58, 60, 63, 66„ 67, 71,
To so navedena društva, katera nimajo delegatov.
Bratje in sedtre »delegatinje, delujte trezno in složno v procvit naše vrle S. D. P. Z.
Lep pozdrav vsem bratom in setrara naše lepe Zveze!
Matija Regina, tajnik društva štev. 7.
Franklin Boro., Pa.
Skupna slovenska društva priredijo dne 17. maja zvečer veselico v Slov.' izobr. Domu, B>ank-lin Boro., Pa.
Na veselici bode sodelovalo Slov. pev. in izobr. dr. ^'Bled", pod vodfrtvom g. Ig. Hude.
Tem potom so najuljudneje vabljeni vsi Sliovenei iz tukajšnje okolice, da se blagovole udeležiti te prireditve.
Za izvrstno godbo in za vse druge vdobnosti bode skrbel odbor.
Fr. Pavlovčič, tajnik Slov. izobr. Doma.
Claridge, Pa.
Veliko se je slišalo v slovenskih listih, kako delujejo gl. uradniki S. D. P. Z. Nekateri so napadali gl. predsednika in blaagjni-ka, drugi pa zopet gl. tajnika in nadzorni odbor. Zdaj se pa razvidi, da sedaj, ko je potreba poalati delegate na konvencijo, da se naredi enkrat red temu, pa še 21 drufttev spi, katere nimajo še nobenih delegatov. Vsakdo je že gotovo slišal, zakaj da se vrši iz-vanredna konvencija. Potreba in dolfcnoet vsakega društva je, da pošlje na tako važno zborovanje delegalta. Rad pripoznara, da nekatera druitva nimajo danarja v blagajni, ampak kadar se gre za napraviti red za dobrobit cele or-
Franklin, Kana.
Zopet je pričel mesec maj, najlepši mesec v letu, ko začne zeleneti oriroda in oživi vsa narava. Staro in mlado se poda na sveži majništki zrak. kjer cvetó cvetlice in pojó ptičice. Vse se oživi v -maju, kar čuti in raste. Oživi se enkrat tudi ti — delavec, trpin in zapusti enkrat za vselej mezdno Kužnost.
Tudi člani sv. Barbare, združeni v štirih postajah pod eno zastavo v državi Kansas, priredi skupno veselico dne 11. maja v prosti naravi pod milim nebom v nJacks Wille", Kans. Pričetek' zabave se prične ob 2. uri popoldne na vrtu, kateri je oddaljen 1 miljo od poulične železnice, postaje Daiblar-Miller. Vabi se rojake, kakor tudi vse društvene sóbrate, da se te veselice po možnosti udeleže. S tem pokažete solidarnost, kakor upam tudi, da bodete svojo solidarnost pokazali napram drugim sobratom ob slič-nih prireditvah. Rojaki Slovenci, čas ni več daletč, ko se bode korakalo pod prvo zastavo. To se bode kmalu zgodilo, ako bomo složni lahko d oži v uno še mi ta čas. Naši potomci ga bodo pa sigurno doživeli, samo gladimo jim pot, da bodo tem lažje korakali po »jej, nego smo mi. ProČ z absolutizmom, držimo delavec z delavcem. Proč z neun i j sk im blagom, nodpirajmo sarao unijsko blago, da ne bode vedno radi skebskega blaga samo razpritje med nami. Delavsko podjetje, katerega so ustanovili delavci, naj naročuje po možnosti samo unijsko blago in potem bodem tudi jaz z vami. Zflrubi naj se strahovlada, naše geslo naj bode: vsi za enega, eden za vse. Potem bomo še le lahko ponosni na podjetje, ter bomo v resnici lahko rekli: delavci na Franklin, Kans. smo napredni. Dokler se pa to ne zgodi, toliko časa ne sme biti besede o napredku. Sedaj pa še enkrat kličem vsem članom in Slovencem sploh po bližnjih naselbinah "Jacks Wille" — udeležite se zastavne veselice dne 11 maja, brez razlike verskega prepričanja.
Na svidenje dne 11 maja na Jaks Wille, Kans.!
Frank Wegel.
Cleveland, 0.
Veliko se govori in piše dandanes o ženski enakopravnosti. So ljudje, ki sicer so za žensko enakopravnost, ali če se ženska hoče le malo bolj svobodno gibati, jo že vidijo, češ, da je ženska samo za dom in to v prvi vrsti oni kri-čači, ki pravijo seveda, — da so napredDjaki, a v resnici pa tiči njih napredni duh v nazadnjašt-vu. So tudi možje, ki veliko govore o ženski enakosti in svobodi, v resnici so pa pravi tirani v nasproti ženski, ki jo hočejo popolnoma podjarmiti in zasužnjiti. V prvi vrsti bi seveda morali gledati ženske, da bi se kolikor jim dopuščajo razmere, mogle tudi svobodno gibati in po svoji po-ljubnosti lahko razvijati svoje duševne moči.
Ženska, če se bolj čuti svobodna, toliko lažje in bolj z veseljem premišlja o stvari, ki se jo po današnjih zakonih seveda ne tiče; resnici na ljubo pa veliko bolj kot si to stvar mislimo, ker ako ostane vedno tako, ne dosežemo nik-dar svojega cilja. V prvi vrsti je tu seveda treba prave vzgoje, naravno je, da bi ae morale ženske posvetiti bolj študiji: v vzgoji in naravi, da bi napravile avoje otroke v prave ljudi. Prefoita resnica je, da če matere nimajo prave vzgoje same, tudi one ne morejo njih otroke pravilno vzgojiti.
Tudi z angleškimi "aufragetka-mi" se ne strinjam popolnoma. One sicer atremijo za pravi cilj,

PlOLl HC
ali ne razumejo prav kako to doseči, ker delati bi morale tlelo, ki je vredno njih — četudi «o ¿enake in bile bi «poitovane in tako bi prišle tudi kmalu na površje; ne pa a tem, da poiigajo, uničujejo in razbijajo to, kar je delavec a trudom zgradil. V tem »lučaju jih priznam hrtazne do akrajnoati. Zakaj t — zato, ker nimajo nobene prave vzgoje in radi t*ga ne morejo tudi nobenega pravega vzgle da dati.
Sodruginje, torej na delo, agi-tirajte vedno in pri vaaki priloz noati za dobro atran. Delo je aicer naporno, toda če «iruiimo avoje alabe moči in ae skupno z moški mi bojujemo »oper izkorišačnje kapitalizma, bo »ara igrača bojevati ae, ker z sdruionimi močmi bo tudi zmaga gotova.
Pozdrav vsem aodrugoin m ao-druginjam!
Josipina («radišer.
Ely, Minn.
Naši hlapčoni, na videz prijatelji superintendenta Charlea Tre-zoneta ao začeli napredovati tudi 8 tem. da ao začeli Diaati dopiae, v katerih pojejo hvalo Treaoaietu, ter ga razglašajo: — ah in oh, za delavskega prijatelja.
Dopisnik v nekem meščanskem liatu poroča, da je fcil znani tiran Trezona zato izvoljen za župana, ker je, — čujte in strmite — prijatelj delavcev. Resnici na ljubo pa vam vsem hlapčonom povem, da je bil on zato izvoljen, ker ste vsi hlapčoni, nad zemljo in pod zemljo, agitirali «auij. Na shodu političnega kluba, (da me morda ne bo kdo napačno razumel naj pojasnim, da to ni "toc. klub",) se je neki bosa izrazil taiko-le : Volimo vsi njega, ako ne bo usvuljen on. kdo bo potem živel nas in naše otroke. Ko je hotel nekdo nekaj na to izjavo oporekati, je pa vstal predsednik nekega katoliš kega društva, ter se je izrazil tako nesramno, dH je v resnici pre bedasto njegove izraze tukaj opi-aati. Pol ure riozneje je že bil do-tičnik, kateri je oporekal za Tre-zonovo agitaeijo, zatožen pri "tre mar bossu". "Bossi" so tudi po volitvah jenjali fehtati za tobak, ker jim daje Treaona v to arvrho za njih agitacijo stare 'čike". Zares lepo darilo za njihovo mukotrpno delo.
Dopisnik J. S., ki je skoval tako bedast dopis, je pa gotovo dobil kot plačilo za njegovo delo ono pet centov "cigaro" in povrnitev poštnine. V drugem stavku dopisa piše: V zadnjem dopisu pred volitvami bilo je priporočano, da bi Slovenci pri volitvah nastopili skupno s Finci. Toda pri volitvah se je pokazalo, kako ao nas potegnili za nos. — Kdo je pa va8 za nos potegnili Hlapčoni, vi ste potegnili za nos sami sebe, ker ate oddali vaše glasove za kozaroc pive in za par starih 'čikov". Vi ste prodali delavce zagrizenemu 8ovraKniku in a tem tudi sami sebe prav imenitno za nos potegnili.
Gospoda, tako je in nič drugače. Škandal, da sužnji kapitalistov ližejo palico, katera jih tepe dan mi dan !
/	Jože.
Herminie, Pa. 2."
Ker iz naše naselbine ni bilo že fkoraj leto dnij nobenega dopisa, namenil sem se jaz nekoliko opisati tnkajšnje razmere. Zaslužek je seveda več kot prenizek za tako dolg delavni čas. Koliko teže mora človek premakniti, predno dobi od kapitalistov istih par gro-šev — to zna in raizume samo tisti, kateri dela dolg delavni čas
za nizko mezdo,
*
Moram pa še nekoliko omeniti, kako da se tukajšnji delavci zavedamo. V resnici smo lahko ponosni slovenski delavci, kateri »to-jimo v aoc. vratah, kakor tudi v podpornih in strokovnih organizacijah. Predvsem moramo skrbeti, da se vsi delavci organizirajo v socialistični stranki. Dokler se socialistična teorija ne iapremeni v prakso, toliko časa bodo še vedno sedeli v Washingtonu, D. C. demokratje ali pa republikanci, mi delavci pa delali za beraško ceno za gospode kapitaliste. Mi moramo biti predvsem trdni, zs-vedni aocislisti, ksterih ne odnese vsaki veter. Skrbimo, da bodo "aši sotrpini — delavci pridno či-tali soc. časopisje ter se zanimali za državljanske papirje. Ako ni« smo držsvljani, potom enostavno tudi ne moremo voliti, ako pa nam ni dovoljeno voliti, potem pa
seveda tudi ue moremo izpreme niti Vlade.
Slovenski delavci na Herminie, štev. 2., smo nekaj Časa prav lepo napredovali, Najprvo smo si uatanovili aoc. klub, štev. 3; prid-no so delavci prispevali avoje mesečne prispevke in veliko jih je takrat agitiralo za pridobitev novih članov. Mcdsj je ps sopet vse bolj tiho, ros ne vem, kaj mislijo f (Op. ured.: Razdelite med nje majske številke " Proletarca ", ka terega naj pridno čitajo!)- ,
Tukaj imamo tudi dva podporna društva in sicer prvo pripada
je pešal um. Vcklno je tožil, da je tlelal 30 let, bil v smrtni nevsrno-»ti in težko poškodovan, aedaj pa
ne bo imel tofiko, da bi mogel sebe in družino preživeti, prosil je, naj mu erar dovoli valed poškodb celo provizijo, pa mu tega niso hoteli izpolniti. To je moža še bolj potrlo. V noči 28. marca je med spanjem svoje žene, aina in hčere izginil bos iz hiše in blodil okrog žgalniškega mostu, dokler ni zašel v vodo in utonil. Sodr. Poženel je bil vedno zvest svoji rudarski strokovni organizaciji in socialno demokratični stranki. Star je
k S. N. P. J. drugo pa k S. SJ^, M\ 58 let in jako priljubljen mož.
Z. Oba društva prav lepo napredujeta, dasiravno sta še . mlada, vendar pa imata oba lepo število člaiiov. Večkrat kateri delavec pripoveduje, da ao vae podporne organizacije enaike. Na tem je pa seveda razlika. Podporne organizacije se ravno tfeko razlikujejo, kakor politične stranke. Na pra vih principih so tiste podporne organizacije, katere imajo soc. podlago. Slovemskiin delavcem so najbolj koriatne dotične podpor ne organizacije, katere vestno dkrbe za®je Ob času nesreče, povrh pa da jih organizacija potom svojega časopisja tudi duševno vzgaja. Najprvo je treha skrbeti, da se človek zavaruje pred nezgodo ali boleznijo. Ne zadostuje pa, ako delavec pripada h kakšni posamezni jednoti ali zvezi. Dolž iniat slovenskih delavcev je, da so tudi člani J. S. Z.
Delavci, mi, ki z žulji naših rok redimo vse falote in postopače — podajmo si bratsko roke. Mi pro duciramo vse, kar je na zemlji. Mi smo opravieani, da uživamo sadove našega dela. sedaj nam pa ves produkt ukradejo naši kapitalisti, kateri se skrivajo v okvir je postav. Delavci dajo od napornega dela samo toliko, da ae za 8i lo najé — to je toliko, da more zopet drugi dan iti na tlako, vse drugo pa izgine v žepih potepuhov I
Zakaj bi se torej delavci že enkrat ne organizirali in združili, če pa to naši interesi zahtevajo t Pod pirajmo drug drmzega, 'ker v slo gi je moč. Združeni zmagamo, —■ nesdruženi smo pa slabiči, katere lahko povoljno izkoriščajo kapi talisti!
Louis Bric, organizator kluba, štev. 63.
Iz domovine.
— Farska bisaga na Viču. Viški patri ae na vso moč trudijo, da bodo imeli od birme čim večji dobiček. Ne le to, da hočemo imeti za botre le klerikalce najčiatejše-ga kalibra, ki se razumejo na "ofre", temveč prepovedali so tu di vsakemu botru po več birman-cev. Vsak birmanec mora imeti svojega botra. Če bo več botrov, več bo "ofra", tajco sklepajo. Mnogo Vičanov je zato sklenilo, da ne bodo poslali otrok k viški birmi, ki ni nič drugega nego nesramno odiranje. Opozicija proti terorizmu viških tonzurirancev se je pa zbudila tudi že med — bir-manci. ker ie že več dečkov izjavila: "Ne grem k birmi, če ni moj boter "rdečepintar".
— Socialno demokratična zmaga pri občinskih volitvah. Socialno demokratično delavstvo je sijajno zmagalo pri občinskih volitvah v Eggenbergu na Štajerskem, vkljub temu, da je bila proti njim združena klerikalna in liberalna nurgarija. Oddanih je bilo vsega skupaj 1100 glasov. Socialno demokratični kandidati so dobili 734 glasov, kandidati združene purgarije pa 335 glasov, ostali glasovi so bili razeenlieni ali pa neveljavni. Zlasti klerikalci so se poganjali za meščanske mišmaš-kandidate, vkljub temu so dobili kandidatje meščanskih strank za 100 glasov manj kakor pred tremi leti, socialisti pa za 100 več.
— Starostna preskrba v — Idrijci. V Idrijco je zašel sodr. Anton Poženel. Potegnili so ga iz vode pri žgalniškem jezu mrtvega. Sodr. Poženel je bil dober mesec dni vpokojen rudar po 30-letni rudniški službi. Bil je med svojo službo dvakrat težko poškodovan: enkrat v jami in enkrat v žgalnici. Enkrat je bil v smrtni nevarnosti, da bi ga bil kmalu strupen piin v jami zadušil poleg dveh tovarišev, ki so ju nsšli mrtva, dočim so sodrugs Poženels še k živlienju spravili. Odkar je bil penzioniran vsled onemoglosti, mu
Velik dHl njegove neareče ima na vesti hreasrčni austrijski rudniški erar, ker ni hotel priznati tega, kar je Poženel zahteval in pošteno zaslužil.
— Taki so hinavil Iz moravske
ga Schoenberga noročajo: Tukaj-šna policija je aretirala katoliškega cerkovnika Alojza Neumanna, strastnega klerikalnega agitatorja, ki je nad več deklicami «vršil najgrše hudodelstvo. Za avoje žrtve je izbral več enajst do trinajst letnih deklic. Ko ao izsledili njegovo zločinsko početje, je vrli katoliški mož pobegnil, a so ga prijeli že v Schoenbergu. V Freu-dentalu je nosil zvonec pri klerikalni stranki, ki se je odela s krščansko aocialnim plaščem, da je tem ložje vlekla ljudstvo za nos. Med starši zapeljanih deklic vlada veliki razburjenje in to še tembolj, ker so poskušali 'vplivni ljudje" prisilita starše in deklice, da bi molčali.
Pri klerikalcih je bilo še vedno v navadni, da ae največje lopove, ako njih pristaši opere, da postanejo Čisti kot nedolžno Jagnjc.
— Nova palača za rimsko reveže. Kadar prfpež umre, tedaj morajo priti vsi kardinali (okolo 70) v Rim. da izvolijo naslednika. Po papeževem mnenju sedanje stanovanje za kardinale ni dovelj veliko. zato bo sezidal palačo samo za kardinale. V tej palači ne bo nič manj kot 350 sob noleg raznih kuhinj, jedilnic in drugih potrebnih sob. Kje bo " revež" vzel denar za to poslopje in dragoceno opra vo, razno pohištvo, dragocene preproge itd. t Ali bo razpisal odpustke, ali bo zopet globoko posegel v žep revnega ljudstva?
"Daj, daj!" ae bo zopet glasilo v cerkvah! "Slovenski trpin, ki prenašaš neklenske muke v podjetjih ameriških kapitalistov, daj, daj za vbozega jetnika v Rimu, da si bo sezidal novo palačo!" bodo oznanjevali rimski agentje. Ž drugimi besedami. "Tam na onem svetu te čaka rajsko veselje ... socializem.
— Rimskokatoliška cerkev v Avstriji ima po nje lastni statistiki 366.887.986 K imetja, ki nese 23.926.431 K obresti. Razentega prispeva verskemu skladu država 27 miljonov kron. To so dohodki, ki jih izkazuje statistika, ki 8e odtegujejo vsaki kontroli. Torej duhovniki in samostani imajo jako lepe dohodke in prav verjetno je, da ne poznajo socialne bede, ki mori delavstvo, ki hodi upadlih lic, suhih kosti in izmučeno po svetu.
