hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče |/ . sr ^ ;Sf i [ / ^ *• | • 'j, ' 3838571 4 U19 9 8 f / L"-> ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.FSh.Si L/ 45 /et Racf/a ICt/m A X; u Dost mamo! www.boleana.iom tel.: 03/5419-715 Trgatev pri štulmu I m ^PNEUMATfC W TRADE AVTODELI OLJA AVTQKQZMETIKA MAZIVA IZPUŠNI SISTEMI RAVNANJE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje. Tel.: 03 563 18 30 JPS www.jps-pneumatic.si JPS jurij.plevcak@siol.net JP5 j e i PON -PET: 8-1E IN 13-17 SOBOTA: 8-12 (oiilinontdl' # UHU ROYAL W ~flrinimO »SSSJJKiŠ VELIKA IZBIRA ZIMSKI PNEVMATIK ry/FULDA n-imo JlllOliESTUIIE O BUNE.OP SjCUKI VULKAN1ZERSVTO PLATIŠČA SERVIS ^ H Hlini @1 iS OB LEPEM VREMENU AVTOPRALNICA OBRATUJE TUDI OB NEDELJAH 9-12 AVTOPRALNICA Reportaža za 3?ve PLa n i nci m Srna Rja pri JeiJaH v Zasavju Zadnjo oktobrsko soboto se je namenilo triintrideset planincev iz Šmarij pri Jelšah v Zasavje. Pravzaprav jih je pripeljala njihova vodnica Mateja Grat v neznano. k la enem izmed potovanj je mora-IN/a poslušati sopotnico tudi o zanimivostih in lepih kotičkih Zasavja, pa se je spomnila na'te podatke v teh jesenskih dneh. Seveda so bili vsi navdušeni, saj je eno spoznavati kraj v naravi, drugo pa le voziti se mimo. „Tu pa ne bi živela,“ si je mislila včasih ena od pohodnic, ko je opazovala Hrastnik skozi okno vlaka. Zdaj ima drugačno mnenje. Prav tako sestra župnika Toneta Kolarja. Tone je vrsto let živel na Dolu in ga imajo krajani v najlepšem spominu. „Večkrat smo bili pri njem, z avtom. Tudi v Gore smo se peljali. Vendar vaših krajev še nikoli nisem doživela v tako lepi luči...“ Ob ogledu Rižnerjeve hiše in brodarskega doma smo skočili tudi v steklarsko trgovino, čeprav je bilo to podobno, ko bi v Saharo pošiljali pesek. Blizu imajo namreč Steklarno Rogaška. Pa so vseeno našli zase precej praktičnih in lepih izdelkov. Dan so zaključili v planinskem domu Gore, ki sicer od zunaj ni najbolj planinskega videza, oskrbnica Branka pa vedno poskrbi za odlično postrežbo in prijetno vzdušje. Besedilo in slike: Fanči Moljk Na Losu v Hrastniku se svet odpre Cilj - planinski dom v Gorah 11. november 2010 Uvodnik OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Morate prebrati: Po POPLavaH se apnaiui Rešujejo s svojimi močmi V RaoečaH novo naicupovaino sneoišče 10 Vinsica KLer GomŠKa Bnoa 13 Pnva uRaona TRcarev pri zacoRsicem šimmi 15 Pooajre nam roko 17 45. Rojsrni oan Raoia Kum 18 100 L6T mame Potoe 21 Špecu za ViLua PeTRiča 26 Odprto PRvensjvo S.lraua open v kickboksu ^ SrnaH, coniLO naše civiuzacue 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. i še dobro minila evforija noči čarovnic in osvetljenih buč in dan za tem številčna, hm, svečijada na grobovih, čeprav so osveščeni aktivisti v Zagorju ponujali zastavice kot nadomestilo za kurjenje sveč, se je prismejal sveti Martin z gosjo in mladim vinom. (Vmes je bil tudi zahvalni dan!) Prejšnji vikend se je začelo in ta konec tedna se bo nadaljevalo krščevanje bodočega opojnega vinca. Za nas več kot dovolj razlogov za veseljačenje in če bi ob sobotnih nočeh v Trbovljah radi spali, kot ponavadi, lahko kar pozabite na to. Ne smeh, zverinsko rjovenje človeške rase vam bo to preprečilo...vsaj v okolici gostinskih