List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-v-. 13.
"yoirls:, 30. marca 1898.
Leto YL
i o,, Maine".
„U&ine" je lila oi zunaj ruitreljua.
Kdo je uzrok temu?
Preiskovalna komisija tnolei o tem.
McKinley hoče vse rairovim potom poravnati.
Washington, 28. marca. Nikdar še, celo ne oh dnevih umpščenja predsednika, se ni toliko ljudi zbralo okolu kapitola kakor danes, ko so pričakovali poročilo preiskovalne komisije o vojnem pamiku ,,Maine'4. Že dolgo pred otvoreujem duri, je bila zbornica oblegana, in ko so vrata otvorili, je drvilo ljudstvo čez Btopnjice in po mostovžih. Najpreje j*1 vse drlo v senat, ker so tam pričakovali krepke govore. Toda bili so v na-dah varani in potem hiteli v dvorano zbornice, ali tudi tu ni bilo nič senzacijonelnega, in niso bili v nadah zadoščeni.
Senat je najpreje rešil navadna opravila, ob 12. uri 12 min. pa je Morgan predlagal, da se predloži Benatu poročilo, ktero je prinesel tajnik Pruden. Podpredsednik je temu pritrdil in klerk je prečilal poročilo McKinleya. To poročilo obseza le istiuo, ter ne dodaje ni-kakih priporočil za nadaljne korake.
McKinleyevo poročilo, iiln pravi, da so se vlade Zj&f. držav in Španije" dogovorile, ker glede dolgo trajajoče vstaje ni bilo prilike, da obišče kako kubansko luko kaka ameriška ladija, da španska vlada dovoli sedaj kak obisk in v ta namen je oklopnica ,,Maine" dne 25. januarja dospela v luko Havane. Nato so se vršili običajni obiski uljudnosti, v prizo-renje posobnih demonstracij ni dal povod dohod „Maine". Tudi ni bilo opaziti, da bi navzočnost ,,Maine" napravila kake neprijetnosti, ravno nasprotno, oglasilo se je čustvo pomirjenja in višji konzul Lee je celo priporočal, da ako bi „Maine" odpoklicali iz luke Havane, da drugo vojno ladij o tja pošljejo.
Dne 15. februarja zvečer ob 9. uri 40. min. je bila „Maine" po razBtrelbi v zrak pognana in ves prednji del ladije razbit. Pri tej nesreči sta bila usmrtena 2 častnika in 264 mornarjev. Oni, kteri niso bili naravnost po razstrelbi usmr-teni, so ali utonili, ali pa bili usrnr-teni, ko se je krov razrušil; ladija se je takoj potopila. Pomoč iz sosednih ladij je bila takoj na mestu. Posebno vspešno so pomagali mornarji spanške vojne ladije ,,Alfonzo
Škandalozne dorodb ice ..plavokmih".
Sestra vdove eesarieine Štefanije moralno propadla.
,,Grofinja" prodaja klobuke.
London, 23. marca. Pricesinja Louisa, nema svojemu očetu, belgijskemu kralju, kteri je bil zapleten v škandalozne čine e plesalko Cleo, prav nič očitati. Nje buda-loati nadkriljujejo one njenega zaljubljenega očeta. Prouzročila je škandal za škandalom in osramotila evropejeke dvore in najvišjo gospodo, ker kako zamore taka „izvoljena" dama tako propasti.
Nje ljubimec je hrvatskega poko-lenja kakor ime kaže MatiaMč Keglevich. Ta ljubeznjiva dvojica je popihala iz Nizze, ko je princesi nja tam svoje novce zaigrala. Nje upniki, in teh je baje mnogo,
XII." in parnik "Ward črte „Citv of Washington", kteri so bili v bližini zasidrani. Ranjene so sprejeli v bolnišnice v Havani; mrtve pa kolikor sd jih našli, je pokopalo mestno starašinstvo na javni miro-dvor. V vseh delih otoka so smatrali to za veliko nesrečo. V Zjed. državah je nastalo veliko razburjenj«, kar bi boli nepremišljeno ljudstvo nego so Amerikanci, mogoče dovedlo celo v dejanja. To razburjenje se je pa kmalu poleglo, ker sklenolo je občno mnenje počakati na preiskavo, ktera ima po-zvedeti uzroke nesreče in določiti odgovorne. V ta namen so izvolili komisijo obstoječo iz najboljših mornarskih častnikov, kteri so dobili težko nalogo izreči sodbo v tej zadevi na podlagi temeljite preiskave.
Komisija je svojo nalogo dokončala po 23 dnevnem delovanju in svoje poročilo predložila dne 21. marca višjemu zapovedniku sever-no-atlantiškega brodovja, kteri ga je odobril dne 23. marca. Odredil sem, da se izid poročila preiskave predloži tudi vladi nje veličanstva kraljice Španske in ne dvomim, da ne bi španska vlada imela toliko pravnega čuta ter našla pota, kte-rega priporoča čast in prijateljske razmere. V svojo dolžnost si štejem, da bodem kongres ob pravem času obvestil o zaključku in priporočam med tem to zadevo dobro preudariti.
Podpis: Wm. McKinley.
Poročilo preiskave.
Najvažnejše točke preiskovalnega poročila bo nastopnem Ameriška oklopnica ,, Maine" je doBpela dne 25. januarja 1898 v luko pred Ha-vano in bo jej odkazali prostor pri boyi ste v. 4, v 5A do 6 sežnjev globoki vodi. Višji konzul Lee je zvečer pred no je oklopnica dospela, naznanil nje dohod oblastim.