— Muke v peklu. Na deški šoli v Oiesingu pri Monakovem je pripovedoval učencem veroučitelj kaplan Freudenstein o mukah v peklu. Da bi otrokom prav nazorno raztolmačil bivanje velikih grešnikov v peklu, je prišel vrli božji bojevnik in vzorni pedagog na idejo, te muke pokazati na praktičnem zgledu. Strahote večnega pogubi ienja — tako je učil — se sodijo leffko že po tem, da se "pečejo" duše nrokletih v pe-
keui oftiju. Kako to boli, se vidi iz teg», da ne more noben
človek držati prst niti netino minute nad gorečo vžigalico, da ne bi dix''util silnih bolečin. To je hotel nenavadni veroučitelj praktično dokazati. 'Ker pa ni imel nobeden od učence ^veselja, da bi ai sežgal prst, je kaplan zdražil otroke s tem, da je položil na mizo deset mark in jih obljubil onemu,' ki drži prst dvanajat sekund nad gorečo vžigalico. To je seveda spod-budilo otroke. Trije so se oglasili Dva sta takoj odtegnila prste, tretji, 'ki ga je denar preveč mikal, jc držal prst nad vžigalico tako dolgo, da je glasno zaječal od bolečin. Kaplau mu aeveda ni dal 10 mark, deček je pač imel pojem o peklenskih mukah 'in kaplanovi zlobi. Kaplau se je režal, spravil denar, deček je pa imel tako rano na desnem kazalcu, da več dni ni mogel pisati, ftolske oblasti naj bi sedaj še kaplanu polkazale praktično peklenske muke in naj bi Freu-densteinov nos toliko ča8a tiščale nad gorečo vžigalico, da bi tudi on izkusil peklenske muke že na zemlji potem ne bo več bil norcev iz šolske mladine.
Švicarske strokovne organizacije ao štele v letu 1911. 78.119 članov. V tem letu ao napredovale za 2775 članov. Najmočnejša organizacija je kovinarska, ki raa 13.425 članov- Zelo močni sta tudi organizaciji transportnih delavcev (12.106 članov) in organizacija urarjev' (11.200 članov). Organizirano švicarsko delavstvo je sklenilo leta 1911. 152 tarifnih pogodb, ki veljajo za 10.864 delavcev v 1843 obratih. Torej tudi v mali Švici strokovne organizacije napredujejo, in nič čudnega, saj imajo tudi predpogoje za to; saj je vendar Švica konstitucijonelno najbolj moderna država. Zato pa opazujemo, da od leta do leta, ravno v Švici se porodi največ humanitnih inici-jativ, in debatira o socialno politični zakonodaji. Nepošteno pa je le to, da tako industrijalci iz drugih držav, kakor tudi druge vlade, ne le da ne posnemajo ničesar iz Švicarskega, temveč se tudi ne drže sklepov, ki se jih na konferencah v Švici sprejema. Drugod se torej z zakonodajo na-pieduje. pri nas pa 8e poje vedno eno in isto.
Kako pospešuje Francoska civilizacijo v Maroku, pokazuje kar najbolj jasno preiskava dr. Remlingerja, ki je dognal, da ae domače žene in možje vedno bolj vdajajo pijančevanju, ki je v tem podnebju posebno nevarno. V* Kasablanki n. pr. je poskočilo Število žganjaren v štirih letih od 4 na 161. Leta 1910- so upelja-li še enkrat toliko alkoholičnih pijač kakor L 1909.
Živčna molitev.
Znameniti zdravnik, dr. Dana, ko je bil uprašan radi vzroka ne-uralgije, je rekel: "Neuralgija je živčna molitev za zdravo kri." Brez zdrave krvi trpi celo telo, zato ker živci ne dobivajo zadosti hrane. Zdrava kri je rezultat dobre prebave in assimilacije krvi. Ce prebava ni regularna, je kri slaba in vsi ortrani telesa so oslabljeni. To ka/e potrebo dobre prebave. In vsaki nerodnosti slabe prebave priporočamo Trinerjevo grenko vino. Ono deluje takoj na neprebavne organe jih seisti. in povspeši njih delovanje. Ono se ksže^v svaki boleni v želodcu, v jetrih in v črevih, ker da hitro olajšavo vedno in povsod. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Kadarkoli rabite liniment rabite Tri-nerjev liniment. Je najboljši.
(Advertisement)

j; VABILO NA VRTNO VESELICO jI
katero priredi
i! dr. Planinski Raj, šiv. 107, S. N. P. J. I!
=== ST. LOUIS» MO. ——————
V NEDELJO» DNE» 18. MAJA, 1913 i Longwood Grivi, 9401-9419 Sooth Broadway.
Začetek ob 2. uri popoldan.
Uitopnina 25c.
Veselica m bo rriila • plesom, keflanjem ia laljivo poito. Kdor ai I fteli prave nepreailjene sabara i» razvedrila naj ne zamudi te veeeliee. j ¡
»IIMMMMM MMSSStM...........................Ml
ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e na)cfse)e la aalbolj slgurss.
Nata paro b rod na poalovnica j« največja na Zapadu In ima vae najboljše oceanska ¿rte (linije). Sifkarta prodajamo po kompan!|aldl» cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA.
Knapar Državna Banka kupu)e In prodala In zamen|u|e denar vseh držav
aveta. - Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K6 $1, bres odbitka. —
Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. - Slovenci postre-tenl v alovenakem |ezlku. — Banka ima $6,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900^Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS •
POZOR BRATJE SLOVENCI! !
Ali te veste kje je dobiti naj bolj le mee pa najnlljl ceni? — Gotove < v novi prvi Blovenakl moderno urejeni meeaiei
Ferko Bros., 27t—lst Ave. Ia Park SL :
. Tu se dobijo aajokuanejte evete in prekajene KB Ali J 8KB WUD-	\ BASE, kakor tudi jetrne ln krvava domačega izdelka ter aajokuaaejte < PRESAJENO MESO; vae pe najnltjlh cenah.
Pridite ia prepričajte ae sami a aaiih cenah kakor tudi o kakoveett	\
natega blaga.	<
NIZKE CENE IN DOBRA POSTEE1BA je nate geslo.
Ne posablte aae torej obiekAti v naši nori mesnici v Jon. Tratnika-	]
vem peelepja.	<
MILWAUKEE. WIS.	Telefaa: Seatk 8618,	J
L
»ssseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeteeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
CLEVELANDČANI POZOR!
BelaJ & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO.
*	^^mm
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo
Izdelu|eva obleke po na|nove|šl modi.


Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
i
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Nate podjetje je pod nadzoretvom "dearing Houaa" čikatkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzem* tudi ule-ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvrfuje tudi deilarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 6:80 popoldne; v aoboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vloten v nato banko noel tri procente. Bodita uve J orani, da je pri naa denar naloten varno ln doblčkanoano.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-60 Blue Ialand Avenue, Chlcago, 118.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni

Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
1134 — W. 18 Sir.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigaret —
E. RICHTER, lastnik, ►»eeeeeoeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeesssee»
Conemaiiflh Deposit Bank
54 MAIN STR.
CtNEMAUCI. ?L
Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predaadnik.
W. E WISSINGER, blagajnik.
*—



PROLETAREC
üir za urmstz diutuioa
ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK.
v Chksf 111.
Naroteiaa: Zs Ameriko $1.00 aa eel o leto, 1.06 m pol leta. Za Evropo $2.50 ■a eel o leto, $1.15 u pol leta.
Jti^ AMMH0 HifMllM f teiii J / filfjfT.
PROLETARIAN
Owi< ud ybli«Se4 Ivut Tuuoat by
last» Slsvk Werkaca's PsMtklsf Ceapeey Ckkafo,
Glasilo Slovensko organizacije Jugosl. socialistična Zvsaa ▼ Ameriki
Sabeeription ratee: United States and Oaaada, $2.00 a year, $1.00 for kali year. Fun ^-n countries $2.50 a year,
$1.85 for kali year. _Advertieiag Hate» oa agroomeat.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC*
2146 Bine Island a vs. Chicago, 111
STARA IOEA.
Razburljive novice prihajajo od vseh strani. Razburljive, sen-zacijonelne novice — a vendar nič novega. Površni ljudje, ki mi slijo tako kakor drugi hočejo, se sicer čudijo in razburjajo, ali lju dje, ki poznajo razmere in ki vedo, zakaj gre, ne vidijo ničesar novega. Povsod se ponavlja stara igra. DemPkratiška vlada, Mor-ganova smrt itd. ni na stvari nič spremenilo. Vrhnja plast je za dobila nakoliko drugačno barvo, toda v bistvu je vse pri starem. Djestva ostanejo stara dejstva.
Iz Nemčije prihajajo vesti o Kruppovem škandalu. Znana firma Krupp, katera izdeluje kantone ne samo za Nemčijo temveč za celo Evropo, kdor jrh hoče kupiti, je — ta/ko poročajo — podkupila francoski list "Figarso", da bi podkuril javno mnenje v Fran ciji za večjo armado. Večja armada pomeni več kanotiov in to je business za Kruppovee. Dalje računajo Kruppovci, da bo Nemčija prisiljena tudi svojo armado še bolj povečaiti, če bo Francija to storila; to je vendar stara igra. Sedaj je pa celo atvar razkril sodrug Karl Liebknecht v parlamentu in v Izraelu cesarskega bedaika Wilhelms vlada velika panika.
Ali je to kaj novega? Kje je še kak osel, da veruje, da firma Krupo vliva kanone iz rodoljub-ja. iz golega patriotizma? Kano-ni so vendar zato, da ae z njimi pobijal ljudi in če se to ne vrši, potem so Kruppovci bankrot. Za-tio je v intereau iKruppove tvrd-ke. da se narodi koljejo med seboj m da gredo k&noni bruhati smrt tudi na Nemce. Tako zahteva sveti dobiček. Zato pa Krup-pov škandal ni za nas nič novega.
Pa pustimo Kruppe in poglejmo malo po Ameriki. Tukaj imamo sedaj japonsko vprašanje. Califomija se je naenkrat spomnila, da potrebuje nov posestni zakon, ki mora izključiti Japonce od lastništva zemljišč Že dvajset let se naseljujejo Japonci v Californiji in noben kusaati vrag se ni doslej zmenil zanje. Kako je to, da so ravno sedaj postali taka nevarnost? Japonci vendar ni so prišli kar tako dm zemljišč kakor na kakšno "gmajno"; zemljišča so morali kupüti in nikdar jih ne bi bili kupili če bi Califor-ničanje ne bili pri volji prodati. Kako je to, da sedaj Californi-čani potrebujejo zakon, s katerim hočejo sami sebe prepovedati pro dajat zemljišča Japoncem?
Zakaj ta proti ja potiski hrup?
V Ameriki sicer nimamo Krup-pov — imamo pa r^zne Scwabe in Carnegije, ki izdelujejo jeklene ploče za vojne ladije. Temu businessu pa gilozi stagnacija odkar so demokratje v sedlu. Državni tajnik Brvan — kolikor je nazadnjaški in zatrkan — kakor tudi predsednik Wilson se proti-vita povečanju mornarice. Car-negiji se s tem naravno nikakor ne strinjajo — in zart o je treba umetno zanetiti "vojno nevarnost"! In kdo ve. če ni protija-ponski zakon glede zemljišč v Californiji odmev kakšne zarote "patrijotičnih" ameriških kapitalistov? Meščansko časopiaje že vpije, kako nas Japmnci lahko namahajo. ker imamo premajhno mornarico. Več bojnih ladij! Več drednatov! Močno floto! Več ka-nonov! Tra-ra-ra bum—bum!
Stara igra! —
SODRUOI CITAJTE!
Marsikdo, ki bi rad koristil naši stranki, se vprašuje: kako naj razširjam socialistična načela? Kako naj pomagam uresničenju socialističnih zahtev?
Tem sodrugom, ki se zavedajo svoje agitacijske dolžnosti in ki se jim hoče požrtvovalnega dela za stranko, veljalo sledeče besede:
Prva stvar je ustna agitacija za strankina načela. V delavnici in v fabriki, na stavbi in v gostilni, na obiskali in izletih, skratka po-vsed, kjer se snideŽ z ljudmi, lahko agitiraš. Ampak ne bodi preglasen in ne kriči: Rdečkar sem. socialist. — Zakaj z vsiljivim kri čanjem in bahavim vpitjem ne dosežeš agitacijskega uspeha in ne pridobiš nikogar za našo stranko. Predvsem presodi in pretehtaj človeka, s katerim ae spustiš v razgovor. Ne posegaj mu o nepravem čaau v besedo, ne načenjaj težkih velepolitičnih in socioloških vprašanj. če jih ne razume in če sam nisi prav trden v njih. Pogovor napeljuj vedno na najbližja vprašanja, ki ga zanimajo, in pojasnjuj jih a socialističnega stališča. Vsako trditev, ki jo izustiš, podpri in zavaruj takoj z dokazom! Izogibaj se besed, ki jih sam natanko ne razumeš in opuščaj tujke. ki niso splošno razumljive. Ne govori vedno . kakor kolovrat in puščaj tudi drugemu do besede. Odvadi se psovk in žalivk, na ugovore od kateresibodi strani odgovarjaj stvarno in brez jeze. Nikar ne trati časa in besed z ljudmi, katerim njih gospodarski in socialni položaj brani, da bi se pridružili socialistom prav tako se ne meni z ljudmi, ki iiuajo vsak dan drugačno politično prepričanje — čas resnega socialističnega agitatorja je predra-~ocen, da bi ga zapravljal za politične ~1umače in neozdravljive kverulante.
Da si kos vsem ugovorom iu pomislekom v svojem agitacijskem delovanju, prebiraj zvesto in s preudarkom strankino časopisje in strankine brošure. V strankinem tisku je nagrmadeno toliko agitacijskega orožja, da se moreš pomeriti ne le z osebojevnikom, ki je stal v političnem življenju ob strani, temveč tudi z vsakim političnim protivnikom Ne daj, da bi ti oiSro in bogato orožje rjavelo na polici, ampak sprejmi vse zaklade, ki ti jih nudi atrankin tisk, vase in razmišljaj o njih.
Prav tako kakor ustna agitacija je tudi razširjanje strankinega tiska povsod mogoče. Zato iinej zmerom pri sebi nekaj številk " Proletarca " in pretiranih številk ne meči vstran, dajaj jih ljudem, ki bi jih utegnil zainteresovati za strankino glasilo. Glej, da vsak. kdor se šteje za socijalista naroči "Proletarca" in da ga redno vsaki te<U>n čita.
Agitiraj ob vsaki priložnosti za shode in demonstracije, za veselice in za organizacije- skrbi, da vse sodelavce, vso soseščino, vse znanstvo in vse sorodstvo ^rivedeš v strankina društva. Predvsem je potrebno, da obiskuješ sam redno strankine priredbe in da si član vseh strankinih društev!
Poleg opisane agitacije pa je dolžnost vsakega sodruga. da živo podpira stranko in nje strem-Ijenia. Noben trud ti naj ne bo prevelik, nobena ovira pretežka, da razširiš socialistična načela. Za razširjenje "Proletarca" je predvsem potrebno, da poročaš svojemu glasilu o vseh dogodkih in ne-prilikah, ki se dogajajo v kraju ali pa v delavnici, in da razširiš med interesiranimi osebami tisto številko, v kateri so omenjene stvari objavljene ali popisane. Am-pak pri vseh dopisih in sporočilih svojemu listu se gibi ji strogo v o-kvirju resnice in se povprašaj vselej, če se v dopisu izrečene trditve dado, tudi dokazati. Čenče in vsakdanje tevlje ne spadajo v list. prav tako tudi ne hibe oseb. ki jih iz tega ali onega vzroka ne maraš. Poročaj le o zadevah, ki zanimajo širšo javnost in ne bodi v oceni oseb malenkosten! Za uspešno sodelovanje v strankinem časopisju se pripravlaj z marljivim prebiranjem strankine literature, zakai tvoje delo bo koristno le tedaj če si se sam ooglobil v načela in zahteve socializma.
Ampak ne le z duševnim sodelovanjem, tudi t gmotnim žrtvovanjem moraš podpirati stranko. Olej da redno plačnješ vse strankine prispevke in da jih nlačujejo tudi tvou tovariši. Tudi sicer pri-
PKO^E
TAR1G
speva i k stroškom strankine agi tacije in organizacije in vzpodhu jaj druge, da žrtvujejo za strankine smotre. Ampak tudi v tem ne smeš biti vsiljiv, zakaj nabiranj« za stranko in za njene namene se ne sme izpačiti iu prevreči v be račeuie!
VERSKI POUK IN ZLOČINI
Kako nopolnoma napačna je tr ditev, da je nravnost odvisna samo od vere in da brez vere sploh ni inožna morala, je zopet pokazala primera avstrijske zločinske sta tistike z japonsko. Omeniti morale na Japonskem vera zasebna stvar, z tegadelj tam tudi nimajo ministrstva za bogočastje; prav tako ni uveden v japonskih šolah nikakšen konfesionalni ver ski pouk. Priče pred sodiščem ne prisegajo, prav tako tudi vojaki ne prisegajo svoje zvestobe: in vendar je na Japonskem mnogo manj slučajev krivega nričevanja kakor pri nas v Avstriji in da se znajo japonski vojaki brez prise ge vse drugače boriti kakor voja ki s prisego, se je jasno pokazalo v zadnji rusko-japonski vojni.
Zdaj po poglejmo še naslednjo statistiko! Po podatkih c. kr. centralnega urada je bilo v Avstriji leta 1901. nri prebivalstvu, ki šteje okolo 26,000.000' ljudi, ■ '16.305 zločinov in 616.099 pregreškov in prestopkov. To da 13.9 odstotkov zločinov in 23.69 odstotkov pregreškov in prestopkov. Bistveno drugače pa je na Japonskem. Ja ponski cesarski statistični urad je izdal leta 1904 v Tokiju tozadevno statistiko za leto 1901, iz katere posnamemo, da je bilo leta 1901 na Japonskem pri okolo 45,400.000 prebivalci^ 3323 zločinov in 140. 128 pregreškov in prestopkov zločinov in 3048 odstotkov pregreškov.
V Avstriji fle torej bilo leta 1901 med 1000 nrcbivalci 14 zločincev, na Japonskem pa je bilo v istem časru 7 zločincev, torej za polovico manj. šele med 100.000 prebivalci I^ahko se je pregrešilo proti postavi v Avstriji med 1000 prebivalci 24 oseb. na Japonskem samo 3. Potemtakem je v Avstriji razmeroma dvajsetkrat toliko zločinov in skoro osemkrat toliko pregreškov kakor na Japonskem.