lokalov, ki imajo podaljšan delovni čas, je tako. Brezplačni eko koncert v Zagorju je bil v soboto tudi ekstra dogodek. Nastopajoči bendi so prispevali k razpoloženju, govorniki - vsaj eden od aktivistov Eko kroga - pa je v verbalnem onesnaževanju prekosil vse onesnaževalce okolja zasavske regije skupaj in verjamem, da bi lahko še druge slovenske zraven prišteli. Ne veste, zakaj? Proslavil se je na govorniškem odru z nizkimi udarci nad človekom z imenom in priimkom, ki ga ni bilo zraven, da bi lahko vrnil. Pa tudi, če bi bil, tega ne bi storil, ker njegova inteligenca temelji na zelo drugačnih temeljih. Kako je bilo v sredo na 'zadnjih mirnih demonstracijah' Zasavcev v Ljubljani pa v naslednji številki. Upam vsaj, da bo dogajanje mogoče kulturno opisati in objaviti, kljub zgovornemu poimenovanju »štafeta norosti«. Tudi za take stvari je treba imeti j..., ups, korajžo, mislim, za objavo! Dvajset tisoč gospodinjstev v Zasavju je prejelo propagandno gradivo. Ljubi bog v nebesih, daj, da bi vsaj polovica njih naročila Zasavca. Tričetrt prihodka bi dobili socialno ogroženi v Zasavju - svečano obljubljam!!! No, toliko, da ste na tekočem, se morajo iz vode reševati zagorski apnarji kar sami. Le kam so izginili dobri gospodarji - lastniki, ki bi jih pač moralo skrbeti za svojo lastnino. Konkurenti trboveljske cementarne, ki so tudi med njimi, se ukvarjajo z drugimi aktivnostmi. Župan zagorski pa z vprašanjem, s čigavim cementom naj gradi... Zasavje je ena sama cirkuška arena, Zasavci pa žalostni klovni. Ne pozabite, 23. je državni praznik, ampak prosti pa ne boste, če ste med srečniki, ki še imajo službo (delo se že najde, mar ne?!) Urednica Marta Bji m ( Naslednja številka ZASAVCA izide 25. 11. 2010 ~~) Naslovnica: Perkmandelc na trgatvi Slika: TD Ruardi Zagorje Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 3V Naša bodočnost '(^čo.si/i je c/o/oz /tajoeejecja raztt/neoa/ija, c/a /te razu//ieš. £ßa/f(tsa/1 (Z/Hicta/i 15.09.2010 Janja Glogovšek, Planinska vas 24, Trbovlje - hči Lia Vran 28.10.2010 Simona Kos, Stranje 35, Šmarje pri Jelšah - sin Kevin 29.10.2010 Tanja Ribič, Vodice pri Gabrovki 18, Gabrovka - sin Žan Divjak 30.10.2010 Karmica Skatič Holešek, Krnice 11, Hrastnik sin Jaka Holešek 31.10.2010 Nastja Mumel, Bobovo pri Ponikvi 20, Ponikva - hči Salina Anita Jerman, Škofja Riža 16, Dobovec - sin Nejc Marina Radič, C. I.maja 11, Senovo - hči Milla Marjanovič 01.11.2010 Indira Tabakovič, Opekarna 4, Trbovlje - sin Adin Tabakovič 02.11.2010 Tjaša Galjot, Lobček 30, Grosuplje - sin Tim Danijela Karalič, Nasipi 23, Trbovlje - sin Kenan Kešetovič 03.11.2010 Tina Lucu, Neža 26a, Trbovlje - sin Lan Mihad Kadrič Vesna Navodnik Ocvirk, Florjan 21 Oa, Šoštanj - sin Luka Ocvirk Renata Romšič, C. zmage 22, Zagorje - sin Gal 04.11.2010 Azra Agovič, Borovniško naselje 1, Kisovec, Zagorje - sin Rajan Atič 05.11.2010 Anita Lebič, Novi Log 7, Hrastnik - sin Maks Kovač 06.11.2010 Maja Juvan, Topovlje 10, Braslovče - sin Anže Bosilj Svetlana Radak, Trg svobode 32, Trbovlje - hči Sofija 07.11.2010 Brankica Pavič, Šaleška c. 19, Veleje - sin Asexandar Čestič 08.11.2010 Matejka Lešnik, Hramše 8, Žalec - sin Jan Svržnjak Iskrene čestitke! Kdo smo in........... Resnično se pogosto sprašujem kdo sploh smo na tem