Dopisi. Iz Vitanja. OjjhM y1Ł #¦ Žiflkaga so porabili seveda tudj_naši_EŁjlŁgati, da so planili pi2_niejnjŁOi--laiiiii-_Bsi po kosti. 28. žtev. zloglasnega celjskega lističa je prinesla nek skrpan dopis, o katerem se zamore po prvera vtisu samo reči, da je sila neumen in neroden. Da je primešane nekoliko zlobe, temu se ni čuditi, saj se neumnost in zlobnost le prerade družite. Posebne časti pa ne dela duševnim zmožnostim dopisnikov, kar bodo pametnejši mej našimi nasprotniki — vsaj na tihem — sami pripoznali. Oglejmo si vsaj v glavnih potezah ta neprebavni duševni proizvod najnovejšega dopisnika in njegovih trabantov — nezrelih mladičev. Samo nekaj pobožnih^ starih ženic in jednega gjuhongmaga J&meta ste videli, da se je jokal^ig/ŽTčkariemTEj, kako se osmešite! Cerkve rilkdaFne oBiskujete, to pot pa ste kar opazili gluhonemega, kateremu so besede gsp. Žičkarja ob slovesu segale tako globoko v srce, da se je začel jokati. Šmentani gluhonemi, ki vsakokrat v dopisih naših nemških »velikanov* igrajo tako ulogo! Sicer se pa potolažite! Kdor je bil priča ginljivega slovesa g. Zičkarja, kdor je videl, kako so prihajali trumoma po sv. meši in v zadnjih dnevih bivanja g. Žičkarja v Vitanji v župnišče, da bi mu še enkrat stisnili roko in se mu zahvalili za vse prejete dobrote, ta se mora smejati Vaši lažnjivosti in Vašemu obrekovanju. Naše kmete imenujete napredne! Seveda radi bi videli, če bi hodili za Vami skoz drn in strn, Vam delali še sedaj tlako kot nekdaj, Vas mastili z žulji svojih rok in bili samo marijonete — orodje Vaših namenov. Ti časi so pa — hvala Bogu — minuli. Naš kmet odločno zavrača ta za njega nečastni priimek, ker ima sam toliko možgan, da dela in nastopa po svoji pameti in se kaj malo zmeni za Vaše sebične nauke. Tiste peščice pa, ki je v Vašem taboru in ki srkajo pijančujoči po trgu iz Vašega evangelija ter z Vami pridno zabavljajo in rohnijo črez vse, doma pa puščajo vse v nemar in v rakovo pot, teh Vam ne zavidamo! Vredni ste pač drugi druzih! Do leta 1888 ste tedaj videli vse v rajskem miru! Umevno! Okoličanske občine so vse plesale, kot ste jim Vi godli, kmetje so pridno vozili les, se pri tem vedno huje pogrezali v dolgove in v Vašo trdo neodvisnost, Vi ste samo ukazovali, kmečke pare pa so morale ubogati — tedaj je bil seveda za Vas raj. Potem pa je prišel g. Žičkar, pričel odpirati kmetom oči, jih postavil v gmotnem in gospodarskem obziru na lastne noge, odpravil silno pijančevanje, občinerešil vaših krempljev, skrbel za ljudsko prosveto in Sirjenje prave naobrazbe — ni čudež, da ste pričeli besneti, ker so Vam zbežale ovčice, katere ste do tedaj tako mirno in lahkoduSno strigli. Hinc illae lacrimae! Ce Vam je posojilnica tako na poti, in če je tak zavod samo sredstvo, da se tem lažje delajo dolgovi, ki vničuiejo kmete, čemu ste pa imeli tedaj tak direndaj, ko ste pricapljali za g. Žičkarjem in snovali nemško posojilnico, ki je po mnogih težavah in silnih meisebojnih rabukah začela poslovati in kmetom ravno tako rada posojuje kot nasim zadolženim gospodom. Mi pa vemo, da je slovenska posojilnica bila in je Se za nas okoličane prav blagoslov, ker je premnogega rešila silnih pijavk, ki so ga hotele izsesati do zadnje kaplje krvi. Ce ste taki nacionalni ekonomi, pa ukrenite vsaj enkrat kaj pametnega, iz česa bodemo lahko sklepali, da