A ko vpoštevamo, da prestopkov postave ne sodijo povsod z enakim merilom za zločine in nregreške — japonske postave so posnete po nemških. — vendar pokaže skupno število postavnih prestopkov malo časten rezultat za Avstrijo: Avstrija ima 652.4<>4 postavne prestopke. Japonska 143.451. V Avstriji nride torej na 1000 prebivalcev 25 postavnih prestopnikov. na Japonskem 3. In pri tem so šole na Japonskem brez verske, v Avstriji pa se razlaga v njih konfesionalni verski potik. Pač pa je uveden v japonskih šolah moralni pouk.
ZVEZA SLOVENSKIH ČASNI KARJEV
V dveh listih sem čital, da bi bilo umestno ustanoviti nekakšno zvezo slovenskih ameriških časnikarjev in pisateljev. Vsakdo je povedal svojo misel in svoje načrte. Vsakdo je po vda rja I, da bi taka zveza koristila narodu. Ne bom se spuščal v kritiko omenjenih spisov, marveč le mislim povedati svov» mnenie o taki zvezi Različnih načel, prepriča rt; n o političnih vprašanjih in vere smo prišli že v Ameriko. In če odkrito pišem, moram povedati, da klerikalci, pravzaprav klerikalni izobraženci skrbeli, ko so tihotapskim potom vzeli prvo postojanko naprednim elementom, da je političen boj posurovel in začno so tudi zavlekli v politiko kulturni boj in ga onečastili s politično surovostjo. '
Danes so klerikalci v Ameriki še skromni. Tgeniti je lahko, za-koj jini ni zrastel greben kot onkraj Atlantika. Njih organizacije so še šibke, zategadelj se ne vpajo nastopiti v javnosti kot na Slovenskem. Čakajmo in dajmo jim priložnosti, da razvijejo in u-čvrstijo svoje organizacije in doživeli bomo to. kar se j? deloma že zvršilo na Slovenskem: mali obrtniki bodo morali v Kanoso. Kdor se jim bo zapoatavlj^il bo lahko zaprl svojo gostilno, ali prodajalno, snloh bodo gospodarsko uničili vsakega, ki jim je na poti. Marski-kateri mali obrtnik že danes občuti klerikalni bič, kjer imajo kle. rikalci besedo v naselbini.
Vzlie šibki in nedovršeni orga nizaciji pa še danes poskušajo
klerikalci, kako bi se obnesel po-surovi jeni kulturni boj. Nizkotni napadi v "Amer. Slov." n. pr.: socialisti so tatovi in ničvredneii; N. N. svobodomisleca otroci niso krščeni; ali r>a plitvo vprašanje: kedaj so opici odrezali rep, doka zujejo, da so slov. ameriški kleri kalci ravno taki kot njih tovariši na Slovenskem: plitki in nizki, da bi najrajše vtopili v žlici vode vsakega, ki ni z inimi.
Naravno pa sledi na take napade z druge straui odpor. In ume v no je, da se jih ne prijemlje z glace-rokavicami. Popolnoma pra vično *- Če člaukar z nasprotne strani pravi človeku, ki se ponaša z učenostjo in vpraša, kedaj so o-piei odrezali rep, da ima učeni član kar mesto možganov gnoj v glavi, ker je njegovo vprašanje tako plitko in neumno, kakor če bi kdo vprašal: Kedaj se je zemalj-ska "losča spremenila v krogi jo?
Povedal sem razloge, ki nas ločijo iu govorijo splošna zveza časnikarjev in pisateljev je nemogo-ča.Socialisti svObodomosleci in klerikalci ne morejo sedeti skupaj v eni zvezi, ker klerikalci poznajo le "katoliško kulturo", izven nje na nič.
Ostala bi torej le še mogoča del-na zveza. Mogoče bi bilo dobiti toliko socialistov in svobodomi-slecev. da bi se ustanovil leposloven in znanstveni mesečnik. Pa še o tem dvomim, da bi vspeval. Med nami jih je še nekaj, ki ne vedo, da umotvor ostane vedno umotvor, pa ga glejmo in obračajmo, kakor hočemo. In ti imaio najbolj na široko odpreta usta, kedar je treba novedati, da so pisatelji ali časnikarji. Imaino "umetniško uavdahnene" Hudi. ki pravijo, da je umetniško dovršena slika prava spaka, ker je slikar poleg km«-čke bajte naslikal kup gnoja. Pa tudi v literaturi nismo na boljšem. "Pod spovednim pečatom" so klerikalci v Ljubljani proglasili za pornografijo, dasi je umotvor. Upton Sinclair ni s svojim Džun-glom nič boljše odrezal pri "Ncv Yorker Staatszeitung". Mlad fant je naoisal črto za slov. dnevnik v Ameriki, ki je imela edino hibo, da je bila malce površno o-piljena; že so prosili drugi dan v dnevniku za odpuščanje zavoljo snovi, ki jo je obdelal, pa ne radi slabe pile. In če bi se kdo drznil napisati kaj takega kot je povedal svetovnoznani Emile Zola v "Res-nici" bi se kdo oglasil in rekel da je to venec duhtečih cvetlic, pred katerimi človek tišči nos.
Izrek — vox populi vox dei — ne more odločati pri pisatelju, glasbeniku, kiparju ali slikarju. Pisatelj ne more iz grešnikov v stvarjati nedolžnih in čistih ange-Ijev, »ko hoče življenju vtisniti realnost. V nasprotnem slučaju bi bil podoben slikarju, ki je naslikal bojno poljano z vso grozoto, sredi nje pa neskončno modrega, usmiljenega in vsegavednega Boga. ki se smeji in ploska z rokami, ker se ljudje koljejo med seboj. Pisatelj tudi ne more izbirati svojih originalov. Ne ozira se, ako nosijo duhovsko ali posvetno o-bleko. Njemu je original le predmet, ki ga rabi pri svojem delu; saj drugače se poniža na nivo katoliško kulturnih pisateljev "Dom in Sveta", katerim je vsak duhovnik, še celo bogoslovec angel j, grešniki so pa le posvetniki.
To so upravičeni razlogi, da dvomim o vspehu leposlovnega in znanstvenega mesečnika.*
Ako bi med pisatelji in rasni-karii ne imeli kramarjev, ki se vedno ozirajo, če si pri klerikalcih ne bodo pokvarili barantije, ako svoje nazore povedo odprto v znanstvenih člankih ali pripovednih spisih, tedaj bi verjel, da bo znanstveni in leposloven mesečnik imel vspeh.
Dvomim in svoj dvom jasno povem v svet, da mi kedo kasneje ne bo očital da sem hinavec, ker me ni nikdar razumel.
Vseeno pa proti poskusu lepo slovitega in znanstvenega mesečnika nimam nič. Dokler bo v resnici znanstven in leposloven, bom delal zanj, v kolikor mi doimsčajo duševne zmožnosti in čas. Kedar bo pa pričel odločati klerikalni vpliv, se bom pa mirno umaknil.
J. Z.
Kapitalisti nam pravijio: "Jej-te le tolilko, da se ohranite pri življenju. Kadar boste pa stari in preslabi za delo. takrat vam pa ni tretoa več jesti."
SINDIKALIZEM
Danes imamo v Ameriki mnogo strank, ki hofrjo iti paralelno z socialistično stranko ali se jo pa o-prijernljejo. Moj namen je pogle dati v forme teh organizacij kakršne so po svoji sestavi.
Sindikalizem, to je ena izmed najnovejših poiov deiavstva Ameriki. Radikalna organizacija je direktno nasprotna I. W. W. organizaciji. Kaj je sindikalizem ? Ime prihaja iz francoskih delavskih federacij in je prenešeno iz Francije v Ameriko, z namenom, da dokažejo novo metodo uspešne delavske organizacije za izboljšanje delavskih razmer. Sindikalizem so čestokrat naglašali v svojih go-govorih tudi I. W. W. isti seveda po nepotrebnem. Brezdvoinno so pa to ime namenoma zanesli v Ameriko najprvo pisači kapitalističnih magazinov in listov, da o-žive v delavstvu mnenje, da je treba poleg že obstoječih strok, delavskih organizacij še nekakšno širšo stranko delavstva pod pokri-valoiu sindikalizma.
Sindikalizem v svojem jedru ne pomeni nič več kakor industrialna Unija, oba imata komercialni značaj, to je, da se ž njo definira, da gotovi ljudje žele tako in tako gospodarstvo v produkciji in distribuciji.
Po mnenju Fosterja, ki je tajnik sindikalistične struje, je sindi kalizem revolucijonarno delavsko gibanje in da njega nauk sloni na vsakdanji potrebi in zahteva delavskega razreda: v vsakdanjem boju, v revoluciji in organizaciji nove družbe. To se pa križa s političnim gibanjem delavskega razreda, ki je izraženo v mednarodnem gibanju socialistične stranke.
Zahteve sindikalizma nasprotujejo anarhizmu, vendar oba zahtevata, da se delavstvo peča le z ekonomsko formo organizacije. Primera anarhističnega gibanja je ljudska izobrazba. Revščina družbe je posledica nevednosti; odstra nimo nevednost in revščina bo zginila sama od sebe. Dobiti v roke moderne šole, je izobraževalna bor ha proti državi .cerkvam, porokam, sektam, suženjstvu itd. V tem, kako to doseči, je pri raznih del. organizacijah in pol. strankah različna taktika in zato tudi še ne popolnoma jasno na vse strani. A-narhizem stremi za duševno revolucijo mas; na drugi strani je pa sindikalizem bojno gibanje za pridobitev praktičnih dober takoj. Sindikalizem trdi, da bo socialna revolucija prinesla gospodarska in ne politična organizacija; radi-tega propagira za močno gospodarsko organizacijo. Sindikalizem stremi torej za gospodarsko revolucijo. Sindikalistični anarhizem ie tiho duševno hrepenenje, a komunistični anarhizem, katerega pristaši in zagovorniki so Peter Kropotkin in Etna Goldman, gre preko meje —v prtljago sindikalizma .
Francoski in italijanski anarhisti imajo anarhizem in sindikalizem že dodobra skristiliziran, med tem ko je v Ameriki .še ves v povoju in meglen. Posamezni simptomi se kažejo v A. F. of L. — Me Na-inara slučaj in pripisati se hoče tudi I. W. W. organizaciji.
Do danes vendar takozvani sindikalizem v Ameriki ni dobil svojih tal in se tudi ne ve, ali jih 1k> dobil ali ne. Ako bo socialistična stranka dovolj revolucionarna in zasledovala vse faze delavskega gbanja, potem je kar gotovo, da v Ameriki ne bo mesta zanj.
S. Zabric.
NAPREJ ZA ZDRUŽITEV SLO VENSKIH NAPREDNIH POD-PORNIH ORGANIZACIJ.
Društvo "Zarja svobode" štev. 11, S. I). P. Z. v Dunlo, Pa., je na redni seji dne 6, aprila t. 1. raz-inotrivalo o združitvi S. D. P. Z. in S. S. P. Z. s S. N. P. J. kakor tudi zdmgimi naprednimi organizacijami.
Omenjeno društvo zastopa po številu članstva prvo mesto v naši naselbini. Članstvo je sprejelo idejo za «družitev z velikim navdušenjem. Vsak zaveden delavec mora priznati, da je združitev potrebna, koristna in. pomenljiva za ameriške Slovence. V slogi je moč. Združeni lahko dosežemo vse, nezdruženi pa pademo.
V tem smislu je sklicalo naše društvo skupni shod v "Slov. izobr. domu" dne 13. t. m. Shoda ste se udeleiili tudi društvi štev. 70. S. S. P. Z., dr. "Vrni raj",
štev 174, S. N. R J.; navzoč jj§ bil tudi gl. tajnik S. D. P. Z. brat Viljem Sitter
Na predlog br. Alojzija Kraš* ae voli predsednika iu zapisnikar-ja skupni seji. Izvoljena sta bila br. Fr. Kaučič, predsednikom J*, br. I^ouis Sterle, zapisnikarjem.
Brat predsednik v kratkem go-voru omenja pomen shoda ter ve-lilft) delo. katero bi se izvršilo v splošno korist na polju slovenskih podpornih organizacij, ako se izvrši združitev.
Sledi daljši govor br. Louisa Ba vdek, v katerem izvaja podrob n os t i, koliko bi se prihranilo glede vsakovrstnih izdatkov pri jed-notah in zvezah, kakor tudi krajevnih društvih, ter zaključi govor: ako s^ združimo, ima organizacija zagotovljen obstanek. Tako se vsaj nekoliko olajša tužne razmere trpina — delavca, ki so pod vlado profitaželjnega kapitalizma.
Br. predsednik omenja, da se je pisalo že več člankov glede združitve v raznih liatih, (»oae-bno v "Glasilu" S. N. P. J.; omenja -tudi predlog za dodatek k ustavi S. N. P. J. društva "Francisco Ferrer."
Br. Viljem Sitter pojasnuje isti dodatek, kateri bi bil koristen za S. N. P. J., ne pa za splošen napredek. Govornik jedernato povdarja, da naj se v prvi vrsti dela za združitev vseh naprednih podpornih organizacij, ker na ta način bo izključena potem vsaka konkurenca, katera se opazuje med našimi podpornimi organizacijami, ako se delovanje istih zasleduje. zagotovljen nam bo obstanek v eni veliki napredni podporni organizaciji. Zapisnik skup ne seje naj se priobči kolikor mogoče v vseh slovenskih listih. Dalje naj se razmotriva, kakšne bi bile mogoče zapreke in kako bi se prišlo istim v okom.
Br. Fr. Naglič stavi predlog za združitev, podpira ga br. Louis Krasna in sliši se tudi splošno o-dobravanje. Proti predloga ni.
Izid glasovanja: članstvo omen jenih treh društev glasuje soglas-no naprej za združitev!
Br. Louis Bavdek stavi predlog, naj se apelira na vse članstvo krajevnih društev slov. podp. naprednih organizacij, naj sklicujejo v tem smislu shode. Na istih naj glasujejo za združitev in izid glasovanj • objavijo v enem ali drugem časniku, oziroma glasilu organizacij. Povdarja ae, da naj ne bode zastonj ta poziv, pač pa naj dobi odmev širom Združenih držav.
Omenjeni predlog sprejet soglasno.
Omenja se tudi, da je bilo nekoč skupaj v družbi več oseb — kje? — med katerimi je bil tudi navzoč neki slovenski časnikar. Pričel se je razgovor. Konečno je prišlo tudi glede združitve slovenskih naprednih podpornih organizacij. Vsak je različno izpovedal svoje mnenje. Konečno so vprašali tudi časnikarja, kakšno ima mnenje on o tem pomembnem koraku na polju slovenskih podpornih organizacij. Ni pa hotel takoj odgovoriti, po daljšem pritisku se je pa izjavil: da ga ni in ga ne bo takega junaka, ki bi to izvršil.
Trpini — delavci, pokažimo sedaj. da imamo moč in voljo in nastopimo z združenimi močmi: vsi delujmo energično za združitev in pokažimo, da se ne oziramo na take "junake". Spojimo vse napredne organizacije v eno, ki bode stalo trdno v sedanjih časih mezdnega suženstva, ob kateri se bodo vsi napadi takih "junakov" zgubili v nič. # Bratom delegatom prihodnje konvencije S. D. P. Z., pa kličemo: Delujte energično za to koristno idejo ter izvolite tudi v to potrebfii odbor na prih. konvenciji S. D. P. Z.. Želimo tudi, da S. S,.P. Z. pošlje svojega zastopnika v ta namen na konvencijo S. D. P.s Z., da se tem potom združitev čimprej uresniči.
Br. Frank Bavdek predlaga, da se zapisnik skupne seje da v ponatis raznim slovenskim listom.
Predlog podpiran in sprejet.
Ker je stvar resnično za ves slovenski narod v Ameriki velikega pomena, je zelo potrebno, da se zanjo zavzemajo po vseh naselbinah napredno mialeči ro« jaki in čimpreje mogoče sklicujejo v to potrebne shode in poročajo izid iatih v časnikih, kar ae bo-
PROLBTAKbC
de gotovo vpoštevalo potem pri	Labor Party. K t*rau klubu je pri.
v»eb glavnih odborih, da bodo tu-	»topilo tudi precej naših delavcev,
di i »t i delali na to, da »e konečno	katere aeni takoj •pomnil, da slo
pride do dobrega in koriatnega	ven*kj aacialiati ne priznavajo H.
delovanja v procvit in napredek	L. P. ampak ao združeni pod S. P. ene mogočne napredne slovenak«! Socialist Labor Party obatoji ie
podporne organizacije.	50 let, pa je pri zadnjih pmfeed
Bratje naš klic naj bode: Na,	ntfkih volitvah «aradi avoje dog-
prei ta zdruzitevl	matičnosti apravila skupaj komaj Vh dr "Zaria svobode," štev.&.000 glaaov, med ko je dobila ao-
11 S D P Zveze	cialkt »*r%y nati
'	Frank Kaučič, tajnik I	bo le mogoče, ustanovimo v
Za dr. štev. 70 S. S. P. Zveze
Louis Sterte. predsednik Za dr. "Vrtni Raj", štev. 174,1
8. N. P. Jednote
Anton Poje, zapisnikar
........................t
i Stranka I-
1 >
»...........«............
kratkem socialistični klub in ga prikljuičeimo Jugoslovanski socialistični zvezi, ki je del socialistične stranke.
O delavskih razmerah nimam poročati novic. Za delom ne svetujem nohanemu hodit semkaj, ker bi bilo zastonj.
Kkmečno vas pozdravim Vaš Frank Lebar.
POT IZ TEME.
TRIMESEČNI RAČUN J. S. Z. od 1. januarja do 91- marca 1913. DOHODKI. ' Januar.
Prispevki članov..............
flanake knjihice ....................».Jp
Znaki....................... 7(W
Literatura...............'..... 3.30
Ha in o..................
Februar.
Prispevki članov.........
Članske knjižice.........
Znaki..............
Fond ra Bulgare io Srbe.
Literatura ia tiak.........
lasno..................