svetu, polnem skušnjav. Ne zavedamo se svoje majhnosti, maltene ničnosti, poigravamo se z vsem, kar nam je dano in grabimo: čim več dobre hrane, zabave, vsega., a vse je tako prazno, nikjer nobene vsebine. Veliko hočemo, a malo damo. Le kaj reči na podkupljive tožilce in kaj na poslance osumljene pedofilije? Denar je sveta vladar, a sla, ki ni naravna...? Ne, pri najboljši volji za nikogar ne najdem opravičila in ga tudi ne želim. Dovolj je, da samo omenim Vegrad. Pojavlja se vse več dokazov, da so iz Vegrada na bančne račune v Liechtensteinu odtekali milijoni evrov. Liechtenstein je tudi sicer priljubljena destinacija za prikrite finančne transakcije, (vir: MMC, RTV SLO) Ali pa: zakaj se ne bi tam nekje v nekem zakotnem Zasavju gradile sežigalnice? Od nečesa je treba umreti, kaj moremo, če je za to kriva onesnaženost! Pa še nekdo pri tem služi mastne denarce! Zanima me, kaj bo naš predsednik s Štafeto norosti? Spominja me malo na našo preteklost, vendar čisto malo. Njen pomen je tokrat popolnoma drugačen. Ne bi bilo ne dobro in ne lepo, da problem kot prava štafeta preide drugam. Da si ga podajamo iz roke v roko. Nikomur ne privoščim tega vročega krompirja, nikomur ne privoščim bolezni in prezgodnje smrti. Moj današnji blicreport z zagorskega Polja - stanje nespremenjeno. Sprašujemo se le kdo bo hitrejši - zima ali občina? Nekaj slutim, a močno upam, da sem v zmoti. Danes dežuje in slika je podobna tisti v času poplav. In še neka o tolerantnosti in dobrososedskih odnosih.... Najprej dober primer: utrujena sem prišla iz službe, hitro pod tuš, potem pa...zvonec. Hm, le kdo bi to bil? Soseda, ki jo le bežno poznam, mi je povedala, da sem okno na avtomobilu pustila odprto. Pozitivizem me je potem spremljal še nekaj dni. Zdaj pa druga zgodba. Sinoči sem imela srečo, saj sem v poznih večernih urah naletela na prazno mesto na našem prebukiranem parkirišču, ki je skorajda pod mojim oknom, saj je moj blok le meter stran. Danes zjutraj se mi je mudilo in kaj vidim? Velika srebrna limuzina me je zaparkirala in mi zaprla pot tako, da bi lahko šla le še navzgor naravnost v nebo, če bi se dalo. In kaj zdaj? Moj gost, ki se mu je mudilo na vlak, je mencal in se živčno oziral. Zatrobila sem in se pričakujoče zagledala v okna sosednjega bloka, na katerih se je pojavilo nekaj obrazov, ki očitno niso bili pravi. Ura teče - kaj zdaj? Potem je zabobnalo in nekje zgoraj se je odprlo okno. Pa sem jih dobila po nosu! »Saj se bomo umaknili, sicer je pa to naš parking!« Vzelo mi je sapo. Pred hišo moje matere se na naši zemlji velikokrat kdo parkira, pa še nismo rekli - to je naše, a pred blokom kjer živim... Me resnično zanima, ali so mogoče to parkirno mesto kupili, ali pa je to pogojeno s stažem bivanja?!!!? Sicer pa....ali bi bilo to sploh kaj čudnega v tej naši deželici, kjer človek sploh več ne ve, komu lahko še verjame in na koga zanese. HALOOOOOOOOOOOOOOOOOOH!!! StaR 1. neona KonsTiTimvna seja oBčinsKeca svera Liti ja M četrtek, 28. septembra 2010, so se sestali novoizvoljeni litijski občinski svetniki s starim novim županom Francijem Rokavcem na 1. redni, konstitutivni seji občinskega sveta po volitvah. r^obili so se na Geometričnem sredi-L^šču (GEOSS - u) v Spodnji Slivni nad Vačami, kjer so jim člani