Disciplina na krovu ^Iaine" je bila izvrstna in vse predpise in navodila v varnost ladije so natančno izpolnili. Strelivo in naboji so bili na predpisani način vloženi in z največjo skrbjo oskrbovani. V skladiščih za bombe se ni ničesar nahajalo kar ne bi tja spadati imelo. Zaprti bo bili in ključe so našli po razstrelbi v kabini kapitana, kakor predpis veleva. Toplino v skladiščih in prostorih za bombe so sleherni dan nadzorovali in o njej poročali. Edino skladišče, ktero je imelo večjo toploto nego je dovoljeno, je bilo skladišče na zadnjem delu za bombe po deset palcev v premeru, a to skladišče s^ ni razletelo. Užigalke torped so bile na svojem prostoru in se niso vnele. Ravno tako so bile užigalke strelne pavole precej daleč od prostora raz-strelbe. Povlake (firneži) in druge tvarine, ktere se rade vnamejo, so bile na glavnem krovu in niso ime-
kteri se pritožujejo o velikih svo-tah, — sedaj nadlegujejo s terjatvami kraljevega očeta in angleško kraljico, ktera je tetka nje pravega
moža.
Nje pravi mož «je princ Filip Sachsen - Coburg - Gotha; njegov svak, avstrijski cesar Fran Josip je prosil papeža, da bi uničil ta zakon. Prepovedano znanje med proročni-kom in princezinjo daje že več mesecev povod šepetanja na ušesa v dvornih krogih. Meseca decembra je zaradi tega znanja prišlo do hudega razpora med Louiso in nje možem Filipom in poslednji jo je baje tudi pretepel. Nato je pisala njenemu očetu in ga prosila pomoči. Toda ta jo imel sam dosti opravila z svojimi ljubovnimi zadevami in zato svojej lahkoživnej hčeri pisal prav strogo svarilno pisino. Užaljeni soprog je povabil poročnika Keglevicha na dyoboj. V dvoboju je poročnik dobil le
le nič opraviti z razstrelbo. Shran-be za premog so sleherni dan nadzorovali in našli v dobrem stanu. Oba zadnja kotla, v kterih so kurili, sta imela le malo tiaka in nista mogla prouzročiti razstrelbe, prednja dva so pa še po razstrelbi našli v redu.
Ob 8. uri se je vršilo poslednje nadzorovanje, in vse je bilo v redu na ,,Maine". Ob 9. uri 40 min. se je pa dogodila razstrelba. Culi so ive različni razstrelbi z malim pre sledkom Prva je bila slična strelu iz topa, druga je bila močneja in daljša. Komisija je mnenja, da je poslednje razstrelbe bil povod vnetje jednega ali več skladišč. Zadnji del ladije je bil skoraj popolnoma v redu in se je potopil kmalu po razstrelbi. Potopljalci so navedli poslednje o sprednjem razdejanem delu oklopnice: Leva stran ladije varovalnega krova, od železnega okostja 30 do 41 je bila navzgor pognana. Glavni krov pri železnem okostju 30 do 41 je bil nazaj potisnjen. To se je dogodilo po mnenju komisije vsled razstrelbe j^Jnega ali več skladišč prednjega ostroga. Pri okostju 17 je bil železen oklop ladije kakih 34 čevljev nad visočino, nad ktero bi moral biti, ako bi se bila „ Maine" nepoškodovana potopila. Oklopna tla so bila navzgor potisnjena proti okostju 17 do 25. Pri okostju .18 je navpičen podsek zlomljen in v istem kotu je bil vnanji oklop vpog-ujen. Prelom je kakih 30 čevljev nad normalno lego.
Komisija je mnenja, da seje to dogodilo le vsled razstrelbe pqj-kopa, kteri se je nahajal pod la-dijo pri okostju IS na levej strani. Komisija je tudi našla, da zguba parnika ,, Maine" ni nikakor prištevati vsled kake napake častnikov in možtva. Ladija je bila razdejana vsled razstrelbe podmorske mine, ktera je prouzročila razstrelbo jednega ali več skladišč. Komisija ni našla nika-kega dokaza, da bi zamogla odgovornost ali krivdo nesreče zvra-čati na kako določeno osobo. Kapitan ponesrečene „Maine", Sigsbee seje izjavil, da že ni bil od leta 1878. v luki Havane. Na prostoru, kterega so mu odkazali se zasidrati, ni našel nič posebnega; kapitan parnika ,City of Washington4 mu je pozneje rekel, da boyo, ktero so odkazali ,,Maine'*, niso preje uporabili. O previdnostnih nared-bah pri shranjevanju nabojev, o toploti v skladiščih za premog itd., je kapitan Sigsbee osobno preiskava! in nadzoroval, ter vse našel v redu.
Med čitanjem obeh poroči! je vladala v seuatu tišina, Potem je govoril senator Money, kteri se je osobno prepričal o grozodejstvih na Kubi in popisoval barbarstvo Spau-
ueznatno prasko se zabljo, zdravniki niso imeli nič zakrpati, ni dosti odteklo ,,plave krvi", toda prinčevi časti je to zadostilo.
Po dvoboju je Louisa ubežala njenemu možu in si v Parizu napravila „domačijo." Nje galan je hitel za njo v njeno naročje in dvojica se je lepo zabavala, novce zapravljala, a nič se brigala za opominjevanje in predbacivanje „visocih" stari-šev.
Iz Pariza sta se preselila v Nizzo, kjer je princezinja v najem vzela najkrasnejšo vilo in tam sta na-pravljala izlete v Monte Carlo. Kmalu je postala obče znana osoba pri igralnej mizi. S početka je imela velikansko srečo, priigrala je ogromne svote. Ali hkrati jo je zapustila sreča. Louisa je zopet vse zaigrala, kar je preje prigrala; igrala je nadalje, ter hotela srečo prisliti, toda to se jej ni posrečilo,
vedno večje zgube je imela. Nihče
►
cev, bičal grozovito postopanje Weylerja in politiko Canovasa. Zahteval je, da se Španiji veleva, da preneha s krutim postopanjem, in da naj narod z 74 milijoni prebivalci to zahteva.
McKinleyev načrt.