2.32
$295.19 3.54 7.25 10.00 2.75 1.00
319.73
Marc.
Prispevki člaaov..............$327.54
£ lanske knjttice.............. 4.46
Znaki ....................... 1T.4B
Tiskovni fond................ 8.65
Literatura.................... 9.05
Razno........................90

Skupaj dohodkov.......
. r IZDATKI. Januar.
Stranki za prispevke........
State kn County or gani z......
Primanjkljaj is leta 1912.... Tiskovine in urad potrebščine Hala v Milwaukee ob konv..
Vožnje.......:............
Poštnina ...................
Plače. ............*........*
Vrnjene svote..............
Podpore za itrajke..........
Exprès.....................
Izmena čekov ..............
$368.05 $1047.86
94.70 NJI 34.88 M.17 19.00 9.00 11.20 15.00 7.70 5.00 1.10 .15
$308.85
Februar.
Stranki za prispevke..........$ 75.95
State in County orgamiz................75.70
Plače.........................«-50
Tiskovine in urad. potrebščine..
Vožnje** . . !. !	. s^DolS. Steniah, Madrid, la.
Povrnila .*. .. . i..............................1.-W -- - - -
Razno..........V.........1-03
Tiskovni fond za dnevnik.
Misa Roac K ollar.
Cleveland, O......... *
J. Samec, Bingham, Utah. „ F. Lebar, Maacoutab, 111. „ Frank Čemažar, Skiidinore
Kan« ............... ,,
F. Deinshar, Manor, Pa .. „ P. Posega, Canonsbung. l'a-M. Krivec, Primero, Colo. John Olilia, W and! ing, Pa. J. Cebular, Wandling, Pa. Fr. Koa. Wandling, Pa. .. Ant. Bučar, Wandling, P«-Fr, Rat aie, Wandling, Pa. Ig. Kotar, Wandling, Pa. A. Drakaler, Madrid, la. .. A. Presence, Madrid, lo. .. Louis Vozel. Madrid, la. .. Rud. Končar, Madrid, la. John í'adei, Madrid, la. .. John Bars. Madrid, Ia. .. Nepoznan, Madrid, la. ... Ant. Rome, Madrid, Ia. .. Ban Contre. Madrid, la. .. Jo«. Kozuh, Madrid, la. .. M. Končar, Madrid, la. .. Anna Lakner, Madrid, la. Fr. Lakner. Madrid, la. ..
J. Slopar, Madrid, Ia.....
Mrs. F. Slapar. Madrid, la. Miss A. Slopar, Madrid, la. Jos. Kurald, Madrid, la .. T. Blaznik. Madrid, la. .. John Zorko, Madrid, la. .. Jos. Končar, Madrid. Ia. ..
.50 .50 , 55
, 50 , 25 1.00 , 25 , 25 , 25 , 25 , 25 25 25 50 50 25 25 25 25
25
26 10 25 10 10 15 10 10 05 10 10 05 05
. „ 05
Jf. Pod pecan. Ronald, Wash. 50 Zadnja izkazana svota .. $124.10
$257.79
Marc.
Stranki za prispevke..........$ 81.75
SUte in Connty organic........ 79.75
Plače
Tiskovine. ...................1
Poštnina....................
tiskovni fond...............
Knjige......................
Telegrami...................
Monev ordri in izmen. Čekov..
86.00 34.98 11.40 6.00
5.00 .92 .68
$306.48
Skupaj do danes.......$133.45
Ob čaau .zamorske sužnosti je kapitalist kupil delavca s celim telesom. Dane« ob času mezdne sužno«ti pa kupi le delavčeve roke in možgane. Kaj je razlike!
Kadarkoli se je zgodilo v zgodovini človeštva kaj velikega, preobrat, čigar posledice so za vse Čase neizbrisne, ker je imel v sebi kal neomenjenega razvoja, vedno je bilo treba, da je nova iniael, ki je novzročila preobrni prežela oba spola, preden ae je dvignila in uveljavila, preden ae je preobrazilo v živo življenje. V antiki in krščanstvu, reformaciji in reneaan-si, v francoski revoluciji, pov8od je stala poleg moža tudi žena, da je rušila in gradila. Ali čudno! Žena je stala le toliko časa v novem boju, dokler je žarko plaintel, dokler je ae vse vrelo in kipelo. Kadar pa se je pričel za burnimi časi proces izčiičenja, kadar pa se je ohlajal vroči boj in je bilo treba urediti vae razmere na pod lagi novih vidikov, sc je žena ne opažena, tiho vrnila med štiri ste ne. Živo vrvenje jo je mikalo, hladno urejevanje jo je odbijalo, za svoje sodelovanje ni zahtevala plačila, brez deleža je odhajala > svoi tesni delokrog. Vso dolgo do bo do francoske revolucije je bilo v časih mirnega razvoja življenje žene enako. V vsak zgodovinski preobrat je stopila brez prave notranje zveze, njenega bistva ni preustrojila evolucija, zato je bil njen nastop le udarec v vodo. Šele v dobi francoske revolucije je polagoma v njej zorelo spoznanje da ni samo spolno bitje, ampak da je organizem človeške družbe. Nastop francoskih žen v onih burnih časih je pospešil notranji razvoj ženstva. tudi izven francoskih mej Takrat nrvič so zahtevale žene za svoje sodelovanje tudi plačilo inOlimpija de Oougea je zaklicala tedaj v imenu svojih sester: 4 4 Če ima žena pravico, da gre na moriš če, mora imeti pravico, da stopi na tribuno." V kolikor ni dozore lo spoznanje v tej dobi, je dozo relo, ko je zavladal kapitalizem ki je ženo zasužnjil in osvobodil Ni je le priklenil s težkimi veriga mi k «troju, odprl ji je duša socia lizem, in jo tako osvobodil.
Žena se je začela motati iz oneea omrežja, v katerem je nezavedna prebila tako dolgo. Nezadovoljna je postala z življenjem, ki je bilo pravzaprav' le odsev življenja Preden ie zainogla stopiti v živ ljenski boj, je morala podreti ki tajski zid predsodkov, ki so vla dali v družbi o njeni nalogi, o nje nem življenskein namenu. Ni hote la biti samo roditeljica, hotela je, da nrinozna družba upliv nje nega mišljenja in delovanja na
razvoj človeštva. Vsaka žena, kil To vpraéanja, j« po mojam mna-je imela resen naineu pomagati pri nju tako jednostavno: preustroju družbe, je spoznala. Matematiki ai belijo glavo z da so ji pri njenem delovanju naj račun jen jetii članstva in dohot-večja ovira oni nauki ki jih je ta kov, uretkiiki raanih liato* z član ko dolgo narekoval Rim vsemu ki, društva pa «• reformami. In kaj svetu in katerim se je velika mno j, v tem zapopadeuoT — Nič! žica brez premisleka. sugestivuo| Ker jt? ^ _ da je prav
Sku|>aj izdatkov............$873.12
Skupaj dohodkov ............$1047.86
Skupaj izdatkov ........r---- 873.12
V	blaga jni dne 31. marca 1913. $174.74
Ulja Suinjar. gl. tajnik.
Za nadzorni odbor:
Mike Mavrlch, s. r.
Dolgu ie zveza v fo*id za tiskarno .....................$ 162.02
Obračun slov. sekciji za Jan.,
feb. in mar................. <**-97
Obračun hrv. sekciji za Jan.,
feb. in mar................. 61.29
Obračun »rb. sekciji za Jan.,
feb. in mar................. 9.99
V	fond za Bulgare in Srbe na na Ha t kam u ................ 10.00
pokorila. Pokvarjena vera, ki ni lopU*čala nobene svobode, ki se| je krepko uoirala modernim uazo rom ker so ti ogrožali njeno nadvlado, je bila največja zapreka njenemu nastopu. In ko je spozna a, k*e tiči pravi vzrok njene zao-
in potrebno, da ae napredne organizacije ¿družijo, je dolžnoat vsakega, da deluje za združitev istih — ne pa reformirati uatav in pravil. Napredne organizacije ao u-veljavile sklep pri konvencijah ali glavnih odborovih sejah za adru
stslost i, je z nervozno naglico In iitey __ g^j ^ j,tih ne upoatc-tela. da se otrese jarma, v kate- VM? Saj ^ ¥jUta€i4| in p(rtrebiiejii rega jo je oklepal Rim m njegova kakor f||2I|i predi0ifi k ,mtavam črna armada, ki je skovala iz vere ¿u prHvilamf ki njih ne odseva in politike, klerikalizetn.	dnizega kot jako — jako familja-
Klerikalizeui ne priklepa ženstva ren bojkot. 8. N. P. J. je pripo-uase s tem. da bi mu podajal ne I znala načela in platformo soc. skaljeno resnico, temveč s tem, dal stranke. Vtcj platformi in načel-kliČe ženstvu z bobnečini frazami nih izjavah ne najdemo odstavkov da je on edini Zaščitnik družin ki bi propagirali reakcije v obliki skega življenja, v katerem zamo I reform, inarvei združitev, re živeti žena življenje brez nepo- steni se zaimke olajšati siromaštvo srednega trdega boja za obata- ki zavisi na doneskih, ki pretijo nek... Prikriva ženi neoporečno pogin popomim organizacijam resnico, da gre smer današnjega I valed lastne koristi, življenskega razvoja za tem. da y podpornih organizacijah ne mora žena stopati v vrsto pridobi- vidim rešitve za delavski razred, vajočih. Ce ji pa da kake konce- Qnt. 8a ^aune, oue so ust imov-sije v javnem življenju, tedaj jih h jene, da delavca varujeja, da ne ji ne da iz nesebičnih namenov, obuboža -čolnoma in ne poata-ne zato, da bi pripoznal njeno ne	ki nima volje boriti in zo-
vrednost, temveč zato, ker vidi perstavljati se izkoriščanji* seda-kako se pripravlja njegov pogin, nje družbe. One bodo prisiljene v da se bliža konec njegove nadvla-1 doglednem čtwu umakniti se de. K hinavskim, podlim zavija-1 trt ran k i ki je akcijonelna v vseh njem resnice skuša prepričati žen-1 potrebah delavskega razreda, In stvo, da hočejo socialiati namesto ta strank» je — socialistična. Ona zakona svobodno ljubezen. Ali ka-lge bori za odpravo zla/ ki ga trpi dar izgovarjajo klerikalci ti dveldelavaki razred pod pritiskom ka-besedi, jo izgovarjajo z naglasom,! pitaliatičnega sistema, da čuti vsakdo, da se skriva v teh Kapitalistični razred je stran-hieaedah nekaj gnusnega. nekaj Hka ^raža goanodarskim organi kar ponižuje ženo brezmejno. Za-| zaHja.in v «katerih se propagirajo
Ker sedaj nimamo družin pripomočkov za olajlavo stroškov,
ki so jih prisiljeni plačevati člani raznih jednot in zves — véaaik tudi po nepotrebnem je umeatno da ako «e hoče to odpraviti, se morajo podporne organizacije združiti brez reformiatičnih računov in predlogov. Ako pa hočemo, da oatanejo podporne organizacije ali organizacija za vedno, nimamo pri njih — nič druzega, kakor da člani plačujejo gotov do-netik ki bode pokrival bolniško podporo in osmrtnino in to brea uadaljnih odstotkov, vlomikov, navadnega ali obaervatoričnega računstva
Pustimo ustave in pravila na strani. 8 tem ne doaežerao nič in odpravimo nič. Naj se skliče sestanek na katerem bodo zantopane vae organizacije, ki vidijo nekoliko olajšave za delavski razred v združitvi. To naj se izvrši pred ko je mogoče, ker drugače bode v dosego tega pot jako ovirana.
Btephen Zabric.
P. 8. Na stvarno kritiko aem pripravljen odgovarjati podrobnejše.
reforme. Odpravimo to zlo in imeli hodenio olajšano delo z vpraša niem kako reformirati in združiti podporne organizacije.
VSAKATERI SE BOJUJE ZA
kaj. če slišijo neksteri ljudje be sedo svoboda, tedaj so iz uiua, tedaj si predstavljajo razmere, v ka terih bo delal vsak to, kar koristi njemu, brez ozira na prid celokup-nosti. Ce na slišijo to besedo v zvezi z besedo ljubezen, tedaj mi slijo na divje orgije, na pohotnost in razuzdanost.Socializem ne misli rušiti zakona, hoče <?a le dvigniti iz onepi kužnega ozračja, iz ne-hj zdravi n razmer, ki ubijajo oseb-1« ► nost, hoče vzgojiti moža in ženo|<» tako, da jima bo zakon idealna!!» zveza, ne trgovska pogodba. Zal^ tak zakon Je res treba predvsem|J| svobode, da ne visi žena na možu, ali mož ua ženi kakor jeklena I * * spona, da se ne more razvijati neo-|<> me jeno osebnost ne enega, ne dru- o nlPUDLlL
:: bluAntlt
Listnica uredništva.
Sodrug ft—lk, Aurora, Minn. — Nemogoče za to številko! "Pro-letarec" .gre v stroj že v ponedeljek, ne pa v torek, kakor mislite
Vi.
Sodrug M—e. Ohiaholm, Minn. Prihodnjič	Pozdrav.
Reprezentantje starih strank tako pogosto pojejo od svobodne Amerike, da nas že bole ušesa. Kje pa je tista hvalisandHivoboda, ako delavci niso plačani za svoj produkt. Kje je svoboda ako lačni delavci milostno prosijo kruha in dela. Svoboda je že, ampak od te svobode nečejo naši meščanski tovariši ničeaar slišati. Namreč moderno suženjstvo.
zega. Zato sshteva. da bodi žena
M$IMM$MMMMMMMM$»$$MM»$»M$fMMMMMMi
Vsaki prodi- ; jtlec proda več
NEBO
CIGARET vsaki dan.
1760
ekoaomično neodvisna <>d moža.
da ne postane ženi zakon le .........................................................*
no. nenlodno zavetje, ampak
vir
Kkupa> dolga . .. Klubi dolgujejo zvezi
. $312.27 ... $24.53
Chisholm, Minn.
. Jugoslovanski soc. klub štev.l 22 v Chisholm. Minn., izreka na seji, dne 27. aprila sožalje sodiu-gom v Aurori, Minn., ker se je I pripetila nesreča, v kateri so ta-j mošnji «odrugi izgubili svojega zvestega sodruga Jos. Šilca, biv šega boritelja za delavske pravi-1 ce in svobodo.
Mi, člani kluba štev. 22. izre-l kamo srčno sožalje za vrlim so-| dragom. Njegov »pomin pa naj živi med nami!
Za jivgosl. soc. klub site v. 22.
Mihael Ple«e, tajnik.
POZOR.
Knjižica Naturalizacijski zakon, ki se dobi pri gl. tajniku J. S. Z. 111 N. Market str., ('hi-ea«*o. je v naprej 26c in nc več 16c. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki1 žele naročiti knjižico, da ne bo| potem nepotrebnega pinareuja.
Mascoutah, 111., 25. aprila.
Cenjeni urednik!
Priloženo Vam pošiljam «votol za obnovitev naročnine na Prole-tarca. Ob «nem vain poročam še| netkaj iz naše naselbine.
Ne dolgo te«a je prišlo v našo I naselbino nekaj nemških Čehov. | ki so vstanovili klub za Socialist
Baziirite svoje znanjel Poučita ao o socializmu! Razvedrite ti duha! — "Proletarec" ima t svoji književni zalogi sledeča knjige in brošure. Pošljite naročilo ie danes:
LEPOSLOVNI^ KNJIGE. POVESTI:
Etbiy Kristan: 4'Samosvoj'mehka vezba.............................H
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaksr): "Diungal". Povest is ehicaikih klavnie........................................$1.0$
Etbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................Sfi
Favel Mikalek: "Is nižin tlvljanja"..................................6$
"Tajnosti Ipanaks inkvlsiclja". (Dosedaj i ril i samo itirjo snopiči). —
Snopič po ...........t...........................................$
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Enrics Ferri: Socializem la moderna voda.............................6C
"Mara prlbodnjostl*' ..............................................tO
"Praletarlat".......................................................1$
Ktbia Kristan: "Nevarni tMlalisMa".................................II
"■trahovl." (Priporočljivo).............,....;...................II
"Komunistični manifest"............................................M
"Zakaj smo socialisti"...............................................lf
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................16
................................................................... 1$
''Kapitalistični rasrod"..............................................16
"Socijalna demokracija ln kmotsko ljudstvo"..........................I
"Vojna in socialna demokracija".......................................1$
"Občinski socializem" ...............................................M
"Moderni socializem" ..............................................ltf
"Naia bogatatva" ................................................. . •
KNJIGE IN BROftURE ZA PROTIKLERUALNO PROPAGANDO
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliftko svetovno naslranjs ln svobodna man ost"...............U
"Krst sv. Vladlmlrja." (V versik. Priporočljiva.) .....................M
"V dobi klorikalisma". (Priporočljivo.)...............................H
DRUGE KNJIGE IN BROftURE:
"O konsumnih drultvlh".............................................1*
"Narodno vpraftaajo ia «lovonci"..................................... Jf
'' Moderni politični rasvoj. — Moderni (ospodarakl rasvoj. — Cilji so-
.11 >
âtirl Črtico". (Poljudno tbirks "Voč ločil" 6. snopič.) 1. Nekaj ia ftivljenja fajmoitra Kotamernika. 2. Kako dolg rep jo imel pes svoto-pissmsksga Toki jo. S. V nebesih. 4. Konoe sveta in sedel sa "ao-
' beéko kraljovstvs".............................................
Kako j« Up vojaikl tf " (Poljudne sblrko "Več lučil" « snopič.)..
T se ta kmjico la hrolure poiljomo poètnine prosto.
novega, obsežnejšega dela. In ti ste svobodne ljubezni kakor ja razume kler"xalizein. je največ v onih viaokih krogih, ki so njegovi najzveste''*i zavezniki, ne pa v delavskih slojih.
Žena, pridobljena socializmu, pomen ja za razvoj človeštva neiz merno veliko. Socializem ji odpi-| — ra oči, da vidi življenje takšno, kakršno je. ne pa takšno, kakršno ji kaže hinavski klerikalizem. Zbuja njeno socialno vest, pridobiva jo za nesebično delo. Sociali stične žene so tisti element, ki bo z novimi, svežimi močmi prerodil družbo, ker so nastonile pot iz te me okamenelih dojeni, ter stokajo ponosno, samozavestno v svet lobo spoznanja in resnice. Kakor se ne da ustaviti plaz iz gore, ki v svojem teku podre vse, kar se mu zoperstavlja-tako se ne da ustaviti razvoi. ki ga je započel socia lizem. Delavstvu in ženi gre bodočnost !