Družinskega gledališča Kolenc pripravili krajši kulturni program o GEOSS-u in Prešernovi Zdravljici (slovenski himni), katere verzi so vklesani v središčni kamen, se vpisali v knjigo obiskovalcev, v katero so se prvi vpisali republiški funkcionarji in župani večine slovenskih občin 14. septembra 1989 ob odkritju spominske plošče z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«. Drugi del 1. redne konstitutivne seje so župan in občinski svetniki nadaljevali na Občini Litija. Potrdili so mandate županu in vsem 23 izvoljenim občinskim svetnikom. Imenovali so 9- člansko komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, katero bo naslednja štiri leta vodil Pavel Hiršel. 5 člansko komisijo za statut in pravna vprašanja bo vodil Gregor Zavrl, Jože Vidmar s člani Janezom Beja, Markom Zajc, Vinkom Logaj, Ignacom Šteferl, Avgustom Cvetežar in Jožetom Grošelj pa nadzorni odbor. Besedilo in slika: ŠkL Prvi se je v knjigo vpisal stari in novi župan Franci Rokavec Prvič v TRBOvuaH M petek, 5. novembra 2010 je v organizaciji GT SDS in 00 SDS Trbovlje Delavski dom Trbovlje gostil sejo Sveta Slovenske demokratske stranke Slovenije. Qeja Sveta SDS je najvišji organ med <3obema kongresoma in se je tokrat prvič zgodila v Trbovljah, kar je za 00 SDS Trbovlje velika čast kot tudi priznanje za zasluženo delo. Seji je predsedoval France Cukjati, v delovnem predsedstvu pa sta bili obe podpredsednici Sveta SDS Breda Filipovič in Iva Zorenč. 00 SDS Trbovlje sta na seji zastopala 2 delegata - predsednik 00 SDS Trbovlje Borut Dolanc ter tajnik 00 SDS Trbovlje Mitja Vozel. V pozdravnem govoru je predsednik 00 SDS Trbovlje mag. Borut Dolanc priso- tnim zaželel dobro počutje v Trbovljah, v nekaj besedah pa izpostavil tri ključne probleme Trbovelj in sicer energetiko, tretjo razvojno os in visoko brezposelnost. Svet SDS je ocenil aktualne politične razmere v Sloveniji po preteku polovice mandate ter rezultate minulih lokalnih volitev. Na seji je bil prisoten tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je poudaril, da »eden temeljnih zaključkov današnje seje je, da je SDS v prvi polovici tega državnozborskega mandata dosegla oba ključna etapna cilja - zmagali smo najprej na evropskih volitvah, sedaj tudi na lokalnih volitvah in s tem smo zadovoljni, nismo pa zadovoljni s tem, kako se je v tem mandatu razvijala Slovenija«. (http://www.sds.si/news/7492, 2010). Seje SDS se je udeležilo tudi večino od 35 novoizvoljenih županov letošnjih lokalnih volitev, ki so imeli po seji še krajši sestanek. Ob koncu so se delegati udeležili še pogostitve in se razšli z dodatno motivacijo za nadaljnje delo. Besedilo in slika: 00 SDS Trbovlje Po POPLavaH se apnaiui Rešujejo s svoji mi močmi Nedavne poplave so v zagorski Industriji gradbenega materiala za seboj pustile škodo v višini 1,5 milijona evrov. V/ oceno škode je vključena uničena oprema, izdelki, surovine, poškodovana infrastruktura, izpad dohodka ter celotna sanacija. Uradno so lahko prijavili le škodo v tovarni v višini 600.000 evrov. /^d zavarovalnice so prejeli 50.000 V^evrov, kljub temu, da je tovarna zavarovana za 7,3 milijona evrov. Zavarovalna polica je v osnovi protipožarno zavarovanje, ki vključuje strojelom, izpad dohodka in škodo na zalogah. Poplava