Predsednik namerava nastopno predlagati:
1.	Premirje bojevanja med Kubanci in Spauci do meseca oktobra t. 1. (S tem niso zadovoljni ne Spanci, ne Kubanci. Španci pravijo, da to ne morejo storiti, ker s tem bi vstaše pripoznali za vojeval-no moč in nepoznajo nikakih pogajanj med vstaši. Kubanci pa pravijo, da sedaj celo nemorejo mirovati, k<> nastopi deževno vratne in bodo vrste Špancev vsled bolezni, in v bojih decimirali.)
2.	Zjed. države bodo preživele siromake z dovoljenjem Španije.
3.	Poročilo „Maine" ostane za nedoločen čas pri odseku.
Washington, 29. marca. Kriza še ni pri kraju. Mir še vedno ui zagotovljen. Vsak dan lahko priuese kaj posebnega. McKinley in njegov kabinet so za ,,častni mir", ali kaj morejo ti, ako kongres zahteva vojno in Bprejme v ta namen resolucije, kar toliko pomeni kakor napovedanje vojne. Kabinet se je danes dve ure posvetoval, a ni ničesar Bkleuol glede Kube. Tudi danes so bile dvorane in galerije senata napolnjene. Ko je pričel Manson govoriti na korist Kube, so pričeli na galerijah ploskati. Allen je predložil resolucijo, da naj Be republika Kuba pripozna, a bila je na jutri preložena. Demokrat Rawlins iz Utah je predlagal resolucijo, da se pripozna neodvisnost Kube, napove vojno, predsedniku pa naroči, da skliče vojne oddelke. Tretjo resolucijo je predlagal Foraker in zahteval, da je dolžnost Zjed. držav zahtevati od Španije, da iz Kube odpokliče vojsko in vojne ladije, tudi to resolucijo so izročili odseku za vnanje zadeve.
Amerikanski „Jingos" zelo slabo govore o McKinleyu, nekteri ga že drugače ne nazivajo kakor ,,naš strahopetni predsednik"; od vseh strani dohajajo vesti o zabavljanju nad McKiuleyem. Časniki dona-šajo porogljive in zaničljive slike, posebno senzacijski časniki pohlepno z-ihtevajo vojno.
Dr. Seward Webb, zet starega Vanderbilta, je ponudil zvezni via d i v dar svojo jahto vredno $250,-000. Ženske se oglašajo za prostovoljne strežnice. Državna milica iz New Jerseya je dobila naznanilo, da bode v slučaju vojne oborožena z novošegnimi hrzoBtrelnimi puškami.
Rojaki podpirajte „Glas Naroda" ob vsaki priliki.
ni vedel odkod je denarje dobivala, da je zamogla po cele tedne igrati; na vsak način ne od njenega poročnika, ker ta je bil itak na suhem. Konečno pa je usahnol poslednji vir denarjev. Upniki so postajali vedno bolj nepotrpežljivi in dvojica je naposled sprevidela, da jej ne preostaje drugo, nego y temnej noči popihati in se izsliti v deželo kjer rastejo tri najslajše stvari: sladkor^ med in tržaške fige (ali »njima pod nos).
Že pred dvanajstimi leti je bila princezinja zapletena v take škandal ne dogodbice^ Takrat je bila v Budapešti in sleherni dan obiskala tamošnjo Skating Rink za fino gospodo. Najvišji in najodličnejši gospodje so se čutili ,,srečne", ako so jo smeli prevažati na drsalnem stolu. Soda nje ,,milost" je našel magjarski plemič Gideon pl. Ro-honczy, in kmalu so si v boljših krogih šepetali pikantne Btvari na
Španija in Evropa.
Minolo nedeljo so v Španiji in na španskih naselbinah končale volitve v Cortes, in se povsem mirno vršile. Vspeh teh volitev je, da je dosedanje ministerstvo Sagaste dobilo v zbornici ogromno večino in to dokazuje, da so v sedanjem kritičnem položaju Španije glede Kube in nasproti Zjed. državam zgi-noli vsi strankarski prepiri. S tem je vlada dobila moralično pomoč, ktero ni nizko ceniti, ta izraz zaupanja na voliščih bode vladi dal povod zasledovati Bvoja stara pota, vlada sama ne želi vojne.
Gotovi razredi španskega naroda so seveda bojeviti, ali oficijelno so bili minole dni bolj za mir, tudi v neoficijelnih krogih, v katerih vlada še pravi razum, so se pomirili.
V soboto seje francoski zamiuister vnanje zadeve Hanotaux v zbornici izjavil, da bode Francoska v slučaju vojne med Španijo in Zjed. državami ostala nepristranska, a danes se.že zopet drugače glasi, da naj bi Francoska in Avstrija posredovala za mir; ali gotovo je, da je najbolj Avstriji pri srci Španija in bi v slučaju vojne tudi to podpirala. Berolinski poslanik Zjed. držav se je še enkrat potrudil, da je pozve-del, da se Nemčija in nje cesar ne bodete potegovala za Španijo, ako vojna nastane.
Španci vedno upajo in mogoče celo računajo na pomoč latinskega plemena v Kubanskem vprašanju. Ali^tem slabo računajo. Francoska ima varovati lastne koristi v tem kritičnem položaju v iztočni Aziji in gotovo so jej nje lastne koristi bolj pri srci nego latinsko pleme. V obče pa mora oficijelna Francoska tudi narod vprašati, ako gre kot ljudovlada podpirati črvivi prestol Španije, ter nasprotovati sestrinski ljudovladi in zagovarjati barbarizem in tlačenje. Francoski kapitalisti bi to seveda hoteli, ker imajo par sto milijonov posojenih v Španiji in na Kubi, ali svobodoljubni francoski narod si ne bode rok opekel za kapitaliste. Itaiija zamore prodati svoje vojne ladije Španiji, da opomore svoje blagaj-nice in da delo lastnim delavcem pri gradenju novih ladij; ako v istini pride do vojne med Španijo in Zjed. državami, bode tudi Italija vedela, da je najbolje mirovati, ker rane od Kasale še niso okrevale. Na Nemškem se še spominjajo razmer na Filipinah in prezirljivo postopanje Španije pri trgovsko-poli-tičnih pogajanjih; v obče na Nemškem tudi vedo, da tukaj ni tako ugodno kaj zasesti kakor na Kitajskem, nje vojue ladije pa tudi ne posebno dobre. V Angliji nemajo Španci kaj iskati; Angleži ne bodo
zoper lastne koristi poBtopali, stotine milijonov imajo Angleži tukaj obrestonosno naloženih ti pa vendar ne dopuščajo, da bi Angleži na lastnem telesu rezali. Ostane toraj le še Avstrija s svojim prijateljstvom iz dinastičnih uzrokov. Ali v vnanji politiki tehtajo ti vzroki dandanes le zelo malo. Sorodstvo med vladarskih hišami ni Grškej nič pomagalo pri pobedu, posebno pa še v novejšej dobi, ko kapitalistične koristi v ospredje silijo. Sorodstvo tudi nesrečnemu cesarju Maksimilijanu v Meksiki ni nič pomagalo, da si je imel brata za cesarja Fran Josipa avstrijskega, nesreča ga je vsejedno dohitela v Queretaro.