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga* ->
1816 So. Centre Ave.
ZDRUŽITEV PODPORNIH OR GANIZACIJ IN REFORMA CIJA.
Pred kratkim MM Opati! ? PlTO letareu, da naj spišem članek za[ združitev slov. podpornih jednot in Zvez. — Na željo piscu podajam par citatov, ki bodo zbudili med I sentimentalno sonzacijskimi sloji| precej razburjenja.
Slovenska n«»st s«- ha v i že| p«r let z vprašanjem kako reformirati in združiti napredne po*l-porne organizar i je. Delo ki je bilo do sedaj storjeno v dosego združitve se mi vitli nepotrebno. Clan ki. ki so hili pifJUli /a /«1 ružitev | Je^lnot in Zvez so vsebovali, večji del poetizem m optimizem Sled | nji pi«ec je reformiral syoje mišljenje v tem. da se strinja za| združitvijo: a vprašanje, kako naj I se iste zdruAijo je zaostalo vedno| in povsod.
i t
SVOBODA.
Na cerkvenem zvoniku je plapolala trobojnica, zvonovi so bili plat zvoua in na trgu ao vpili ljudje: "Živela svoboda!"
Pred uvmČanskitu «hod iščem, pred mestno hišo, pred cerkvijo je valovila ninoiica: Krdelo be lih čepic. In sekire ter kose so se svetlikali in bliščale. Potem je truma porinila naprej in vdrla v stransko ulico.
"Tebe baron, najprvo zgrabimo za vrat! Dovolj dolgo si s svojimi sirovimi drugi tepinčil in bičal ljudstvo!"
Na čelu vseh čarovnica z ime-šaniini. belimi laNtni, samo z nohti oborožena.
"Dol s pijavkami!"
"Dol s farji!"
"Dol s tabo, bogati požeruh, ki si nasičen s krvjo revežev, da niti ubežati ne moreš!"
"Dol z beriči!"
"Dol s podkupljenimi izdajalci!"
Tako je- divje bučalo med krdelom. In kri je tekla v potokih, kadila se proti nebu in omamila trumo. Sekire, kose, cunje, kamenje, vse rdeče krvi.
"Dol z gospodo!"
"Podrimo graščine!" ' l 111»> t* in smrt'" Don Autonio se je prerival med ozkimi ulicami. Prvi udarec ga je pobil s krvavečim obrazom.
"Zakaj? Zakaj me ubijate?"
"Tudi s tabo k vragu!"
Razcapan postopač je pobral klobuk in aa opljuval.
"Dol z gosposkimi klobuki!"
"Dol z žezlom!"
''Živela svoboda!"
"Dol s farjem, ki grozi s peklom tistim. kateri kradejo kruh!"
Duhovnik ne je vračal z blagoslovljeno hostijo od službe božje.
Tudi njega so pobili.
In botriei Luciji, ki je bila v blagoslovljenem stanu, niso prizanesli !
"Imejte usmiljenje," je vpila, "imejte usmiljenje z mladim bitiem!"
"Dovolj otrok si že spravila na svet."
Divji trop je samo moril, ali ropal ni. Ljudstvo bi si lahko ute-šilo stradanje; a nato ni mislilo. Tudi volk. ako zaide med čredo o-vac, ne misli, da bi si napolnil želodec. temveč davi le s slepo bes-nostjo in togoto
Lekarjevcga sina. ki je gledal delovanje ljudi, je krdelo istota-ko pobilo. Tako tudi kramarja, ki je v boječi vihravosti hotel zapreti prodajalno. Žena ga je videla, kako je telebnil na tla. do-čim je ona. obdana od petih o-trok. čakala s kadečo juho..
"Paolo! Paolo!" je zaklicala.
Eden je udaril s koso, drugi s cepcem in kakor bi trenil je bil mrtev.
Kakor razljučeni. besni divjaki so nepremišljeno tolkli. Nobenemu niso prizanesli.
Najzlobneje je bilo, ko je padel notarjev sin, štirinajstleten mladenič. Zlatolasi deček se je bil zagozdil med množico. • Njegov oče se je bil večkrat vzdignil, preden je končal v blatu in je bil zaklical: "Neddu! Neddu!"
Neddu je prepaden ubežal, z izbuljenimi očmi in odprtimi usti in ni mosrel kričati. Podrli so ga: vzdignil se je in poklenil na kolena ; množica je drla preko njega; nekdo mu je s težkim čevljem stopil na obraz; pri vsem tem je se s povzdignjenimi rokami prosil usmiljenja. Ni hotel umreti kakor oče, ki ga je videl tako tužno preminiti! Presunljivo je bilo t Drvar mu je iz usmiljena odsekal s koso glavo, kakor bi posekal staro drevo. Tn pri tem se je tresel kakor trepetljikovo listje. Nekdo je zavpil: "E kaj! Ta bi ne bil drugega nego notar!"
Vseeno! Sedaj, ko so si pordečili roke s krvjo, naj pride kar hoče. Vsi! Vsi gosposki klobuki morajo zginiti!
Niso bili udarci, ne stradanje, ki je vzvalovilo kri in razljučilo ljudstvo. Itila je nedolžna kri!
Ženske so bile še ljučje ko drugi. S suhimi rokami so mahale in vreščale ter čvrčalc besnosti, než na bitja, v Cunje zavita, na rami nesoč.
"V židani obleki si hodil v cerkev, da si opravil molitev! Na tu imaš!"
"Onusilo se ti je, poklekniti poleg siromašnih ljudi! Na, tu imaš!"
"Pogini! Crkni!"
V hišah, na stopnicah in v izbah so raztrgali vso svilo in boljše platno, ki jim je prišlo pod
roke.
Koliko zlatih uhanov je bilo videti v krvavečih uhljih! In koliko zlatih prstanov na rokah, ki so se branili udarcev s srpe!
Baronica je ukazala vrata za-barikadirati; z debli, deskami, sainokolnicami, napolnjenimi sodi so zadelali vhode.
In z oken so streljali na krdelo. Kri za kri! Ljudstvo je počenilo, da so krogle žvižgale čez glave, kajti imelo ni nikakega orožja, da bi odgovarjalo toči krogel. Prej bi imelo smrtno karen, če bi nosili orožje, ne da se mu bi to dovolilo	\
"Živela svoboda!"
In vrata so bila razbita.
Na dovršču, po stopnicah so drveli preko ranjencev. Služin-Čad so pustili začasno pri življenju.
"Hlapce pozneje!"
Najprvo so hoteli kri baronice, ki se je mastila z jerebicami in izvrstnimi vinčkom. Od sobe do sobe je hitela, dojenea na prsih, zasopla — in sob je bilo celo število!
Slišalo se je rjovenje divjajoče trume. Bilo je kakor šumenje reke.
Starejši sin. bled šestnajsleten mladenič, se je s tresočima rokami vprl vrata in klical: "Mama! Mama!"
Pri prvem navalu so se vdala vrata in padla na mladeniča. 0-klenil se je nog, ki so ga hotele pomendrati. Ni več vpil. Mati ie zbežala na mostovž in trdno o-prijela otročička in mu stiskala, blazna od groze, roko na usta, da ne bi vpil. Drugi sin jo je hotel kriti s svojim telesom; smrtno-bled je prijel, kakor bi sto rok imel. vse te kose. Bliskovito hitro so ju ločili! Prvi je prijel za lase, drugi za noge, tretji za obleko in jo vrgli čez zid. Premogar ii je iztrgal sesajočega otroka. Tretji brat ni več vide]: črno in rdeče mu je bilo pred očmi. K njemu so stopili in mu zmečkali kosti s podkovanimi čevlji; neko-ga je vgriznil v roko, ki g» je prijela za vrat in je ni izpustil. Kose niso bile v stanu, predreti si pot in so se svetlikale v zraku.
In v tem ljutem klanju meseca juliia, sredi pijanega kričanja izstradane množice ni prenehal zvon biti plat zvona do večera, brez opoldanskega zvonenja, brez 'i eščena si Marija" kakor v poganski deželi.
Začeli so se razhajati, trudni krvoprelitja; tiho ter v misli zatopljen je bežal vsak od svojih drogov. Preden je legla noč, so bile vsa hišna vrata zaprta; vse se je treslo strahu in v vsaki kmečki hiši je gorela luč. V ozkih ulicah so se oglašali psi, ki so glodali razmetane kosti. In v luninem svitu, ki .ie vse preplavil, ie bilo videti široko odprta vrata in okna zapuščenih hiš.
Delal se je dan; nedelja brez ljudi na trgu in brez zvonenja, ki bi vabilo na službo božio. Cerkovnik se je bogvekara skril, duhovnikov ni bilo od nikoder.
Prvi, ki so prišli na prosto, so se sumljivo gledalo v obraz; sleherni je mislil, koliko ima sosed na vesti. Potem, ko jih je bilo vedno več, so začeli šepetati.
Brez službe božje ne moremo biti na sveto nedeljo kakor psi!
Na zvoniku je še vedno plapolala trobojnica, ki je v julijski soparici izgledala kakor rumena cunja.
In ker se je solnce čimdalje vzdigovalo in sence skrajševale, se je v kotu trga nabrala velika gruča. •
Med hišami, koncem ozke ulice, ki je bila zelo strma, se je videla planjava s slamnato-rumeniini polji, obrobljenimi s temnimi gozdovi Etne. Seda^ bodo te gozde in polja delili. — Sleherni je na tihem izračunal na prstih, kolik bo njegov delež, in pri tem je skrivnostno škilil na s4oseda.
"Prostost, to se pravi, da mora vsakdo mislila, da se bodo gosposke nasilnosti nadaljevale!"
"Čc ni geómetra, da zmeri teren, notarja, da izpiše na papir, potem stori vsakdo, kar se mu poljubi! Vse are križem!"
"Če ješ v gostilni, moraš svoj del zopet deliti?"
"Okradeš ti mene, okradem jaz tebe!"
Drvar je grozeče mahal c rokama. kakor da bi še vedno imel koso.
rorúo, <
LETA RIO
Dan satem se je govorilo, da
pride general, da sodi. General, pred katerim se je treslo ljudstvo! Po veliki cesti so videli rdeče srajce vojakov, ki so »e približevali vasi. Ako začnejo valiti kamenje po bregu, pomore vse moštvo. A noben se ni genil. Ženske so vreščale in si ruvale lase. In možje, črnobradati, so stali na gori. roke vprte vbok in gledali.utrujene vojake, sključene pod zarjavelimi puškami, in generala, malega generala, na velikem, črnem konju, na čelu vseh. vseh!...
V	cerkev .je general zapovedal nanositi slame, da se odpoČijo vo-iaki. Pred solnčnim vzhodom je iahal, če vojaki niso vstali pri prvem zvoku trombe, na konju v cerkev, preklinjajoč kot Turek. To je bil pravcati mož. Takoj je dal povelje, da se pet ali šest vaš-Čanov ustreli: Pippa, "pritlikavca", Pizzanella. lzkratka prve na katere je naletel.
Premogar, ki je pred pokopa-liščnim zidom moral poklekniti, sc je drl kakor otrok, spomnivši se maternih besed, ki jih je izgovorila. ko ji je iz rok neusmiljeno potegnil otročička.
V	samotnih vaških ulicah in za vratmi se je iz daljave čulo ne-brižno .oddane strele, priglušne kakor možuarjevi streli na praznik.
Pozneje so na mulah prijahali
resnični sodniki: gospodje z očali na nosu, potni od potovanja; in dočiiu so v samostanski obednici zaslišavali obtožence, so se zmerom še pritoževali nad mukami potovanja.
V	dolgi vrsti so sedeli obtožen-si in vsak. ki ie prišel na vrsto, si je rekel: "Oj. gorje!"
Neskončna pravda! Krivce so peš vodili v mesto, dva in dva vklenjena, med vrstama vojakov z nabasanimi puškami. Ob cesti, preko jarkov, ograj, skozi vinograde in čez polja so iim sledile ženske. Potne so se opotekale za trumo in kadar se je cesta zavila, so klicale može .po imenu, u-boge može, ki so morali v ječo.
Ječa *e bila visoka iu prostrana kakor samostan in za m rešen o okno se je vrstilo z zamreženim oknom. Ce so žene hotele videti svoje-»nože. tedaj je bilo to le vsak pondeljek mogooe. v prisotnosti paznika in za veliko železno mrežo. Vedno siromašnejši in bledejši so postajali reveži v mračnem prostoru, kamor nikoli ne posije solnčni žarek. Od pon-leljka do pondeljka so bili niol-eečnejši; odgovarjali so z rezkimi besedami in komaj se pritoževali.
Ako se žeiie pohajkovale po trgu pred jetnišnico, jim je straža grozila s puško. Uboge žene niso vedele, kaj bi začele, kje bi dobile dela v mestu in si zaslužile košček kruha. Poctelj v hlevu je stalo dva krajcarja; bel kruh se sne-dle v enem grižljaju in želodec je bil navzlic temu prazen; in če so s«* pripravile, da bi čepeč preživele noč v dolbinah na cerkvenih poslopijih so jih prijeli pazniki. — Sčasoma so se vrnile v domovino, najprvo žene, potem matere. Mlada, lepa ženska se je v mestu izgubila; nič več niso čuti o njej. V8e druge so se vrnile v vas in delate tisto, kar poprej. Gospoda ne n.ore zemlje obdelovati z lastnimi rokami in ubogi ljudje tudi ne živeti brez gosposke. In tako so sklenili mir.
Sin umorjenega kramarja je Eliju Pirru Ukradel ženo in mislil, da je napravil dobro delo, ker se je maščeval nad tistim, ki je'umo-ril njegovega očeta. In ako je ženi sempatja prišlo na misel, da se mož vrne, ji stori kaj zlega, tako ji je odgovoril: "Bodi brez skrbi, ta ne pride več iz ječe."
Noben se ni skoraj - spomnil tega dogodka; kvečjemu nekaj mater in starcev, ako so gledali po planjavi, na kateri leži mesto. aH v nedeljo, ko so videli kako se drugi mirno pogovarjajo z gospodo o opravilih, d oči m so pohlevno stali pred Meššanskim domom, čepice v rokah. — V kratkem času se je vse izpremenilo.
IVavda je trajala nič manj ¿o tri leta! In tri leta so ostali kmetje, sužnji v ječi, ne da bi videli solnce. Liki mrtveci, ki so prišli iz groba, so izgledali obtoženci vsakikrat kadar so jih vklenjene pripeljali pred sodišče.
Vsi. ki so količkaj mogli, so prihiteli iz vasi — priče, sorodniki, zijala; prihiteli so kakor k prazniku da po dolgem času vidijo brate, ki so jih tu stlačili v takozvane "kurnike".
In Neli Tirrn je videl sina umorjenega kramarja, ki je na izdajalski način postal njegov sorodnik! Drug za drugim so morali vstajati.
"Kako sc pišete?"
In vsak izmed njih je moral povedati. kar je vedel: krstno ime, "rodbinsko ime in vse, kar je uči-nil.
Advokati so imeli neskončne govore, mahali so z rokami in se p*> penastih ustih in potnem Čelu brisali r belini žepnim robcem in vsak odmor porabili za ščepek tobaka. — Sodniki so dremali za očali; — bil je tesnoben pogled! Njim nasproti je sedelo v vrsti
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Ustanovljen« 16 jtnuvaria
ml

Bol, Pod, Društvi
lakorponranu t4 ftbravtrj« IMS v Srtovi
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHr ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PO Nu RAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans,
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
dvanajst gospodom, ki so neprestano zehali, gladili si brado in šepetali. Gotovo so si rekali, da je sreča, da ne stanujejo v vasi tu zgoraj, kjer so se borili za svobodo. — In ubogi obtoženci so skušali brati z njih obrazov.
Pozneje so sodniki in gospodje odšli se posvetovat in obtoženci so sedeli v tesnobnem pričakovanju, smrtnobledi, strmeči v zaprte vrate.
In ko so se gospodje vrnili s predsednikom, ki je pri govoru polagal roke na trebuh in bil skoraj ravno tako bled kakor Obtoženci, je povzel besedo: Na čast in vest! . . .
... In dočim so premogarja odpeljali in ga zopet vklenili v okove, je momljal: "Kam me vodite?. . .V prisilno delavnico? . . . Da, čemu neki? Najmanjšega koščka nisem dobil ... In vedno so pravili: Sedaj dobimo svobodo!
Vojna pomeni masten profit za lastnike tovaren, 'kjer izdelujejo topove, puAke in krogle — solze za matere, deco, žene in dekleta.
Leta 1860 st$ bila samo dva mi-lionarja v Z. D. Danos imamo več tipoč milionarjev, trampov pa kUr na miljone.
Ako imamo v Združenih državah štiri in pol miljona delavcev, kateri iščejo dela, pa ga ne morejo dobiti, potem pomeni to, da imamo v Združenih državah ravno toliko miljonov preveč kapitalistov.
KAKO POMNOŽITI SOCIALISTE.
Ellis 0. Jotnes piše v reviji "Life" sledeče na adreso kapitalistov, kaj naj store, da naredijo iz
delavcev čimveč socialistov:
Ne zvišaj plače, dokler ni absolutno sila in še tedaj trpko o-štej delavce, češ, da so sebični in požrešni.
Ako pa si prisljetn zvišati plačo, prideni deset odstotkov k stroškom produkcije in zvišaj ceno izdelkom za trideset odstotkov na kar zvrni vso krivdo draginje na delavce.
Iztrgaj starišem otroke v zgodnji mladosti- in vrzi jih v tovarne in rudnike, tako da ne bodo imeli časa ne prilike razviti ljubezni do razmer, v katerih živijo.
Zaničuj delavce in stoj vedno na stališču, da so delavci in delavke drugačni in manj vredni ljudje. To jih bo prignalo do solidarnosti in izgnalo iz tabora političnih irtrank. katere ti kon-.troliraš.