imate srce za nas okoličane, pa bodite uverjeni, da Vam bodemo hvaležni kot smo hvaležni našemu nepozabnemu gosp. Žičkarju. V cerkvene zadeve se nikdar ne vtikajte, posebno pa sedaj ne, ko se navdušujete za Lutra in njegov kriv nauk! Ge bodemo kedaj zidali cerkev, zidali jo bodemo iz svojega, za Vaše lutrovske groše ne bodemo beračili! To si zapomnite! Ljudstva kljubu temu ne bodemo tako nesramno izsesavali, kot ste ga dosledno Vi! Vedno smo imeli več srca in ljubezni za našega kmeta kot Vi ter dokazali to dejanski. Kaj pa lahko Vi v tem obziru dokažete ? Nič in zopet nič! Kmet Vam je bil vedno: windischer Tost in kar je sličnih ljubeznivih izrazov več, sladkali ste se mu le tedaj, če ste ga potrebovali ali če Vam je nosil svoje krajcarje. Najbolj Vas peče kmetijsko društvo! Veriamemo, saj smo se že bali, da bodete zblazneli, tako ste besneli in še besnite, ko srao ustanovili ta prepotrebni zavod za našo gospodarsko neodvisnost in samostalnost. Dokler smo Vam Se nosili svoj denar, ste §e lažje prenašali, ker pri tem vsaj Vaša mošnja ni trpela. Sedaj pa, ko smo Vam v zahvalo za Vaše neštevilno grdenje, psovanje in nasprotovanje obrnili hrbet in uvedli praktično izvrševanje gesla: Svoji k svojim, sedaj sikate kot kače in kličete vsemogoče faktorje na pomoč. Da bi ta zavod ne prospeval, bi seveda radi videli. V duhu že sedaj vidite njegov polom. Pa ne prenaglite se, gospodje, z Vašimi halucinacijami. Povemo Vam na uh6, da kljubu vsemu Vašemu zabavljanju, obrekovanju in lažnjivemu govorjenju kmetijska zadruga sicer počasi, a stalno napreduje. Da ste se v svoji kolobociji spravili tudi na klobučarja Jankoviča, katerega imenujete nesamostojnim, ker ne mara pljuvati po Vašem slabem vzgledu v lastno skledo, ampak hodi zvest si svojega slovenskega pokolenja z nami okoličani pot slovenskega nacijonalizma, je pri VaSi zmedenosti in nelogičnem sklepanju samo ob sebi umevno. Značilno za Vas in Vašo politično dekadenoo pa je, da ste tudi to priliko — zvesti svojim tradiciiam — porabili, da denuncirate uzornega učitelja okoličanske šole gosp. Koserja. Njega to Vaše blatenje ne bode preveč bolelo, ker ga poznamo kot moža samostojnega, neupogljivega značaja, ki deluje z odkritim vezirjem ne pa kot njegov tovariš na nemški šoli, ki v zasebnem pismu prosi čč. duhovščino, da naj nikar ne smatra prepoved krajnega šolskega sveta, da se deklice nemške šole ne smejo pokloniti v slovo g. Zičkarju kot demonstracijo proti g. Žičkarju ali duhovščini sploh, v javnosti pa se pusti hvaliti, da je vsled svoje paznosti zavrnil to strašno nesrečo! Najbolj se ie moral vlč. g. Žičkar smejati, ko ste mu očitali, da ja nn posrpdoval, da so se tri nemgke deklice poročile s Slovenci. vMenda ni bilo nobenega čbveka, Tti je tako <jierad videl teh zvez iz umevnih vzrokov, 4cot ravno njega. Sicer pa bode menda gsp. Rupnik protestiral, da ga Stejete mej Slo- vence, vsaj ie dovolj »heilal« z Vami po ultranemških gostilnicah. Mi tacega političnega tovariša vsaj z vso odločnostjo odklanjamo. Da je hotel gosp. Zičkar Se sedaj pred i svoiim odhodom neko osebo v vitanjski ; župniji poročiti z nekim Slovencem, da bi * spravil dotično posestvo v slovenske roke, tej bedasti trditvi se morajo krave smejati. Take osebe Vam iz srca radi prepuščamo, vsaj bi morali omilovati vsacega človeka, če bi si hotel