Španija se bode morala sama boriti, ako do vojne pride in žela kar je zasejala z svojimi grozodejstvi in odiranjem, ter z svojo slepoto v diplomaciji na „biseru Autil".
Ruski vspeh.
Privoljenje Kitajske nasproti zahtevam Rusije, pomeni nedvomno veliko zmago Rusije v Aziji nad angleškim vplivi.
Ako je Rusija za sedaj tudi dobila ista privoljenja, kakoršna je dobila Nemčija od Kitajcev, je leprejasno, da so ta privoljenja nasproti Rusiji vse drugačnega pomena, nego ene Nemčije. Sicer je Rusija za sedaj dobila Port Arthur in Ta-Lien-Wan le za petindvajset let v najem, toda vsakdo vč, da Rusija niti v sanjah na to ne misli, da bi po preteklem roku zopet odstopila jej v .n&iem oddane bake. Kak£ velikanskega pomena so za Rusijo/ te sedaj pridobljene luke nam znači gradenje železnice skozi Mand-schurijo in zveza te z sibirsko želez-
J
ušesa, ponosni Magjar pa sprevidel, da je bolje, ako ga kaka noč vzame.
Princezinja je že davno prekoračila cvetečo dobo, ima že štiri križe na hrbtišču in je mati dvojih otrok. Nje mož je 14 let s tare j i od nje, v zakon jo je vzel leta 1875. Ako se pri tej ,,fiui dami" dvomljivega značaja spominjamo očeta, zamo-remo pač reči, da jabolko ne pade daleč od drevesa.
Grofinja prodajalka ženskega lepoti č j a.
F i 1 a d e 1 f i j a, 23. marca. Grofinja Pappenheim, ktera je bila pred svojo poroka znana pod imenom ,,krasna Miss Wheeler", si je napravila trgovino z lepotičjem za ženske. Nje družica je hči dr. Tyson, kteri spada med ,,cyet" Filadelfije. Tfgovina se nahaja štev. 1217 Walnut Str.
Grofinja Pappenheim je bila najstarejša hči bagatega Charles
JELI DOBITI
boljše . ..
PIVO
kakor tudi boljše vsako drugo blago; tisoč ljudi Vam pove, da je
SUPERIOR STOCKS
pivo
v resnici najboljše dosedaj vareno pivo.
BOSCH SHEWING CO.,
LASS LINDEN, - - - MICH.
Prodaja se povsodi v sodčkih in steklenicah.
Wheeleija. Ko je ta umrl, ostayil je svojim trem otrokom premoženje pet milijonov dolarjev. Sedanja grofiuja je po smrti oč«ta pričela potovati po Evropi. V Brighton, znanem, finem kopališču na Angleškem se je seznanila z grofom Pappenheim. Zaljubil se je v njene milijone, ona pa vgrofovski naslov, kmalu je sledila poroka in postala Bta mož in žena. Grofje peljal svojo zlato ribico na svoje posestvo pri Oberammergau in kmalu pričel na lahek način pridobljene novce rai-, sipati z obemi rokami. Njegovo/ fino postopanje je prftelo mlad( grofinjo skrbeti in jej prouzročal( strah; z bojaznijo je gledala k« požene poslednji zlat. Toda mila se je po preteku treh let, vzel je, kar je imelo kaj vrednosti tudi oba otroka, ter po noči pol nila iz ponosnega gradu v Ameril višnjevokrvnega zapravljivca pustila na suhem.
Entered a« second clas matter at the New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
sa pol leta..............$ 1-—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,
„ pol leta----- 2.50,
.....čitrt leta . . . „ 1.25.
,Glas Narodda4 izhaja vsako sredo
Za oglase do 10 vrstic se plača . 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti m ne natis— "j**.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order "
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredita naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
nico; po teh bode mogoče Rusiji vsak čas spraviti v promet ruske blago daleč v notranje dežele, a tudi v vojaškem strat«-gičneni pomenu so veleporoembne. Ogromnega pomena je sedaj za Rusijo, da ima v svojih rokah luke ob iztočni obali, kt< re prv.č prouzročajo redno zvezo z ruskimi notranjimi deželami, drugič pa niso kakor \Vla-diwostok po pol leta za promet zaprte v«sled ledu. Ta pridobitev za Rusija je tolike važnosti, da jo ni nikdar mogoče dovolj visoko ceniti.