pa spada pod dodatno zavarovanje in ne upošteva navedenih vrednosti in osnov. Škodo so prijavili tudi na Slovenski podjetniški sklad v roku do 3. novembra in upajo, da bodo odobrili vsaj del pomoči, kot je v času poplav glasno obljubljala vlada. Nemudoma bi bilo potrebno obnoviti most, ki je bil med poplavami uničen. Na občino so že poslali dopis s prošnjo, da zaščitijo dostop do tega mostu, tako preprečijo morebitne nesreče in ga čim prej obnovijo. Sočasno so občino zaprosili tudi za opozorila na sami cesti, saj trenutno kamioni dovažajo surovino preko zasilno usposobljenega železniškega mostu in zaradi neugodne postavitve obračajo na glavni cesti ter s tem ogrožajo prometno varnost. V podjetju zaradi neuporabnega mostu nastajajo dodatni stroški (obvoz čez železniški most) in posledično je ogrožena tudi prometna varnost udeležencev v cestnem prometu. Dokončno je potrebno sanirati glavno cesto, da bo možna vzpostavitev industrijskega tira (možnost uporabe v letu 2011). Poleg tega ocenjujejo tudi, da je nujna sanacija vodotoka Medije in ureditev protipoplavne brežine. Direktor Emil Šabanovič je o poslovanju na tiskovni konferenci povedal: »Do konca leta pričakujemo prodajo 280.000 ton vseh izdelkov in 10,7 milijona evrov prihodkov. V prvotnih planih smo si zadali minimalni dobiček, zaradi nepredvidenih stroškov ob zadnjih poplavah pa upamo, da bomo poslovali vsaj brez izgube. V celotno poslovanje našega podjetja je vključena proizvodnja in prodaja apna, apnenčeve moke, gline in mivke ter storitve deponiranja. Že v prvem letu redne prodaje novega proizvoda Apnenec IGM bo prodaja dosegla 20.000 ton. Izdelek je namenjen uporabi v kmetijstvu in ga prodajamo v kompletni izvedbi z dostavo in trosilcem. Seveda pa lahko naše rezultate ogrozijo še grozeča neplačila s strani kupcev. Trenutno imamo največje težave z Merkurjem, ki je trenutno v prisilni poravnavi in nam dolguje 110.000 evrov. Težave imamo tudi s podjetjem SCT, ki nam v zadnjem času ne plačuje in je skupnega dolga že za 576.000 evrov. Zaradi krizne situacije, ki jo je poleg globalne gospodarske krize poplava še poslabšala, smo zavrli vse nenujne investicije. Do novembra smo izvedli le za 377.253 evrov investicij, do konca leta pa naj bi zaključeni znesek za investicije znašal 600.000 evrov. Končali smo že najnujnejše, remont peči in manjše posodobitve na napravah, trenutno pa izvajamo avtomatizacijo pakiranja vreč hidriranega apna in pričenjamo z rekonstrukcijo klasirnice. V prihodnjem letu pričakujemo prodajo skoraj 280.000 ton izdelkov in 10,9 milijona evrov prihodka. Tako kot smo v letu 2010 tudi za naslednje leto planiramo minimalni dobiček. Kot glavno novost za leto 2011 pripravljamo projekt souporabe biomase v kombinaciji z zemeljskim plinom. Pilotno napravo za uporabo biomase bomo preizkusili že letošnjo zimo, na enem izmed osmih gorilcev, ki jih ima peč. V primeru uspešnega rezultata bomo investirali v eno izmed peči v zimi 2011/2012 in v drugo peč v zimi 2012/2013. Lesne sekance za biomaso imamo zagotovljene v sosednjem podjetju Svea. Z uporabo biomase bomo poleg povečanje učinkovitosti poslovanja dodatno zmanjšali izpuste COr Poleg omenjenega nameravamo postaviti dodatno protihrupno zaščito na peči in proti prašno ter