Delaj tako odprto in arogantno in ako delavci pokažejo nezadovoljnost, obdolži jih, da so u-porniki in da skušajo zanetiti razredno sovraštvo. Garantiram ti, da na ta način boš vzgiojil več socialistov kot pa vsi socialistični govorniki in vsi socialistični časopisi in knjige, kar jih kroži po celi Ameriki.
Socializem je postal sila. s katero že računajo vse obstoječe kapitalistične države.
Četrt letni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društva v Frontenac, Kansas,
od 31. decembra 1912 do 3i. marca 1913*
DOHODKI
IZDATKI
Kraj druAtva
Frontenac, Kansas Chicopee, Kansas Neuburg, Kansas , Mineral. Kansas Weir, Kansas Yale, Kansas Curanville, Kansas Fleming, Kansas Kadley, Kansas Jenny Lind, Akr. Breezy Hill, Kansas Cherokee, Kansas Adamson, Okla. Maynard, Ohio Pittsburg, Kansas Franklin, Kansas Carney, Iowa Winter Quarters. Utah Black Diamond,Wash Ely, Minn. Witt, Illionois Huntington, Ark.
4
5
6
-r
8 »
►10 11 12
13
14
15
16 17 1«
19
20
22	-v
m 1 • ij >	ÍI * e	?! H	Kuni dohodki	S M P		Skupni dohodki 1 :	1S 11	Bolniik« podpor«	1Î Ji	Ii 11 cn-3	Ii 2 18	Ii!	|| qÍÍ	SI coo 1_	jI v 11
iï $ LÖ0	$ 547.75	$ 75.25	$ .10		$	10	!$ 300.00	$ 637.00	$ —	$ 937.00	$ 15.00	$ 26.50		145	98
	101.25	16.25	—.—	-.-		117.50	300.00	19.00	.52'	319.52	97.98	—.—	—.—	29	23
6.00	120.00	9.50	—.—	-.-		135.50	—.—	72.00	.41	72.41	63.09	—.—	—.—	33	12
5.00	549.50	68.00	.40	.08		622.98	—.-—	512.00	.45	512.45	110.53	-.T—	—.—	146	90
1.00	185.25	22.25	—.—	1.76		210.26	600.00	197.00	.20	797.20	16.31	3.25	—.—	48	28
1.00	183.75	28.50	.—	—.—		213.25	—.—'	- 175.00	—	175.00	—.—	56.00	—.—	43	32
5.00	160.00	24,00	—.—	—.—		189.00	—'.—•	245.00	—	245.00	—.—	56.00	—.—	43	32
	110.00	9.75	—.—	—		119.75	—j—	163.00	15	163.15	26.10	69.50	—.—	29	13
LOO	191.25	24.50	.20	1.00		217.95	—.—	91.00	.90	91.90	126.05	—.—	_	56	34
12.00	278.00	32.25	—.—	—.—		322.25	300.00	278.50	.30	578.80	62.20	18.75	-.-	75	43
|j H. 00	416.25	43.00	.70	—.—		4fi7.95 1	—	416.00	—	416.00	68.80	17.30	-.-	112	58
l¡ 1.00	81.25	11.25	—.—	—,—		93.50 1	100.00	64.00	.52	164.50	35.23	6.25	—.—-	25	16
5.00	155.00	7.00	—.—	—.—		167.00	——	190.00	.17	190.17	24.58	47.75	-.-	43	10
II 2.00	108.75	8.75	—.—	—v—		119.50	—.—	76.00	.29	76.29	43.21	—.—	-.-	29	13
¡I 4.25	66.25	9.25	.301	—.—		80.05	—.—	128.00	.15	128.15	25.80	73.90	-—,-	26	17
II 18.00	247.50	30.25		—,—		295.75	300.00	264.00	—	564.00	37.75	6.00	-.-	70	43
1.00	113.75	11.75	T—W-	—.—		126.50	—.—	—.—	.56	.56	125.94	—.—	-	31	16
	136.25	6.75	2.00	1.00		147.00	—.—	93.00	.60	93.60	53.40	—T.-	—.-	37	9
j 1,-00	196.25	8.25	—.—	—.—		204.50	•	257.00	—	257.00	—.—	52.50	-.-	53	11
12.00	156.25	.75	31.50	—.—		200.50	_—•	126.00	—	216.00	74.75	—.—	-.-	45	1
II 1.00	61.25	3.50	12.70	—.—		78.45	—.—	—.—	—	—.—	78.45	—.—	-.-	17	5
	46.25	.75	—.—	—.—		47.00	—.—	—.—	—	—.—	33.00	—.—	14.00	16	1
$85.25	$4,211.75	M 51.50	$47.90	$3.84	$4,800.24		|$ 1,900.00	$4,003.50	$5.22 |$5,908.72		$1,186.52	$407.70	$14.00	1163	613
Dohodki Centralne uprave.
Gotovine dne 31. decembra 1912...........
Krajevna druitva poslala ,»...............
Obresti od posojenega denarja ...........
.$3,891.97 . 1,186.52 58.00
Skupaj ......................
Izdatki.
ftmrtnina za Joscfa MiSmai, članica dr. Hmrtnina za Frančiška Mrak, članica dr. Smrtnina za Katarina Marčen, članica dr Smrtnina za Frank OorenC, član dr. *t. 5 Hmrtnina za Matija Oenser, ¿lan dr it. 2 Smrtnina za John Cirar, član dr. *t. 16.. Pogrebni stroski za Jacob Zupan ¿lan dr.
Primankljai bolniikih podpor ........
Seja gl. odbora .......................
Tiskvine ............................
Kapital tax .........................
Kxpress in poitnina...................
Plača gl. predsednika .................
Plača Tn stroiki gl. tajnika----
m
.$5,136.49
it. «t. , it
5.. 10. . 1.
it. 12.
Plača in itroikf gli blagajnika
Plača zapisnikarja ..................
Plača in atroiki pregledovaleom knjig.
300.00 300.00 300.00 300.00 300.00 300.00 100.00 407.70 17.50 30.18 20.35 10.30 .3,75 76.10 17.90 1.00 17.30
Skupaj
.#2,502.08
Razdelnik skupnega premoženja.
Mo*ki oddelek ........................$1,512.16
Ženski oddelek ........................ 1,122.25
Skupaj gotovine ..............................................2,634.41
Posojilo na mortgage ......................................975.00
Posojilo na note ..............................................1,272.10
Znaki in kape ........'..................................24.60
Skupno premoženje dne 31. marca 1913..........$4,906.11
Zastavni fond.
Bilanea 31, decembra 1912 ..........................$45.85
Drui. Bree*y Hill, it. 11 poslala...................... .80
8kupaj .....................................$46.65
Isdatkl.
Dnevnice in atroiki Zastavonoše......................#17.90
Stanje blagajne dne 31. marca 1913..............$28.75
MAB TOC OBERA AN,
gL predsednik.
%
Poner ac J uric ha.
> JOHN CERNE, gL tajnik.
Glavni nsdaorsiki: Martin Kataniann,
FRANK 8TARCHICH, gL blagajnik.
Anton Kotsaaa.
fbolbtabbo
7
Razno.
NaAa bratska «vata v Namdijl
je objavila ravnokar svoje blagajniško poročilo za leto 1912. Takoj na prvi pogled se poana, da ima «vera hudo bojno lelto za seboj. venda pa je zveza. ki jo nemški industrijalni fevdalci najbolj črtijo, teike čase lanskega leta prebila samozavestno. Dohodkov in izdatkov zaznamuje 8.925.420 mark. Dohodki so zanašali:
1911	1912
Prispevki
članov 2,239.468 M 2,193.502 M Vpianioe 16.575 M 21.325 M
Skuipaj . 2,256.403 M 2,214.827 M Poročilo izkazuje na članskih prispevkih leta 1912 za 41.216 mark manj dohodkov kakor leta 1911, kar je pač razumljivo, zakaj rane, ki so jih s svojim izdaj stvom 4 'krščanski" prizadjali ru darjem, se niso mogle v tako kratkem času popolnoma zaceli ti. Na tisoče rudarjev je vsled iz-dajskega ravnanja teh žalostnih junakov obupalo, "saj itak vse skupaj nič ne pomaga", ta misel ae je mnogim rudarjem vsled neuspeha naselila v glavo, kar je bilo povod, da je marsikateri izmed njih pokazal organizaciji hrbeit. Tako je prišlo, da je število članov, ki je znašalo v letu 1911. 120.136, v letu 1912. padlo na 114-062. Vsi sovražniki delavstva so se po stavki kakor besni vrgli na zvezo grozeč, da jo bodo zadavili. Toda rana je odbita in fveza se razvija zopet naprej. Kakor rečeno, dasi so dohodki na članskih prispevkih v letu 1912 malenkostno nazadovali, vendar presegajo dohodki -za leta 1911 do 1912 prednja leta 1909 do 1910 za 492.542 mark. Na poduorath se je izplačalo: 1911	1912
podpore v
stavka 1,522.929 M 2,002.536 M perganjanim
tov. 48.391 M 134*.956 M breaposelne
podp. 33.031 M 50-167 M bolniške
podtpore 351.425 M 354.956 M podpore
sluč.smrti 91.776 M 90.434 M pravovar-
stvo 111.288 M 179.629 M
195 in pol milijonov funtov šterlingov ali 4G92 milijonov kron — to je ena plat molohova, na drugo strani nam reži nasproti še vse strašnejša slika. Za mornarico so izdale velesile v v milijonov funtov šterlingov:
pred 1900 danes Angleška . . . 23% mil. 44 mil.
Nemčija......6 " 22^5 "
Francoska . ... 12 " 17 "
Rusija.......9 " 17Va 41
Avstoogrska .. 1V2 " 5% " Italija......5Vj " &V» "
Skuipaj 2,158.850 M 2,803.669 M Izdatki za stavkino podporo sa v zvezi s stavkami, ki so se vršile v letu 1911 v premogovnikih za rjavi premog v srednji Nemčiji in stavke v marcu leta 1912- zneske izdane za pravovarstvo, ki so doaegli enormno višino, dokazujejo, da je bilo zelo mnogo proce sov, ki so imeli svoj izvor v stav kah. Tudi visočina podpore, ki jo je organizacija izplačala preganjanim tovarišem se je potrojila, kar je tudi v zvezi s stavkami, ki jih je bila zveza rudarjev primo-rana • voditi. Stanje zvezinega imetja izkazuje v roičuifokem zaključku poročilnec/a	2,681.-136 M. Poročilo kaže, da se želje vseh zakletih sovražnikov delavstva. katerih namen je bil zvezo rudarjev uničiti, niso uresničile. Stvar bo pač tudi še v naprej o-stala le pobožna želja.
— Molohov tribut. Londonski list "Daily News" je sestavil vsoto neposrednih izdatkov, ki jih nalaga evropskemu ljudstvu doba, blazne .imperalistične oboroževalne tekme. Številke so strahotne in kažejo nad vse nazorno, koliko da je vezala državna umetnost zadnjih dvanajst do štirinajst let, kak r jo izvršuje višja modrost vladajočih krogov v Evropi.
Za vojaštvo so izdale naslednje velesile: (izdatki so označeni s šterlingi, 1 sterling—24 K):
pred 1900 danes Angleška .f. ..19 mil. 28 mil. Nemčija . . ..30y2 41%' 44 Fransoska . . 25M» 44 36% "
Rusija......50% 41 56ya 44
Aistroogrska.. .12 44 15% 44 Italija......11 " 17 44
Skupaj . . . .148y2 mil. 195% mil.
Šest'evropskih velesil izda danes za 47 miljonov funtov šterlingov ali 1128 miljonov kron več za vojaštvo več kakor ob koneu preteklega stoletja. In če bomo primerjali prihodnje leto, kakšne številke nam bodo tedaj plesale pred očmi, ko vse evropske velesile ,2e sedaj napovedujejo pomnožene izdatkef
Skupaj . . ..57% mil. 115% mil.
Letni izdatki za mornarico šestih velesil so se torej v dobi 12 do 14 let poviSali za 57% milijonov funtov šterlingov ali za 1368 milijonov kron, torej so se podvojili. Če primerjano izdatke Avstrijsko-Ogrske za monarhijo pred 1900 in danes, vidimo, da so štirikrat večji.
Napravimo za Avstrijsko-Ogr-sko še tale račun: 378 milijonov kron za vojaštvo 4- 138 milijonov za mornarico — 516 milijonov krop. Vsekakor je ta račun prav lepo izpričevalo za naše finančne umetnike v ministrstvih. 516 rnili-j<Kn<yv kron iztisniti iz ljudstva, ki živi v tako slabem gmotnem položaju kakor ravno avstrijsko, je umetnost prve vrste in največji zločin. Mogoč je le zato. ker je od 516 poslancev, ki bi morali skrbeti za dobrobit ljudstva, okolo Štiristo vladnih hlapcev in podrednikov. Pred volitvami plamti njih srce le za ljudstvo, na Dunaju pa komaj čakajo na pr vo priliko za izdajstvo ljudskih koristi.
Na leto izda sedaj šest evropskih velesil za militarizem na suhem in za mornarico 7458 miljonov kron pred 1. 1900 so izdale 2514 milijonov kron, izdatki so torej narasli za 50 odstotkov.
Vzporedno z izdatki za militarizem je naraščal dolg poedinih velesil. Državni dolg velesil je iznašal v milijonih funtov šter lingov:
pred 1900 danes
Angleška..........634 686
Nemčija ..........105 270
Francoska . . ......1200 1301
Rusija ............715 957
Avstoogrska......555 732
Italija............516 553
Skupaj..........3752 4498
Od leta 1900 dalje so se zadolžile velesile z 773 milijonov firn tov šterlingov ali za 18 in po milijard kron. Če plačujejo oc tega dolga najnižjo obrestno mero, recimo le po 3 odst., tedaj znašajo obresti na leto 816 miljonov kTon.
Moloh pogoltne v teh velesilah skupno: Vojaštvo na suhem 195 in pol milijonov funtov šterlingov, mornarica 115 in eno četrti no milijonov funto-v šterlingov, obresti od državnih dolgov 145 milijonov funtov šterlingov.
Skoraj 11 miljard kron na leto zmeče ljudstvo šestih velesil moloh u v žrelo!
Morda ne bo preteklo dni in izdatkom za armado na saihem im mornarico se bodo pridružili red ni izdatki za zračno brodovje Prvi maki za redne izdatke zrač nega brodovja se že kažejo. Že avstrijski nadvojvoda potrkal na patriotizem avstrijskega prebi valstva: daruj za zračno brodov je. ki smo ga seveda vse bolj potrebni kakor Sol, starostnega zavarovanja, bolnišnic itd. Socialno politične zahteve se zde avstrijski vladi le sentimentalna fraza :naj s«?-le množe analfabeti, nnj mrjo stari ljudje od lakote po nečednih kolibah, naj životari delavstvo še dalje po zaduhlih stanovanjih in se brani s suhimi skorjami, samo da lehlco pokaže mo sosedom na tisoče topov, frucat drednotov in letal, samo da bodo železarski baroni Se nadalje vlekli visoke dividende.
1200 kron	davčno obveznih dohodkov-
Od teh davkoplačevalcev imajo
dohodkov	,
od 1.200	do	2.000	kron	728.541
' 2.000	*'	4.000	"	376.504
1 4.000	41	0.000	14	100.831
4 0.000	44	10.000	4 4	58.0CH
4 10.000	44	15.000	44	20.109
4 15.000	44	20.000	44	8.2S8
4 20.000	44	40.000	44	9,604
4 40.000	44	60.000	44	2.539
4 60.000	44	80.000	44	1.090
44 80.000	44	100.000	44	5.191
100.000	44	200.000	44	985
200.000	44	300.000	44	226
300.000	4 4	400.000	4 4	98
400.000	44	500.000	44	57
500.000	4 4	600.000	44	34
44 600.000	44	760.000	44	19
700.000	44	H00.000	44	13
800.000	44	900.000	44	12
900.000	44	1.000.000	44	12
1.000.000	44	1:600.000	44	18
** 1.500.000	4 4	2.000.000	4 4	9
2.000.000	44	3.000.000	44	3
44 3.000.000	4 4	4.000.000	4 4	3
44 4.000.000	4 4	5.000.000	4 4	3
14 25.680.000	44	44	1
Iz teli številk je razvidno, da imajo v Avstriji le 1,100.000 oseb, s 1200 do 4000 kron letnih dohodkov. Okolo 13.000.000 oseb (ako vračunamo otroke, ki nimajo dohodkov, po 50 odstotkov vsega prebivalstva) nima niti 1200 kron letnih dohodkov. Izgo-vorne številke. 13 miljonov oseb, ki nimajo niti za najnujnejše potrebščine zadostnih dohodkov. Si vlada vpraša, kako naj preživljajo ti ljudje sebi in svoje družine! Pa kaj zato, ko je Avstrija mogočna država z vedno modernejšimi kanoni in večjimi vojnimi ladjami. ,
Socialistična stranka na Francoskem šteje sedaj 72 poslancev v zbornici ima 297 županov, 400 svetovalcev in nad 300 občinskih svetovalcev v 700 občinah. Stranka ima okroglo 70.000 članov.
AHA8VER POD KRIŽEM.
Cilj tehnike. — Tehnika je izšla iz empiričnega opazovanja, iz poizSkuaov, iz praktičnih zmag in je torej starejša od nanstva, ter toliko stara, kakor človeštvo. Kdor pa hoče umeti moderno tehniko, ta si mora predočiti, da uporablja tehnika dandanes odkritja Ved, ki ji dajejo predpogoje in takorekoč duševno gradivo, ki se v tehniki zopet izpreminja v iznajdbe, rezultate in produkte. Prvi cilj tehnike je njej takorekoč prirojen: proizvajati konstrukcije ril blago v gospodarske • namene. Toda to ji še zdavnej ne zadostuje. Ona hoč$ ustvarjati poleg materialnega blaga tudi so. cialno dobro in sodelovati na socialni preobrazbi, ki jo je že itak v največji meri povzročila. Higi-jenska tehnika n. pr. izboljšava naše zdravstvene razmere; imamo pa tudi dobrodelno tehniko, delovanje tehnike, ki zasleduje z ra-cionelno, s tennično-organizato-tičnega vidika naravno gospodar, sko in socialno politiko. S tem pa si pridobiva tehnika vedno večji vpliv na razvoj duševnih vrednosti našega časa- Ko bo torej novi vek — kakor je dejal Newton — dospel na rob obali človeškega o-ceana resnice, bo moderna doba mogla splavati nanj, iz katerega globočine stvaritve v blagor člo-večanstva.