^ Privoljenja ruskih zahtev so na kvar Anglije in Japonske. Ako se bode Anglija že sedaj upala podati v vojno, ktera mora prej ali slej nastati, je le še vprašanje. Najbrže bodo pa Rusijo v zasedanju posnemali Angleži in Japonci in tem utegne slediti tudi Francoska, ter si bodo s kitajskimi posestvi utešili voj Sober tek. Kake posledice bo-e imelo to pričeto deljenje Kitajske pa ni pretežko uganoti, ker gotovo je, da to pletenje evropt-jskih vlasti v Aziji bode tudi povod razj o-ra med njimi samimi. Kdo bode med temi ,,ta kialkn" vi« k.l, paž-tudi danes lahko vsakdo vidi: N e m č i-j a, ktera ima vendar predaleč z svojim hrodovjem in bode to svojo pohlepnost drago plačala. Važua faktorja bodita pa v Aziji ostala Rusija in Auglija, glavna borba se bode med tema vršila; kedo ostane konečoo gospodar nad Azijo, je danes težko povedati, a za mnogo se ne bodemo zmotili, ako rečemo, da Rusija, ker ta tako previdno, tiho in preračunano postopa, da se jej ves svet čudi.
pojdemo, je pričel z nami grdo postopati in na nas kričati. Drugo jutro sem videl, da imam opraviti sč zvitim, nič prida Židom, sem zahteval račun, a kaj mi je rekel: za slabo večerjo, slabo postelj in slab zajutrek $2.50, ako bodem pa še kaj govoril pa $3 ali še več, zaprl je naše kovčege in kričal ter nas pital z raznimi žaljivimi besedami. Plačati smo morali, predno smo odšli. Zato dragi rojaki, bodite vendar previdni, da Vas ne bodo Judje v New Yorku tako obrili kakor bo nas, za uborno večerjo in zajutrek, ter Blabo postelj 82.50. Ne veijemite nikomur nič, ne dajte kovčegov iz rok dokler se ne prepričate, da ste pri „Glas Naroda", ne plačajte nikdar fijakarja preje dokler ne vidite, da ste na številki 109 Greenwich Str. Ti lopovski Judje so zmenjeni s fijakerji, da jim ljudi vozijo, naj kdo zahteva bodisi kamorkoli, ti lijakarji ga peljejo k Judu, od kterega dobe po dolar od glave še posebej in to potnik plača. Le previdni bodite, številke pozna gotovo vsakdo nad vrati hiše. Vse rojake pri odhodu v staro domovino srčno pozdravim.
John Turk.
(Res so Judje, fijakarji in ljudi-lovci zelo delavni, ter posebno pazijo na uboge Slovake, Poljake in Slovence; Nemci iu drugi jim ne gredo tako na limanice; a nikdar nemoremo dovolj rojake svariti pred takimi oderuhi. Ako bi dali male cent« za brzojav, bi si obvarovali dolarje. Uredn.)
židovstvo, ktero se sedaj tukaj pov-sodi košati, kadar je' govor o Avstriji. Tudi mi smo pripravljeni tej družbi pokloniti vsako leto lepo svotico, ako bode smatrala naše rojake enakoveljavnim in enakopravnim nasproti drugim narodnostim.
Avstrijska vojna ladija „Doiian" v Xewyoiskt luki.
Avstrijska Šolska ladija za kadete „Douau" je dospela v četrtek do-poludne iz Havane v newyorsko luko in se zasidrali na 25. ulici v Hudsonu. Pri vhodu so jo pozdravili topovi iz starega Castle William, a z ,,Donave" so odzdravlja-li; na obalih je bilo zbranega na tisoče broječega občinstva. Zapo-vednik ,,Donave" je prvi poročnik vitez pl. Kohnel, kapitan pl. Herman se je iz New Orleansa odpeljal domu zaradi bolezni. Na parniku je mnogo plemičev kot kadetov, med njimi tudi sin domobranskega ministra feldzeugmeistra Welser-heimba. „Donava"je lesena in ima na važuih mestih oklopne plošče, na njej je 15 topov, in sicer 10 Uhatius topov s krogljami po 10 centimetrov v premeru, 4 brzostrel-ne topove in Uhatius top z 7 cm. ; ladija ie dolga 71 metrov, 13 m. široka in 7 m. globoka; stroji na-rede po 12 vrst na uro. Večinoma vozi z jadri. ,,Donava" je bila leta 1893. stavljena, in bila že pred tremi leti v newyorški luki. Ameri-kanci se pohvalno o njej izrekajo.
Dopisi.
New York, 26. marca.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v cenjenem listu, da rojakom nazuanim moje potovanje iz Memphisa, Tenn., in kako nas je nek ogerski Jud v New Yorku oskubil. Iz Memphisa do New Yor-ka smo po železnici dobr.j potovali; a ko smo dospeli v New York je nas kar prijel fijakar in posilil v »voj voz. Vprašal nas je kam želimo, rekli smo mu, da na štev. 109, v Greenwich Str. k „Glas Naroda*', ali navihauec nas je peljal k magjarskem Judu na štev. 53., kteri ima za napis ogersko krono in zapisano ,,Slovenski bank". Fijakar je od nas treh od vsacega zahteval po dolarju, kar smo morali tudi plačati ker Jud je rekel, da mu toliko grč, a prišli bi tja v 5 minutah peš. Videli smo, da nismo na pravem prostoru, a Jud je rekel, da je vsejedno, kakor hi bili pri g. Sakserju, ter nas zaprl v sobo. Prva ^var je bila kam gremo in zvedel, da na Ljubljano in od vsakega za-h te val $36, a kar precej jih je hotel, ter nam ni dovolil, da bi se vsedli. Ker smo mu rekli, da i made časa dovolj drugi dan, da si mo premisliti na kak parnik
Pueblo, Colo., 19. marca.
Dragi mi „(;ias Naroda", prosim te za nekoliko prostora v tvojih predalih, da rojakom naznanim kako se nam tukaj godi. V Puebli imamo sedaj še precej dobre čase, ker sedaj dobro delajo topilnice in tovarna za železo in jeklo tudi. V Steel Works bode pa v kratkem še več dela, ker sedaj stavijo uovo poslopje, v kterem bodo izdelovali vsakovrstno železo za poslopja, mostove in druge potrebe, ter bodo za-mogli tekmovati drugim tovarnam za železo.