protihrupno zaokrožiti obrat z rekonstrukcijo klasirnice. Vse naše investicije so usmerjene v modernizacijo in skupno naj bi v letu 2011 zanje namenili 1,7 milijona evrov, do leta 2015 pa planiramo skupne investicije v višini 4,8 milijona evrov. Za uporabo apna v asfaltih je bila v letošnjem letu narejena zaključna študija »Vpliv zamenjave kamene moke s hidri rani m apnom v asfaltnih zmeseh za obrabne in zaporne plasti«, ki po letih raziskav daje zeleno luč za uporabo v praksi. Upamo, da bo možno pričeti s tovrstno uporabo že v prihodnjem letu.« Po viru: MaH LapaRce Cemenr oeiuje v siaaDU s SLovensico m evROPSico zai elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS TO V C. Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:......................... Telefon:................................. Naslov:................................. Davčna številka:......................... hrastnik - Crbovlje - zagorje - litija - radeče miš* Podpis:. “J Podjetniški kotiček Irene Meterc Aktualne podjetniške priložnosti v okviru 5. Slovenskega foruma inovacij 5. Slovenski forum inovacij bo letos potekal 2. in 3. decembra 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gre za osrednji nacionalni dogodek o inovativnosti, ki poleg razstave letos 55 najboljših slovenskih proizvodov, storitev in poslovnih modelov, ponuja tudi številne spremljajoče aktivnosti. Dogodek organizira JAPTI, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je brezplačen. V okviru dogodka bo organizirana prva Mednarodna tehnološka borza z namenom predstaviti in povezati tuja in domača podjetja, raziskovalne ter razvojne institucije, ki imajo zanimivo tehnološko ponudbo ali povpraševanje. Na spletni strani www.foruminovacii.si je objavljenih 35 tehnoloških profilov s ponudbo ali povpraševanjem, podjetja ali raziskovalne institucije pa prihajajo z Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Do 15. novembra lahko na naslov een@iis.si sporočite, s predstavnikom katere tuje organizacije želite imeti sestanek. V primeru velikega interesa bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili prvi. Vsak, ki se prijavi, bo individualne urnike (s točno uro sestanka) dobil do 22. novembra 2010. Druga priložnost za pridobivanje novih tehnoloških znanj in novih razvojnih idej se ponuja v okviru Tehnološkega stičišča, ki vam omogoča strokovno tehnično-tehnološko svetovanje po principu »ena na ena«. Strokovnjaki tehnološkega stičišča bodo odgovarjali na vaša konkretna vprašanja glede novih tehnoloških idej in njihove izvedbe, uporabe novih materialov, procesov, načinov testiranja in izdelave prototipov ter vsa ostala tehnična vprašanja za katera ne poznate odgovorov. Na spletni strani www.foruminovacii.si si lahko ogledate profile svetovalcev ter se prijavite na individualne sestanke z njimi. Pripravljen je nabor več kot 20 tehnoloških svetovalcev, ki so visoko specializirani in imajo dolgoletne izkušnje na svojem področju dela. V okviru enournih sestankov vam bodo pomagali rešiti vaš tehnični problem, vas ustrezno tehnično teoretično ali praktično usmerili, ponudili možne pristope ali vas povezali z morebitnimi tehnološkimi partnerji. Strokovnjaki so s področij avtomobilske