— Največja mesta na svetu. Po
izvestih zadnjih ljudskih štetev je na vsem svetu skoraj 60 mest, ki imajo več kakor po miljona prebivalcev. V Evropi jih je največ, namreč 29, v Aziji 18. v Ameriki 10, v Avstraliji dve mesti. Pragih orjaških mest z nadmiljonsMm prebivalstvom je na ysem svetu 20, in sk*er so sledeča, razvrstvena po visokosti prebivalstva : London, Novi Jork, Paris. Tokio, Chicago, Berlin, Dunaj, Peterbun?, Moskva, Hamburg. Carigrad. Filadelfija, Rue-nos-Aires, Rio de Janeiro, Kalku-ta, Bombay. Peking, Sinangfu, Konton in Oseka. V teh mestih prebiva ogromno število ljudi, namreč nad 38 milijonov.
Razdelba dohodkov v Avstriji.
Iz poročila finančnega ministra o določitvi osebno dohodninskega davka v letu 1910 posnemamo, da je bilo v tem letu določenih izplačevanju osebno dohodninskega davka 1,304.755 oseb. Koncem leta 1910 je štela Avstrija 28.321.-088 prebivalcev. Torej le 4.62 odstotkov vsega prebivalstva im«
— Na Danskem je stopil dne 1. januarja 1913 v veljavo zakon, ki določa, da sme priti v posameznih občinah na 350 oseb ena koncesija zn točenje alkoholnih pijač. Izjemoma smo več koncesij dovoljevati le ministrstvo. Osebam, ki še niso stare 16 let, se alkoholnih pijač ne sme nikjer prodajati. Policija sme to določbo še omejiti.
Ako veruješ v profit sistem, v katerem ima pravico eden človek druzega izkoriščati: potem brž-kotne tudi verjameš, da smo obsojeni za revščino na svetu. In da bodemo berači in sploh vsi reveži (seveda ako bodemo pridni) še le po smrti dobili plačilo v nebeseih. Ako na tega ne vrjameš. zakaj pa potem ne pomagaš, da se prenare-de razmere v katerih danes živimo.
Kogar ne boli, — ta molči.
In že spet le vidim .. Nag visiš, razpet,
na jelovem križu mrtev, tih in bled.
In po cesti prašni gor in doli todi mimo tebe ljudstvo vozi se in hodi
Kaj za vrvež cestni pač se meniš tit '
Nagnjena je glava... sklenjene oči
Večno solnce z neba ti poljublja lica,
nad glavoj brni ti telegrafska žiea.
Misli blisk prenaša noč in dan po njej,
nove, smele misli križem svet na prej...
Pomniš Ahasverja ?... Tamkaj v
daljnem mesti videl sem v svetišču, slišal te na na cesti.
Kakor grom z oblakov grmel glas je tvoj
med pismarjev glupih, farizejev roj.
Bičal njih sebičnost, bičal iice-
merstvo, bičal častihlepnost si in prazno-verstvo.
Bičal si nadutost, svetohlinstvo, laž, —
prasal nisi: rob je ali velikaš.
Pal si v borbi s svetom, zelitizma žrtev,
zlobe in beraštva, fanatizma žrtev
Videl žaloigre te sem zadnji čin... kot ¿magalec pal sri, mučenik, trpin!
' i
Pomniš Ahasverja!.'.. Htel si bli počiti
tam pred hišo inojo ter si oddeh-niti.
S križem tvojim bil sera te nerad
odgnal — ščuvala me na-te besna je druhal.
Brez miru za kazen zdaj po svetu blodim,
devetnajst sto let že ožigosan hodim.
Često vidim križ tvoj — čudno
to drevo: zeleniti videl že sem ga lepo.
Cvetje videl često sem na< njem dišeče,
sadje zlato videl sem na njem zoreči.
Potnikov krepčalo z njim se je nebroj,
ko od težke poti lil jim s čela znoj.,.
Videl pa sem tudi... Za vešala tvoja
skrival syet je često že zločinstva svoja.
Videl sem, kakor je vihtel ranog tiran
križ tvoj kot orožje, kot osebno bran.
S križem je okrutnik tvojim okoreli
prestol svoj podruMU" slabi, pre pereli.
In Se več sem videl — o, ti modri svet!
križ je tvoj grmadam rabil za pod ne t.
A v imenu tvojem kurili grmade njega dni so razni slavni Torque-made.
In v plamenih zgorel mnog je živ svetnik,
mnog svobodne misli hraber mučenik ...
S prtom tvojim h teli pa so že zakriti
solčno luč resnice modrijani zviti.
In železnih žrebljev trdih teh-le treh
spone so kovali sužnjem v temnih dneh-...
Ah, vse to sem videl jaz na svoji poti,
priča bil sera mnogi'že človeški zmoti.
Razumeli niso tvojega duha, polnega ljubezni tvojega srca.
Pa namestu sprave m miru, ljubezni
tvoji Že učili verniki so jezni.
Često, žal, sovraštvo, srd in slepi
črt,
brate drugih misli pa gonili v smrt...
Zdavnaj sta umrla, zdavnaj pokopana
dvo sodnika tvoja, Kajfež in pa Ana.
Kadar kupujete zdravil, vprašajte lekarnarja za Se-verova. Ako jih nima vas lernar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
CARL STROVER
Attorney at Law
Zittipi si itih »odiidih.
St. sobs 1009
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chica«*, Bl
lat vetje nalogo ar, rmritU, pna aov la dragih dragotta. Iavrftojo tati popra rila v tej otroki p«
POZOR! SLOVENCU POZORI
8 A L O O N
• modernim kegljt&en Svate pivo v eodAkih ia bateljkaft ia drago inaaniintao pijaAe ter
Po tal ki dobo
iba tstea In Tam n«T««an Ia
MARTIN POTOKAR,
1625 8«. Centre Ava. Chicagt
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranjo bolezni ln ranocalnik.
¿zdravniika preiskava brezplačno—pln ftati jo le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pal.; od 7 do 0 zvečer. Izven Chicag« šivali bolniki nnj piftejo nloveneko.
Papež Kristus
v engle&kem Jeziku.
' Poživljamo duhovnike in katolita ne, dn zanikajo fakte, ki ae v tej koji-gi, v knterej dokažemo, da je rim Sko-kateliAka cerkev nekreftanska. — Vsaka stran posebej odpira o£i. 224 strani. Cena 25c s poštnino, 5 za f 1 Vsak, molki ali ženska, interniran v ameriških institucijah in v svobodi, bi mornl naročiti ve! komadov te knjige in jo razširiti med prijatelji in znanci.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO., Dept. 149. Bex 814. Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik. .
Uradu je od 8—11 predpoldn« in od 6—9 zvečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago. IU

GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.	(
G. Mamčilovlch & Co., 331 Oreeve St., Gonemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
Ni pa izumrl se farizejev rod, in pismarjev dosti srečam Se posod.
In da tebe poSlje spet na svet .Tehova,,
sodili hinavci bržčas bi te znova.
Farizejev zbor bi spet psoval te, vpil-rižaj [ grozil.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjiga razgreda na parnikn
Kaiser Franz Jožef I. ln Martha Washington
Na krovn se govorijo vsi Avstro-o^erski
jeziki.
Družbeno ladjevje pernikov na dva vijaka:
Kalser Franz Jožef L, Martha VVashlngton,
Laura, Allce, Argentine, Ocean Ic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite nn glavne zastopnike
phelps bros. & co.
Gii'I Agt'i, 2 Wukii{toi St., In Tirt.
ali pa na drage uradne zastopnike
v Zdraienib državah in Canadi.
«JOS. A. FISHER
Buffet
Ima na razpolaga vsakovrstne pivo, viae, sladka, L t.d. Izvrstni prostor za okrepiile. 37 OS W. 26 th St.,	Chicago, DL
Tel. Lawadale 17C1
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne yode in raznih neopojnlh pijač. 1837 So. Flak St Tel. Canal 1404
NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wia.
Ter popravlja, čisti pegla in barva stare.
Najboljše delo in najnižje cen«.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wii.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene notarju in ce». in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
vpil —
"Križaj ga!" Pilatu bi s pestmi
TUJCEM priporočam «voje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUSLJAN
229 lat Av«.
MILWAUKEE, WIS.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 480 BRANO ATE.. KENOSHA. «IS
Telefon 1199.
V Važno uprašanje!
lin mi opravi)
Jv W "ijb.lji m najceneje g
Konzularne
SiÄisp
vojaškedrove rt "-"VJ ^Milwaukee,Wi*.
PftOLETAttKC
Ka| piše Jaka Štrigelj.
Detroit, Mich., 1. maja. Dragi urednik: —
Devedesct lažnjivih oseb tri h svobod! — To ti je pa osebna «voboda v Ameriki! Zdaj se klatim že celih štirinajst dni za de-lom, pa vse zastonj — dela ni; ne dajo ga. Ali razumete ljudje krščanski: zdravemu in čilemu človeku ue dajo dela; ne denarja ali obleke, ampak dela ne dajo, dela ... To se sliši kakor bi govo ril kak norec, ki je ušel iz Kenkeke ali Studenca. Zdrav človek, ustvarjen kakor vsi ostali ti či in afinje v naravi, ne dobi de la, um ga ne dajo. To se sliši sko raj nevrjetno. Ali vendar je res, bre? vseh spasov in poineŽikanj.
Un dsn, iko sem šel iz ČMkage, sem se namenil, da najdem dela; največ seveda zato, ker sem čital v "Našemu beraču", da mora bi ti Človek osebno svoboden v svo hodni Ameriki. Urednik "Naše ga berača" je seveda pozabil za pisati, da je osebna svoboda od visna od d?la, ampak to si vsak poprečen človek že sam lahko izračuna in raztolmači. Zato sem si mislil: Članek je že res lep, atn pak jedra nima, iz katerega naj si človek to osebno svobodo tolmači. Cela stvar mora imeti neka kJšno podlago. Pri tem se pa do mislim, da je nekje zanisano: "kdor ne dela, naj tudi ne je. 6 tem izrekom se strinjajo tudi socialisti. Dobro, Jaka: jo boš pa mahnil najprej za delom, da boš zadostil zakonom, na katerih slo ni osebna svoboda . . . Toda kje je deloT — Jaz hočem dela! Brž dela, dela, dela! No, kaj.se ps obotavljaš, ti osebna svoboda, da ne daš delat Kar nič se ne ohotav ljaj, svoboda, delo sem! — da ga zagrabim z mojimi' tacami, ko me dved in ga obdelam, da bo joj Kako sem postal lačen dela, ko sem izpoznal, da je delo tisti zakon, ¿i daje človeiku popolno o-sebno svobodo. Po tajzih ni popolne človeške osebne svobode. Jaz hočem popolno osebno svobodo, veste! Ja; al' še ne bo dela?
—	Al se osebna svoboda morda norčuje in igra iz dela-želj-nimi ljudmi, kot mačka z miško.
—	Kje v božjem imenu pa je to delo? — Ali je morda obešeno kje v luftu, na nevidnem klinu, katerega je treba samo sklatiti dol. Ali morda raste kje v hosti, kakor gobe, pa atelja in mah? Ali je morda na drevju? Kar mahni jo na ¡piano, pa mahaj in klati, kolikor se ti poljubi, dela ne sklatiš dol za nobeno ceno. Narava je dala človeka in dala mu je cel svet — razun ene stvari, ki je pogoj osebne svobode: ni mu dala dela. Brez vseh spasov, ljudje božji: narava ne daje dela. Kje se pa vendar dobi ta reč, ki je ključ do osebne svobode — delo?!
Delo? — Delo je kupčija; naprodaj je, kakor je naprodaj na pr. krompir, jabolka, šenica. tobak, obleka, sol itd. Prodajajo ga kapitalisti in sicer po različnih cenah. Kadar delo razprodajo, pa lepo štacuno zanro. ti pa čakaj, da kdo noter pogine, potem že prideš na vrsto. To sem iznašel, ko sem iskal dela v Detroitu. Zgodilo se je takole:
Nekega jutra pridem pred tovarno za avtomobile. Pred tovar no je stalo vse polno dela lačnih ljudi, ki bi menda postali radi o scbno svobodni, kakor jaz. Čakali smo do pol desetih ko pride na okoli človek, ki se mu je poznalo, da ima v tovarni večjo besedo. Posedal je po kupcih dela in nje gove oči so se srečale z mojimi, menda zato, ker sem Se nekako posebno razločeval od ostalih. Stopi proti meni in me vpraša: "Kakšno delo opravljaš, kaj si .iručent" — "Iznčen . . . hm, jaz sem že stsr Amerikanee. V Ameriki se ljudje nič ne uče, smpak prelil kar fla delo, ps je. Izvr-
šujem vsesorte posle, prav ipo auie-rirkanski. Pred par dnevi sem prišel s tajzov, suh sem kakor poper, brez c ve tika, ps bi rad dela. da uveljavim osebno svobodo, o kateri seiu čital v "Našem bera-fal", — 4'('udno", je dejal človek iz tovarne iu se popraskal za ušesi, "saj hobotje ne marajo dela." — "Vi me ne razumete", mu odgovorim. "Moja želja je, da postanem osebno svoboden, kakor priporoča na* modri urednik 'Našega berača."-Ker je pa osebna svoboda «vezana z deloiu, bi rad dela, razumete? Brž dela, da se ne krši moja osebna svoboda v svobodni Ameriki, kakor je to izrazil naš modri urednik." — "Ne potrebujemo delavcev, naša tovarna nima dela, vse smo zaposlili; po 1(1 ur delajo na dan, pojdite drugam." — "Bil seui M v par tovarnah, a povsod so me zavrnili." Jaz hočem biti osebno svoboden, da lahko delam kadar hočem, kar brž delo sem!" — "Marš od tod!" se je zadri človek s tovarne, "mi imamo svojo osHbno svobodo.!" Toda jaz se nisem dal sedaj več pregovoriti, t>-stal sem pri svoji zahtevi, po nalogi urednika "Našega berača". Med tem je človek s tovarne izginil in čez nekaj Časa prišel v spremstvu dveh posebnih polica jev, katera sta me prijela za ši-šek in šiloma rinila naprej po ce sti. Zoperstavljal sem se na vse mogočne načine in protestiral v i menu osebne svobode v svobodni Ameriki, kakor je pisal modri u redni k "Našega berača", kar se je dalo. Ko sem se tako rotil in protestiral, je od govoril eu policajev: "to hell with your personal liberty, I show you this free America" — in počilo je po moji «lavi, da je bilo joj! —
Tako je tort*j s to osebno svobodo v jvobodni Ameriki, niti svobode nimaš da bi delal, kaj šele vžival! — Kaj ga je pa ta člo vek v "Našem beraču" lomil in čvekal o osebni svobodi v svobodni Ameriki! Ali bi ne bilo bolje, "•e ne bi t»! tako hinavski, pa re kel, da v Ameriki ni osebne svobode iu bi spisal raje članek, v katerem naj bi ljudi spodbujal na agitacijo: v bojne vrste, da si svobodo šele izvojujemo. Ta dogodek me je do dobrega prepričal, da v glavi urednika "Našega berača" nekaj ni v redu. Jaz b! mu priporočal, da vzame vsak večer predno se poda k počitku eno do-i>ro dozo "fermifttabletov . . . ' Vaš ne osebno svoboden v ne svobodni Ameriki
Jaka dtrigel.
AFINJA MED LJUDMI.
4 Prava afna je ta le far, ki je
as podoben gorili!" • Groiuovit smeh!
Pa raka afna se je skrila za offrom no tobačuico, iz katere je jeiua od časa do časa po cele pesti nosljanca iu ga tlačila v svoj» or* jaški nosnici.
Za resničnost te vesti ne moremo jamčiti, ker smo jo posneli po A. SI." Vsekakor je pa verojet-na, ker pišejo vanj sami pobož-ujaki. ki se nikdsr ne zlažejo, ako od laži ne pričakujejo dobička za svoj žep.
PONESREČENI ČUDEi,
S. K.
Za Cahami na Nemškem je nek do vstopil v vlak. V blesku njegovega živordečega zavratnika je ža rela socialistična prosvitljenost in najmodernejša "učenost"; s no-milovalnim pogledom premotrilo je njegovo "duhovito" oko popot tiike te "najčroejšc in najtemnej še" katol. pokrajine ob Renu. V tem oddelku je bilo nekaj mož dve prodajalki zelenjave in debe in oinofan far, s debelim višnje vo rdečim nosom, katerega nosni d sta štrleli kviško, kakor žabje irelo v največji iuii Dve dolgi roki, ki sta segali do kolen, sta po čivali na obilnem trebuhu in drža li ogromno tobačnico. Po zunau josti je bil podoben šimpanzu in utangu. Ako bi za ta nestvor ve del znani Hagenbeck, bi ga bil že zdavnej pridelil svoji inenažerij v Hamburgu, ker bi tvoril poseb no privlačno silo za Ijmhrtvo. "V bodočnosti bo ženska imela prvo besede", odreže se nas junak obrni vši se proti ženskama v oddelku in da ne zamudi nobene prilike, začne takoj sejati seme svoje rdeče modrosti, da bi vzklilo iu obrodilo mnogo prida za socialistične koristolovce. "$ar farji pridigu-jejo, je hudalost; da je bog ustvaril človeka, je drujja hudalost ; l)arwin je učil, da se je človek razvil iz opice, in on ima prav" — t km les t oči naš ljudski ^-osrečeva-lec" v rdečem zavratniku. Jezik mu ropoče neprestano kakor ropota v mlinu vrteč se kamen. Ženske molče in potrpežljivo poslusa-ta njegovo afensko modrijanšči-110. Med tem pa vlak dospe do postaje. Kina žensk vstane, stopi k oknu in pokliče izprevodnika, ki takoj pride. Žena pokaže na ne-prestsno blebetajočega sodruga rekoč: "Prosim, rešite nas te sfne ki je zašla, v naš oddelek ~ sfne se morajo vendsr voziti v živinskem vozni" "Oosps vi se moti. te", je rekel uljudno sprevodnik.