Nedavno sem bil na obisku pri naših rojakih v Leadville, tam so mi pripovedovali, da bode tudi tam v kratkem času več dela, ker pričeli so že izsezavati vodo iz ru-dokopov, kteri so bili z vodo napolnjeni od poslednjega štrajka; potem bodo zopet pričeli delati po rovih in rud • izvažati na površino zemlje.
Naši rojaki se imajo tam še precej dobro. Imajo svojo slovensko godbo, ktero vežba naš rojak, ka-peluik g. Matija Jerman iz Pueble, nekaj komad >v že dobro igrajo. Podporno društvo sv. Petra dobro napreduje in šteje že nad 100 udi.
V Leadville bodo imeli dne 5. aprila mestne volitve, za kandidata za alderma'ia je postavljen tudi naš rojak g. Joo G o 1 o b i c h, na tiketu od People party. Rojaki v Leadville, kteri imate volilno pravico, glasujte za svojega rojaka, ako bode izvoljen, bodejo Slovenci v Leadville lahko ponosni, da imajo tudi svojega zastopnika v mestnem svetu.
Druzih posebnih novosti nemam. Vreme imamo tukaj precej toplo. K sklepu srčni pozdrav rojakom ; tebi „Glas Naroda", glasilo delavcev, pa ž^lim obilo vspeha. M. G.
Ruski admiral na obiska.
Pod admiral Makaroli" od ruske mornarnice si je minoli teden ogledal stroje za lomljenje ledu na Michigan in Erie jezeru, v petek in soboto seje pa bavil v New Yorku.
V	spremstvu z ruskim višjim kon zulom je šetal tudi po spodnjem mestu, ogledal si je pošto, Wall Street in Battery; na vprašanje glede vojne med Zjed. državami in Španijo je rekel, da bodo bogate Zjed. države zmagale ubožano Španijo.
Znamenit glasbenik umrl.
V ponedeljek večer ob 10L uri 15 min. je nenadoma umrl v hiši svojega managerja jako znamenit glasbenik Anton Seidl. Seidl je zaužil precej rib opoludne v ponedeljek in ves popolud^e tožaril o bolečenih. Anton Seidl se je rodil 7. maja 1850 v Pešti na Ogerskem, ter bil učenec Richarda Wagnerja.
V	Evropi je vodil godbo na raznih znamenitah operah, v New Yorku je bil obče čislan in njegovi koncerti bili zelo priljubljeni. Letos je imel na ponudbo mesto kapel nika na kraljevi operi v Berolinu, a je ni hotel sprejeti.
Brooklynski boodlerji zasačeni.
Republikanski trabantje pred sodnijo.
$80.000 naredili.
je ukraden veliki vlačilni parnik „A T. Halle", lastnina od CJnter-hill Transportation Co. Takoj se je podalo mnogo policajev na iskanje tatov. Okolu 5. ure je zvedel policaj Moonan, da se parnik nahaja ob vnožju Morgan Str., ter hitel tja. S parnika se je hotel zmuzati -Patrick Collins in tega so prijeli. Vsi vhodi v parnik so bili zaprti ter z silo odprli neka vrata in potem našli v nekej kabini kuharja nezavestnega na tleh ležečega. Ta je povedal, da je vse možtvo odšlo v petek po noči k svojim rodovi-nam, on sam pa ostal na krovu; okolu 11. ure je prilomastilo 5 tujcev na ladijo in so ga pobili na tla. Lopovi niso mogli ubežati s parni-kom, ker ni bilo na njem dovolj premoga.
Uzroki nesreč v rovih.
Harrisburg, Pa., 25. marca. Robert Browulle, superintendent urada of Mines Sc Mining, pravi v svojem prvem letnem poročilu, ako bi bile rudarske postave bolj strogo izpeljane, bi se na vsak način število nesreč v premogokopih Pennsylvanije zelo zmanjšalo. Zagotavljanje posameznih ljudi, kteri pravijo, da je množina tujih delavcev po premogokopih te države kriva mnozih nesreč, pravi ta mož, da to ni res, ker ti ljudje ravno tako ljubijo svoje življenje kakor Ame-rikanci in niso nič manj pazljivi pri delu. V premogokopih s trdim premogom je delalo 59.833 delavcev. Od teh je bilo 23.402 rojenih Amerikancev, 13,561 naturalizira-nih Amerikancev in 22.860 tujcev. V premogokopih z mehkim premogom je deialo 59.903 delavcev. Od teh je bilo 23.675 rojenih Amerikancev, 14 691 naturaliziranili Ame rikaucev in 21.537 tujcev. Trdega premoga so manj pridobili za 1, 126.976 ton, mehkega pa več za 4,4000.616 ton, ker je poslednji ce-neji. Superintendent je mnenja, da so poslednjega preveč pridelali, zato je bila cena tako nizka. Zaslužki delavcev ne bi bili tako slabi, ako bi ti le bolj stalno delo imeli.
„ Tatovi „na debelo".
Filadelf ija, 29. marca. Včeraj bo zaprli Rihard F. Loperja, podpredsednika in manargerja .»Guaranties Finanz Comp." češ, daje ,,Peoples Bank" osleparil za $600.000. Blagajnik te banke John S. Hopkins se je minoli četrtek ustrelil, ko je zvedel, da bode imenovan receiver za ,,Guarautos Co." V ,, Peoples Bank" so nalagali državne novce in pri njej igrali veliko ulogo politikarski boodlerji.
Povodnje v Obio dolini.
za 6 čevljev. Tri sotnije narodne garde so sklicali, da gredo preplav-ljencem na pomoč. Mestni odbor je dovolil S5000 podpore prizadetim, prostovoljni darovi obilno dohajajo. Železniški promet je proti jugu in zapadu ustavljen.
Sullivan, Ind., 29. marca. Wabash reka je včeraj večer prodrla nasip na 100 čevljev daleč; voda pokriva sedaj nad dvajset tisoč akrov zemlje; škodo cenijo za prvi trenotek S 100.000. Na stotine družin je v velikej nevarnosti, ravno tako konji in druga domača žival. Zelo se trudijo, da otmo ljudi. Indiana in južna Illinois železnica imati obilo škode. Wabash reka je do včeraj večer narasla do 28 čevljev. Tudi Ohio zelo narašča in se boje, da prodere nasip pri Laucen-burg.