industrije, ekologije, elektroindustrije, elektronike, avtomatizacije, energetike, informatike, telekomunikacij, računalništva, strojništva, lesne in pohištvene industrije, oblikovanja, plastičnih mas in predelovalne industrije. Prijava v tehnološko stičišče je možna do vključno 30. novembra 2010 in poteka preko portala Forum inovacij, na katerem označite termin želenega svetovanja, s tem pa rezervirate in potrdite termin svetovanja. Od 15. novembra dalje bo na enak način odprta tudi prijava v poslovno stičišče, v katerem bodo sodelovali strokovnjaki z različnih poslovnih področij. Na dogodku bodo oba dneva potekale tudi številne delavnice in okrogle mize v okviru mednarodnega programa, poslovno-inovacijskega programa in programa za mlade. Odlična priložnost, da brezplačno poglobite svoja znanja ali prisluhnete izkušnjam uspešnih podjetnikov. Program dogodka bo objavljen na spletni strani od 15. novembra dalje. Najpogostejše napake novonastajajočih start-up podjetij Start-up podjetje lahko ogrozite z marsikatero napako. V nadaljevanju vam predstavljamo seznam petih napak, ki se jim morate izogniti. Izbira napačne pravne oblike podjetja Zakon o gospodarskih družbah navaja več različnih pravnih oblik podjetij. Najpogostejši pravni obliki, ki se ustanavljata v Sloveniji, sta samostojni podjetnik (s.p.), ki nastopa kot posamezna fizična oseba, in družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Da lahko začne opravljati dejavnost d.o.o., mora biti statusno pravna oblika registrirana in vpisana v sodni register, s.p. pa v poslovni register. Vsaka pravna oblika podjetja ima svoje prednosti in slabosti. Pomembno je, da se dobro poučite o lastnostih vsake izmed oblik in se na podlagi zbranih podatkov in informacij odločite katera oblika vam oziroma vašemu podjetju najbolj ustreza. Izbira imena podjetja Pri izbiri imena podjetja morate biti pozorni, da ime, ki ste si ga izbrali (oz. podobno ime) že ni zasedeno. V nasprotnem primeru, vam lahko grozi tožba in s tem povezani stroški in izguba dragocenega časa. Torej, malo preventive vam lahko prihrani precejšen glavobol v prihodnosti. Sredstva za zagon in nadaljnje poslovanje podjetja Če se podate po podjetniški poti je zelo pomembno, da uredite vse formalnosti med katere spadajo tudi zadostna sredstva za zagon in poslovanje podjetja. Pomembno je, da ne mešate posla in svoje osebne lastnine, saj ste lahko na ta način deležni najrazličnejših obtožb, da je vaše poslovanje fiktivno. Prav tako v primeru tožbe odgovarjate individualno. Zavarovanje intelektualne lastnine Eden izmed najpomembnejših korakov je zavarovanje intelektualne lastnine vašega podjetja (že od začetka). Načinov kako to storite je več: patent, model, znamka, geografska označba, itd. Prav tako morate biti pozorni, da v pogodbe, ki jih sklepate z zaposlenimi in ostalimi podjetji, vključite aneks, ki vašemu podjetju zagotavlja pravico nad rezultati skupnega dela. Nezavedanje verjetne življenjske dobe vašega podjetja Nihče si ne želi načrtovati lastnega neuspeha, vendar je realnost takšna, da je veliko start-upov neuspešnih. V kolikor se znajdete v klubu nesrečnežev je pomembno, da imate urejene pogodbe v korist podjetja in ne tako kot naslednji primer: Dva družbenika sta imela v pogodbi zapisano 50/50 odstotno pravico odločanja. Prišlo je do nesoglasja, ko je eden od družbenikov želel oditi iz podjetja, drugi pa ni želel imeti izključnega lastništva nad podjetjem. Takšen nesporazum lahko pripelje vas in vaše podjetje v precejšnjo zagato, zato se jim že v predhodno poizkušajte izogniti. Vinsica KLGT Gomsica Bnoa Sobotni dopoldnevi v mesecu novembru in decembru so že nekaj let v Vinoteki klopotec v Zagorju rezervirani za predstavitev slovenskih vinarjev. \ /soboto, 06. 