naložiti tak nemški križ na svoje rame. Dovelj! Vsega nakrat povedati ni dobro. Gosp. vitanjskim dopisnikom želimo, če bodo spet kovali kak dopis v kompaniji, da bi kazali vsaj malo logike, da bo vredno polemizirati. Adijo! Ptuj. Cenjeni gospod urednik! Dopisnik iz Kaniže pri Ptuji dregnil je s svojim dopisom, ki ste ga priobčili v VaSem listu z dne 19. aprila t. 1. št. 16, neusmiljeno v sršenovo gnezdo in razbesnil »čiče,« »eence« itd., ki imajo svoje prodajalne v Bismarkgasse. Poslali so vam zaporedoma izjave, v katerih priznavajo pntrebo znanja slovenskega jezika. Strašilček je v svoji izjavici še posebej povdarjal, da že od mladnsti občuje v slovenščini in da pozna že od takrat občevalni (materni) slovenski jezik. Ti čiči, cenci, šeki itd. povdarjali so potrebo znanja slovenskega jezika in so si raislili, zdaj jih imamo, zdaj bo pa že dobro. Kmetje bodo zopet k nam v štacune prihajali. Ljubljenci Bismarka! 0 ne! Mi se ne zadovoljimo s tako majbno izjavico, mi hočemo še več. Mi hočemo, da spoštujete naš slovenski jezik. Mi hočeme dalje, da slovesno izrečete, da se ne boste nikdar več udeležili demonstracij proti Slovencem. Mi hočerao, da od slej redno plačujete za »Družbo Sv. Cirila in Metoda, in da ne boste podpirali ,Sudmarke', ,Siidmarkbanke' in ,Schulvereina'. Cenjeni gospod urednik! Takrat ko so ptujski »purgarji« sklepali o >Bismarkgasse«, niso najmanj mislili na odpor, kateri se bode vsled »Bismarkgasse« pojavil pri slovenskih okoličanih. Pridite ob nedeljah v Ptuj, in prepričali se bodete osebno, kakšna praznota vlada v štacunah po Bismarkgassi. Tudi ulica je jako skromno obljudena. Zavedni okoličan napravi rajši ovinek, sarao da mu ni treba skozi to zoprno >Bismarkgasso«. Trgovci v Bismark-ulici opazili so to takoj ter so začeli tuhtati, na kak način bi privabili nekdanje stranke nazaj. Bistri Sellinschek jo je prvi potuhtal. Dal je naznaniti, da dobi vsak, ki si je pri njem v raznih slučajih nakupil blaga in plačal 100 kron, 1 krono nazai. Dobro jo je pogodil, pa na te limanice se mu nobeden ne vsede. Pametnejši so bili baje drugi njegovi tovariši. Stavili so — tako se govori — pri zadnji seji mestnih očetov predlog, naj se Bismarkgasse premesti v ulico, kjer je »Narodni dom«, in ki se imenuje »Postgasse«. Ta vest se namreč raznaša po mestu z vso gotovostjo in v tei ulici bivaioči Nemci, v svesti si, da bi radi tega njihova obrt trpela, pripravljaio se na odločni odpor. Seveda Slovenci tudi ne bodo rok križem držali, če se ta vest uresniči. Zvite glave so ti mestni očetje. Pa iim vse nič ne bo pomagalo. Imejte svojo »Bismarkgasso« tam, kjer ste si jo napravili. S premenitvijo Bismarkgasse v Postgasse ne dosežete ničesar, k večjemu napravite še več novih ubožcev. Prepozno ste se skesali. Dan plačila prihaja vedno bližje. Po lastnem prijatelju in kričaču Wolfu ožigosan pek in župan Ornik hodi klaverno okoli, maja se mu županski stolec. Volitve se bližajo, njegova četajesilno majhna, priiateljev skoraj-O. Bog mi pomagaj, vzdihuje. Kaj bo z mojo p 1 i n a r n o, kaj z žago, kai s klavnico? Da, ljubi Ornik! Usodepolni oblaki se zbirajo nad Tvojo glavo! Ne zamerite mi vi ptujski >purgarji«, 6e sem Vas malo poSegetal, sedaj sem rabil le glace-rokavice, če se ne poboljšate, vporabil bom rokavice iz ježove kože. Pozdravlja Vas iskreno VaS SrSen.