V	splošnem priznajo socialisti vero za privatno stvar posameznika. Socialisti imajo toliko posla
drugimi važnimi življenakiini vprašanji da iim ue preostaja časa za reševanje verskih problemov. Vzlic tej resnici pa socialisti ne smemo prezreti, da so razne religije in njih zastopniki precej krivi. da se kapitalisti precej vspeš-no vstavljajo delavskim zahtevam in da se kolo napredka le počasi suče naprej kljub ogromnim tehničnim iznajdbam in yeduo širši splošni ljudski izobrazbi.
Ako hočemo korakati po poti uapretka naprej, se moramo dotakniti vseh škodljivcev, ki ovirajo napredek in delajo delavstvu nlotove in jezove, ki se bojuje za osvoboditev izpod mezdne sužno-sti, Največji nasprotniki delav-stv« so irekateri fanatični katoliški dufiovni. Da se cenjeni čita-telji prepričajo o resničnosti mo-ip trditve, hočem objaviti doživljaj i mojega življenja, ki se ga /fce enkrat priobčil, ko e bila moja mati še živa. Mati ni zanikala resničnosti mojega spisa, marveč me je prosila, da nai preneham pisati liste. Ubogal sem jo, dokler je živela. Zdaj pa želim, da se tudi čitatelji " Proletarca" seznanijo z dogodkom, ki sem ga opisal pred osmimi leti.	«
Moje navadno orodje sta kramp in lopata. Meni pero le kot smešna igrača pristoja. vendar pa rad sežein po njem, kakor da bi mi bilo ž njim služiti vsakdanji kruh.
Od mene ni pričakovati mojstrskega dela. Vendar pa čitate-lje in naročnike delavskega lista pogostokrat zanmiva, ako človek njih vrste napiše svoje doživljaje, dogodke, lastne skušnje in nazore. Vem. da nisem sposoben s pisavo popolnoma očrtati Isstue dogodke iz življenja kakor časnikarji. koji je to delo njih poklic, Tudi si nočem prizadevati, da bi časnikarjem v njih poslu delal kako konkurenco. Moj namen je le privesti čitatelje delavskega lista do razmišljanji, kako so se baje nekdaj godili čudeži in kako nesramno je larštvo še dandanes.
V	zadnjm desetletji minolega stoletja se je socializem razširje-val čudovito hitro v Avstriji. Ko sem se vrnil i tujine, sva z materjo živela složno v mali pritlični sobi kmečke hiše na ne posebno prijaznem holmcu v Cečincah. Delal sem v malo addoljeni erarični žgalnici živega srebra. Za lOurno delo sem dobival eno krono normalne dnevne plače. (20 centov ameriških.) Poleg navedene kro-nice sino dobivali delavci nekak limito. Radi te miloščine so nekte-ri patentirani patriotje zahtevaln še posebno hvaležnost majki Sloveniji, kjer se smejo nje sinovi imenovati ces. kralj, rudarji, oziroma žgalničarji. Mirno smo morali poslunšati psovke podivjanega nadzornika Mittvra: "ver dammte Hunde" in druge enake psovke. Drugi klerikalni priganja«" i so pa še nesratutiejše psovali uboge delavce. Neki priganjač, po domače Prekovec, kojega glava se je vedno majala liki kokoši, če p6bira zrnje, ni le psoval delavce, temveč se je izpodtikal š ob njih rojstvu. Na lastna ušesa sem cul, ko je neki psovki prid jal: "Bolje IÜ bilo. da bi bila mati povila — t .. e, kakor tebe. Imeli hi vsaj nečenko in pa kožo a obutev. Slične psovke je bilo slišati vsaki dan.
Da so bila tla v Idriji socializmu virodna vsled brutalnega nastopa katoliških in drugih nriganjačev bode sleherni lahko razumel. Ko je ljubljansko "delavsko izobra ževalno društvo" poskusilo te tr pine vdrmati iz duševnega apa nja. so bili takoj vsi nazadnjski po konci ter se zakleli, da bodo nsmersvsno akcijo~ dslavskegs društva preprečili.
. Isto nedeljo, ko je bil iiaznaujeu prvi ljudski shod, je katehet Oswald, namestnik miroljubnega Nazareiica Krista raz lečo klical dlfektuo na tepež. "Poženite Ljubljančane, da se ue bodo nikdar več upali v Idrijo". Seveda se ta pobožna želja — ubijati svo jega bližnjega, ni izpolnila "brum neinu" katehetu.
Tako je svoječasno kranjsko farštvo oznanjevak> U sedu božjo in izobraževalo narod, ne le po deželi. ampak tudi v mestih. Ali se naj čudimo, ako so se med kranjskimi fanti in možmi vršili boji? Gotovo ne! Proč s takimi duhov ni, bi moral biti klic zavednih delavcev.
Istočasno je bil postavljen prvi temelj delavski organizacij v Idriji iu tedaj izhajajoči socialistični list " Delavec " je dobil pre cejšno število naročnikov v Idri ji. Ko je prišel čas za običajno velikondčiw> spoved, so se veči noma vsi delavci podvrgli odredbam rimskega klerusa. Španski katekizem, v katerem je 9 cerkve nih zapovedi, še takrat ni bil za gledal beli dan. Ali katehet Oswald in k«plau Gnjezda iz Spod nje Idrije sta pa že takrat postala po 6 novi španski cerkveni za povedi, ki pod smrtnim grehom zabraujuje čitanje časnikov, kte-rih ne pišejo duhovni.
Prejšne čase je bilo v navadi, da se je človek spovedal, dobil odvezo in zopet grešil. V smislu omiljenih dveh "božjih" namestnikov je bil pa prstopek nove 6. cerkvene zapevedi tako velik, da človek, ki ni pod častno besedo iz javil, da ne bode več grešil zoper njo, sploh ni dobil odveze. Glavno vprašanje je bilo vedno: "Ako grešnik čita?" Kdor je to nedolž no vprašanje potrdil, dotrčnega je namestnik "Krista" podvrgel strogi preiskavi glede nove 6. cerkvene zapovedi, že liberalno časo pisje se je smatralo za velikanski jreh. Gorje |>a onemu, ki je priznal, da čita "Delavca", ali pa da ie socialist. Za dotičnika ni bilo več milosti pri novodobnih ozna-njevalciii ljubezni". Marsikateri delavec je premišljeval, kaj bi bilo bolje: odpovedati maziljencu pokorščino, ali pa zatajiti svoje delavske koristi. Malo se jih je v začetku uprlo temu faršlcemu ti-ranstvu.
Katoliška cerkev ima res izbor na sredstva na razpolaganje: le co, soovednico in še druga vse stranska sredstva, ki je uplivajo mogočno na posameznika. Gotovo bi bila njena žetev med neizobra ženim delavstvom ogromna, ako bi svoj vpliv unorabila zinemo.
Kako kruto rabijo kranjski du hovni svojo neizmerno cerkveno tnoč. nam dovelj jasno kaže na stop župnika Gnjezde na Voj skem. ki je pri izpraševanju od peljal nevesto v blagoslovljenem stanu v hlev. da je kravi držal» kviško... Ako bi jaz oseniio ne poznal tega divjaka v duhovniški obleki, bi bil svoječasno posla "Glas Svobode" popravek, naj ne priobčuje tacih pezmisli, ker je nemogoče, da bi se kaj sličnega zgodilo. Ali Podobnikov Janez župnik Gnjezda na Vojskem je storil še marsikatero drugo nesla nost, ktere bi človek tie pričako val tudi od najbolj surovega kra varja. Mi, svobodomisleci in so cialisti smo pa lahko z ene strani temu podivjancu hvaležni. Ka modri in pametni duhovni z na. večjo težavo skrpueajo skupaj jim Gnjezda s svojo surovostjo kar čez noč podere.
Istodobno, ko so božji namest uiki raz lečo najhujše napada socialiste, je bil Gnjezda kaplan Spodnji Idriji. Nemogoče je tu kaj popisati vse, kar je ta div jak v črni halji uganjal. Za časa velikonočne spovedi je svojo mi
ske stranke, tedaj je naduti pop izrekel naglo svojo obsodbo. Neti upokojeni H4letui rudar se'je tako zagovoril, ki ni imel niti naj manjšega pjuia o dotičneiu upra-šatiju. Obsedeni kaplan ga je zavrnil kot uepoboljšlivega grešnika — brez odveze. Stari, po-)OŽui mož je bil vsled trga tako obupati, da se je po preteku dveh mesecev ohfrsil.
Ko m- je sezona druge velikonočne spovedi bližala h koncu, so t«e delavci vpraševali drug druze-ga kdo je že bil pri spovedi? Na vprašanje, če je dobil odvezo, je pa vsakdo odgovoril: "Eli, kaj odveza!''
Kdor je pa dobil odvezo, za tistim so ua delavci kazali in rekli: Glejte hinavca in idajalca naših koristi."
Za vse to se imajo idrijski de-Hvci zahvaliti le župniku Gnjezdi
Bil seiu temu položaju kmalu kos. in vprašal seiu sočutno svojo mater: "Kdo vas je to naučil? Ne verujem, da bi me bil kdo drn. gi klical, nego vi. Povejte mi, kdo vas je naučil. Sami si niste izmislili tega klicanja."
Moja odkritosrčna in poštena mati je bila v vidni zadregi, a vendar je odgovorila: "Nikdo me ui učil. Kes. nekdo te je klical, sama uevem kdo."
Ko sem jo nadalje opominjal, da me je učila, da ue smem lagati, ker je to grdo, sedaj se pa sama laži poslužuje in da se ji ne dozdeva to ostudno, mi je odprto priznala: "Gospod so mi rekli, naj še to poskusim. Ako ne bode to pomagalo, potem drugo ne pomaga, kakor da molim za tebe."
Da je mislil idrijski "čarovnik" v duhovniški obleki prirediti tem potom čudež po milosti po-
in pa katehetu Oswaldu. poleg pajrodnice božje, mi je bilo takoj ja-še za sedanjo močno organizaci- stio. Temu prekanjenemu farške-jo.	I mu poskusu nisem podlegel in ie
'Ko je leta 18% "rudarsko dru- danes ceniiu visoko socialistična št v o avstrijskih planinskih dežel'/ natčela. Nasprotno pa hudobne far ustanovilo svojo podružnico v ške načrte do dna srca sovražim.
driji. .tedaj se je pričela vsestraii-| ska goiiia proti tamošnjiifi socia-istom. Liberalci, klerikalci, obrtniki rudniško vodstvo, sodišče, | 'arji, vse se je družilo proti čla
Dandanes pa stnelo in javno pripoznaiu, da je bil nameravani čudež ponesrečen.
Upam da seni s priohčenjem te dogodbice dosegel svoj namen, da
iioni rudarskega društva. Vsled I čitatelji prično razmišljati, kakih
te zarote vseh tepcev nazadnjakov sredstev se poslužujejo današnji
in navihaucev ui torej čudo, akol "namestniki" Krista v dosego
je bila prve dni podružnica na svojih nainerov —da bi še v pri-
pragu propada. Na ustanovnem hodnje molzli in izsesavali ubogi
shodu izvoljeni predsednik je ta- slovenski narod.
koj odšel k Oswaldu. ki ga je po-|	T- .
, J „ .	i. • I Svoboda ni hčer, temveč mati
knepcal z vinom m smodkami, kar||.,Hja
je kasneje sam pripovedoval
That is very nice to think. The
world is fool of meat and drink. • • •
Zato ae onim, ki slepi delavstvo s svojo usiljeno ljubeznijo, godi dobro. — onim, ki mu res žele do-
nevedno ljudstvo uči, da več denarja iz rejega dobi.
"Slovencu", najbolj klerikalnem in delaveein nasprotnem listu. Par ur kasneje — po znamenitem obisku pri Oswalcfu se je odpovedal presedništvu ter tudi druge rotil naj odlože odborniška mesta.
Po takem splošnem pritisku I Cro," p» slabi*, ostala le dva na svojem mestu ter
storila vse mogoče, da sva obra-,	^ n[bW Hm{ prjjy to
mla podružnico propada. Boj je I hureh ^ pay„ Tako nekaterf bil hud in težak. Le resna volja je|	„a; ,1o ^
pomagala do popolne zmage. Na sprotniki organizacije so se poslu
zevali naigrših sredstev, da bi u-. Koliko Ameriianov bode ieto, ničih mlado delavsko organizaci- odrinilo v Evropo na poletne po-jo. Najprvo so poskusili s pngo-Litnice} In koiikor rai Vemo, niti varja njem. A ker ni to pomagalo, ene de|aVgke rodbine ne^bo med so nastopili policaji, orožniki >n|temT~Žakai?	r
priganjali. "Božji" namestniki, I
ko so uvideli, da vse drugo nič Ljudje se vedno tolažijo, da bone izda, so pričeli znova strašiti z de _ jutri l)olje Toda tg *<jutrj" hudičem, peklom itd. Pri tem de- ne more nikdar priti. Zakaj se ln pa se niso poslužili Mavcev,! |judje ne pobrigajo .da bi bilo bo-ainpak njih žena, oziroma mater,||je je daneg7f sester, bratov in otrok.	r
Ker nisem imel žene, ne dece, ^^ (la 8talie „ekaj truda, poslužili so se moje matere in se- ako ^ časti 8ina iz Xszareta, ali stre. Vsikdar, kedar je bila prva L tn)d je v primeri s trudom, ki ali druga v Idriji, sem moral po-notre^„f 86 hoče živeti po slušati vsestranska svarila. Pove- naukih Krista malenkosten — dali sta mi večkrat, da je ta I ničeven. oni direktno prosil, naj zapustim P
organizacijo. "Gosposka bode gvojih bog še v spanju ne poza najbrže tako nastopila, da bode w pravij0 p(>božne dušice, če so vsakdo imel dobro delo. kdor ni njjh moSnjp ie p0|ne z«kladav, socialist. Naobratno bode pa vsak katvre mo]ji m rja j«,do! Če jim soeialist od delo." — Tako so se|pa kdo kaj ukrade> tedaj pa kH.
glasila navadno svarila. Končno so nas še opominjali, da bodemo uazadnji zaprti in slednjič, kaj bode z našo dušo.
Neštetokrat je moja mati vzdih nila: "Oh, Šitnen, Sitnen zapusti
čejo hudiča in briča na pomoč.
"Zaupanje v božjo pomoč" katero vladarji po "milosti božji" tako radi nosijo na jeziku, je navadna fraza, s katero slepe vla-to demokracijo! Vsaj lahko živiš darjj neuko |juditvo Zgodovina
tako! Kaj bode.š skrbel le za telo preteklosti in sedsnjosti nas uči, ;„	si-K; u v«-» in ^'"ldft RO gp vla(larji vedno bolj za.
in druge! Skrbi za svojo dušo!
Zaman sem ugovarjal, da dela vec. ki ne skrbi za tovariše, tudi za se skrbeti ne more. Da je posameznika skrb le v skuphi organi zaciji. Skrb a dušo sem pa s tem
nesli na topove in puške kot pa na boga.
Trgovci z duševno hrano špekulirajo z nevednostjo svojih čitatel-
lost izkazal le nekterim tercijal-k*am s podcljenjem odveze, ktero je narod takrat še visoko cenil. Ra diteg« so se nekteri čudili tako o-sramočene. da se niso upali povedati svojim najbližjim prijateljem kakšne neslanosti je uganjal z njimi obsedni mazilenec, Ob času velikonočne spovedi se je nekemu sodrngu zgodilo, kakor njegovim somišljenikom. Sodrug pa ni molčal, atnpak je celo afero o-belodanil v "Delavcu", ker si je štel v čast, da je podivjanee v duhovniški suknji lohdržal odvezo zase.
Prihodnje leto je isti božji ns-mestnik pri spovedi rabil krajša uprašanja. Na pr.: "fi katero stranko držiš?" Ako mu je grešnik odgovoril, da je pristaš delav-
utemeljeval, da kdor ne skrbi za|jev ¡n kupčjja yim ^ dobro! telo. ne more skrbeti za dušo, ker Kajti \eliko število je onih, ki ne ie telo tnielj duše. Kdor spoštuje I niaj0	zrna od plevela. — ne
dušo, mora v prvi vrsti skrbeti za ločiti koristnega čtiva od ničvred-dostojno bivališče duše. V nekte- nih jmjk ¡n patriotizma, s katerim rib zadevah mi je mati potrdila, brezvestni časnikar ji ubijajo Ijud-ali vedno pod opazko: "Jaz pa|8ko dug0 mislim, da j«' vendar tako prav.f
kakor učijo gospod."	Nekateri ljudje tako radi mo-
Ko sem necega pondeljka jut ro IU jo ¡n prosijo — boga vsakovr-spal v eni in isti sobi z materjo, vidnih reči, dasiravno bi se morali najslajšem senu; začujem glas:I ¿p davno prepričati, da je ta bog "O Šiuven, oh Simen! Ali si sli-|gluh za vse take prošnje. C'e so šal?" Ko se prebudim iz spanja I ti ljudje tak radi ponižni in po-ter ciljem obupne materine klice,|daniški, zakaj ne gredo h kapi-me je obšla trekaka zona. Ali meltalistu in ga prosijo za povišanje kliče kterih tovarišev, ki se vračal plaee fZakaj ne prosijo tam, kjer pozno od ponoeevanja ali pa kte-|bi se jih morda posltihnilo...? ri mojih zakletih sovražnikov, ta ko sem naglo premislil. Kar me I Osebna svoboda! Nekoč je bil mati opominja : "Jaz se pa misli-l puran, kateremu so b\ls vse stran la. da si slišal, saj si se oglasil."! kp in vsi principi "pii šmorn' Bil sem malo v zadregi, a končno I Živel je brez skrbi. Brigal se ni uprašatn mater: "Kdo me je neki I za nobeno stvar na svetu kakor le klical?" Mati je odgovorila: "Jazi za svoj želodec. Tn nssičen je bil sem pa vprav mislila, da si čul.ltrikrat na dan. Že je mislil pirrsn, Saj si se oglasil. Nekdo je zakli-lda se nikomur na svetu tako do-csl: O Simen! Nehaj tsko Živeti!Ibro ne godi — ali kaj se je zgo-Zapusti demokracijo in. vrni seldilot Za zahvalni dsn so ga — zopet bogu!"	I zaklali