Kljnbn znižanej plači.
Providence, R. I., 25. marca. Kljubu znižanemu izdelovanju v obrtniji z bombažem vsled štrajka delavcev, ne morejo cene izdelku kvišku in mnogo kapitalistov zagotavlja, da se morajo zaslužki še bolj znižati, akoravno delavci že sedaj ne morejo živeti od celodnevnega dela. Celo ako 50 do 100, ali 200 tovarn zapro, ni pričakovati zboljšanja; za edino Bredstvo smatrajo, da vse izdelovanje na gotovi čas ustavijo, dokler se kupci privadijo na višjo ceno pri kupovanju.
Razstrelba dinamita.
Y o u n g s t o w n, O., 23. marca. V nekej hiši ne daleč od kamnoloma pri Hillsville ob Pittsburg in Lake Erie železnici je včeraj razletelo pol tone dinamita. Več hiš v bližini, v kterih so stanovali italijanski delavci kamnoloma, je bilo razdejanih in mnogo osob težko poškodovanih. Dinamit je vnel po streli.
Tekmovanje s petrolejem v St. Lonis.
St. Louis, 23. marca. Standard Oil Co. je kakor kaže odločena, da tukaj od leta 1851. obstoječo St. Louis Oil Co. uniči. Med obema družbama je nastalo hudo tekmovanje in temu je povod, da je cena petroleju tukaj padla na 3^ centa pri galoni.
jan. 1898; 3. Pri volitvi leta 1900. ne bode plačati pristojbine ; potem pa; leta 1912. se pa lahko sklepa ali bodo to pristojbino pridržali še na dalje ali ne. Zagotavlja se, da je ta postava protiustavna in bodo republikanci proti njej ugovor vložili.
Temperenclerji pronzročili izgred.
Wichita, Kans., 24. marca. Dvajset žensk, ktere so nosile bele trakove z napisom ,,F. W. C. J.U.", je včeraj zažgalo gostilno ,,K sovi" na meji Kansasa in Oklahome, ter ta do tal pogorela. Gostili*!-^ in kakih dvanajst prijateljev se je oborožilo in zasedlo konje ter je-. zdelo v mesto, kjer so včeraj večer ustrelili baptistovskega dekana A. C. Fairchild. Prijatelji in nasprotniki temperenclerjev se oborožuje-jo, po vsej okolici vlada veliko razburjenje.
Chambersburg, Pa., 25. marca. Temperenclerji eo v sredo po noči z dinamitom razstrelili gostilno. Ta gostilna se je] nahajala na meji in gostilničar s tem obšel tem-perenc postavo.
Sedem osob zgorelo.
K e n t, Mont., 26. marca. V minoli uoči je pogorela hiša gostilničarja Edward Hansmana, on, njegova žena in petero otrok je zgorelo.
Nastopi u z r o č i 1
vši mraz je pro-vpada nje vode.
Razne vesti.
Nova avstrijska dobrodelna dražba
V Albany je bila dne 30. t. m. inkorporirana avstrijska družba za New York. Namen te družbe je naseljencem iz Avstrije pomagati, jim delo preskrbeti in v bolezni biti v pomoč. Na čelu tej družbi so: Louis Fleiachmann, dr. J. Senner, baron Ramberg, dr. Robert Ritter in drugi. Ta družba namerava na Greenwich Str. zidati posebno hišo z bolnišnico in naseljene Avstrijce varovati. Namen je v ietini plemenit. Nekaj Avstrijcev newyorške naselbine je že lepe svote v ta namen podpisalo. Dunajska in Budimpe-štauska vlada je v*aka obljubila po $1000 na leto podpore. Vse lepo in plemenito, da se le ne bi preveč košatilo v tej družbi magjarsko
Croeker in Tammany bo sedaj postali „reformerji<<. Pričeli so v Brooklyuu in 9 republikanskih tra-ban,tov izročili kriminalni sodniji, češ da so mesto osleparili za $80.-000. Gospodje od Tammany po sebi dobro vedo kako se občinski, county in državni novci ekskamo-tirajo iz onih blagajnic in potem denejo v žep politikarjev, zato so tudi takoj po glavi žeblja zadela s preiskavo. Tammany morajo pa tudi kaj najti, kar jim bjde služilo v agitacijske namene pri prihodnjih volitvah in kričali bodo: „Pod republikansko vlado so kradli!*' In res je tako, devet zatoženih republikanskih višjih gospodov in njih sleparije dokazujejo, daje tudi v tej stranki mnogo smeti. Ti gospodje so zaračunali vsa nujna de la zelo visoko, dvakrat toliko za kolikor bi jih že drag kontraktor napravil; za odpravo necega griča je bilo dovoljeno in proračunano S6400, a konečno zahtevali in tudi dobili $13.645; enako so delali drugimi račuui in proračuni. Ali Tammany niso ne le nič boljši, temveč še slabeji, saj dokazali so že to.
Parnik ukradli.
V soboto zgodaj zjutraj je bila policija v Jerey City obvestena, da
Pittsburg, 24. marca. Upadanje temperature je prouzročilo, da voda vpada, ko je dosegla 30 čevljev visočine. Povodenj je pa do-sedaj že prouzročila na stotisoče dolarjev broječo škodo in več tisoč delavcev je začasno ob zaslužek. Železnica nad Pittsburgom je hudo poškodovana. V mestu samem je dolenji del preplavljeu. Na razstavnem poslopju je najmanj $50C0 škode. Ob Allegheny reki so skoraj v vs-ih tovarnah delo vstavili.
Sherrodsville, O., 24. marca. Mesto je preplavljeno in vsa trgovina počiva. Proga Wheeling & Lake železnice je štiri milje na dolgo poškodovana. Cleveland, Cautou & Southern železnica ni dosti manj poškodovana. Ves promet je ustavljen.
Cincinnati, 24. marca. Ob 9. uri danes zjutraj je Ohio reka narasla do črte 48.4 čevljev, a ne narašča več. Vpadi a pa ne bode kljubu nastopivšem mrazu, ker še vedno dežuje. Iz mnozih krajev rečne doline dohajajo zelo vznemirljive vesti.
Parkersburg, W. Va., 24 marca.. Reka je včeraj zelo narastla. Leta 1884. ko je bila povodenj, je bila samo dva Čevlja višja. Želez uice in brzojavne naprave so na mnozih krajih poškodovane. Bati seje za vodne naprave.
C o 1 u m b u s, O., 24. marca ioto reka je bila včeraj 35£ čev-v višja nego kedaj popreje. V lednjih dvanajstih urah je upadla
Štrajk železniških služabnikov.
St. Louis, 23. marca. Napetost med družbo in služabniki Monterey and Mexican Gulf Railroad Co. je pred kratkem nastal razpor vsled znižanja plače, danes pa je nastal štrajk. Skoraj vsi vodje lokomotiv, kurilci, zaviralci in sprevodniki so v štrajku. Pravi uzrok temu pa je bilo prijetje dveh služabnikov, ktera sta se pretepala z Meksikanci, kteri so prevzeli službe odpuščenih kurilcev.
Zakladi premoga v ognjn.
S i o u x F a 11 b , S. D., 29. marca. V zapadnem delu države so minoli teden odkrili goreče zaklade premoga, kteri se razširja več milj na daleč in so dva do tri tisoč čevljev globoko pod zemljo. Vsa znamenja da ti zakladi že več let gore.
Strajk v zapadni Virginiji.
Charleston, W.Va., 25. marca. Fred. Dolcher iz Nelsonwille, Chairman izvrševalnega odseka United Mine Workers se je izjavil, da so pri zborovanju v Kast Bank sklenoli vse premogarje WeBt Vir-ginije dne 1. aprila pozvati na štrajk, ako podjetniki ne bodo plačevali po 66 centov od tone in vpeljali osemurno delo, kakor je bilo sklenjeno na čikaškem zborovanju.
Volilna postava v Lonisiani.
New Orleans, 26. marca. Po šesttedenskem prepiru za volilno vprašanje je danes sprejelo posta-vodajalstvo s 95 proti 28 glasovi volilno postavo za državo. Namen te zmesi je zamorcem zabraniti, da bi v bodoče politikarjem služili za volilno orodje. To Bkušajo s tem doBeči, da mora vsak volilec znati Čitati in pisati. Izvzeti so ljudje, kteri imajo imovine vredno $300 in plačujejo davke; nadalje smejo voliti : 1. Vse one osobe, ktere so im«-le dne 1. jan. 1867 volilno pravico v kteremkoli kraju Unie, kakor tudi fijih sinovi in potomci; 2. Vsi naturalizirani meščani od dne 1
Hansman je došel pezno domu, a kmalu potem je bilo poslopje v plamenu.
Milica proti štrajkarjem.
Houston, Tex., 28. marca. Štrajk tukajšnjih služabnikov cestnih železnic je postal zelo reBen. Major je sklical nekaj oddelkov milice pod orožje, da razprši pretečo množico in družbi pripomore, da saj deloma s prometom prične. V obče niso sklicali milico zaradi strajkarjev, pač pa več zaradi množice ljudstva, ktero je simpatiziralo z štrajkarji in oviralo ves promet. Vozove so napadli in razbili. Med 4. in 5. uro popoludne je prišla na prizorišče milica, namreč pešci, konjiki in topništvo, ter napravila mir. MeBto je v temi, ker je razstrelba razdejala .električne _ prave.	*
Nevarna pota v Klondike.
Taco ma, Wash., 27. marca. Pri Valdes v Alaski je kakih 1200 zlatoiskalcev, večinoma iz iztočnih držav, obtičalo in nemorejo ne naprej, ne nazaj. Ti ljudje bo nameravali iti čez Valdes ledenik proti Copper reki, ali Indijanci zagotavljajo, da čez tega ni mogoče priti, ker je mnogo razpok. Pred dvemi leti je bilo mogoče ^iriti čez ta ledenik, ker so bile razpoke se snegom napolnjene, ali to je bila izjema. Še le po leti, kadar bode mogoče s čolni priti čez potoke, bode še le ta pot saj za silo dobra. V Port Valdes so pogosto viharji z snegom. Počet-kom februarja so se zgubili štirje ljudje in 30 najbrže zmrznili. Gospa Jessen, žena posestnika je bila v Dawson City usmrtena, najbrže umorjena. Policija preiskuje slučaj. V Juneau je gospa Aldrich v blaznosti nameravala umoriti štiri otroke, dva je tako težko poškodovala, da sta umrla. Pomorščak McDonald je v Skagnay padel raz la-dije „Richard" in utonil.
Roparji železniškega via:;a. V i s a 1 i a, Cal., 23. marca. Pri Cross Creek so danes dopoludne napadli našemljeni roparji osobni vlak. Z dinamitom so razstrelili ekspresni voz; vplenila poštno vreča in jo spraznila. Več potnikov je bilo oropani h za njih novce. Močan oddelek šerifov zasleduje roparje.
Osoda ribičev.
48 ribičev zmrznilo na lede u i 5 k o 1 i, 73 ranjenih.
S t, J o h n s., N. F., 26. marca. Dne 10. t. m. je ostavilo 19 ladij luko in se podale proti severu na lov morskih psov. Ker je bilo vreme na obali dobro, so menile zaostale družine ribičev, da so tudi možje na varnem, ali zelo so se motile v tem upanju. Danes seje povrnol prvi parnik in prinesel vest, da so 13.500 morskih paov pobili, povedali pa tudi, da je možtvo jednega parnika ponesrečilo, 48