11. 2010, je v Vinoteki klopotec predstavnik V Vinske kleti Goriška Brda Tone Zupanek predstavil vina največje vinske kleti na slovenskem. Še posebej s ponosom in z razlogom je spregovoril o sicer že znani blagovni znamki Quercus. Omenjena linija vin je 15. 10. 2010 postala dobitnica Velike zlate medalje na ocenjevanju Mundus vini v Nemčiji. V Vinski kleti Goriška Brda se že vrsto let trudijo zadovoljiti mednarodni okus strokovne in ljubiteljske javnosti. Velika zlata medalja na pomembni mednarodni prireditvi v tujini potrjuje pravilnost odločitve vinarjev v Vinski kleti Goriška Brda, da je potrebno v proizvodnjo vin poleg ogromno truda vložiti še več doma in v tujini pridobljenega znanja in izkušenj. Vse to, združeno z naravnimi danostmi, s katerimi razpolagajo pridelovalci grozdja v Goriških Brdih, je prineslo zavidanja vreden mednarodni uspeh. Quercus je linija svežih sadnih in lažjih vin, ki se odlično podajo vsem primorskim pa tudi ostalim jedem. Potrebno je pohvaliti tudi vino Prvin letnik 2010. Če gre po Prvinu ocenjevati kakovost letošnjega letnika vin, ki jih bo Vinska klet Goriška Brda v kratkem ponudila trgu, potem lahko mirne vesti trdimo, da bo letošnji letnik zaznamovala izjemna kakovost. Prvin letnik 2010 je mlado vino prijetne svežine, posebne- ga sadnega značaja in dolgega odhoda. Temno rubinasta rdeče barva z vijoličnim odtenkom kaže, da gre za korenjaka med mladimi vini. Primarne arome svežega, polno zrelega sadja nas popelje v svet zrelih sadežev, zrele češnje, maline, višnje in slive. Okus vina je gladek in prijetno sladek ter rahlo trpek. Prvin se odlično poda k jesenskim jedem, pečenemu kostanju in prvim kolinam. Poleg tega pa Prvin ni le nekaj mesečno mlado vino, je vino s potencialom zorenja. Ponudimo ga ohlajeno na temperaturo od 13 -15 stopinj C. Prvin letnik 2010 vsebuje naslednje grozdno razmerje: 60% merlot, 20% cabernet sauvignon in 20% cabernet franc. Besedilo in slike: M.A.Š. vwomA 'KLOPOTEC Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 \. Uroš Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru ste vsako soboto od 9.00 ure dedje vljudno vabljeni na degustacijo vin: - sobota 13.11.2010: Vinogradništvo Steyer iz Apač, Gornja Radgona - sobota 20.11.2010: Vinogradništvo Valdhuber iz Svečine Na veselo snidenje! Ministrstvo za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Društveno Z3 ckV Društvo GeneRaL Siavnosrna MaisreR za Zasavje V počastitev spomina na velikega slovenskega domoljuba, pesnika in vojskovodjo, generala Maistra, je v Sloveniji 23. novembra državni praznik. aiiaoemua ob 125-Lejnici usranoviTve BRaineca DRUŠTva, PD Lipa in litijskih Gasilcev, 1885-2010 /^generalu Maistru vemo veliko in V./hkrati premalo. Navadno ga označujejo kot branitelja naše severne meje in Maribora, prvega slovenskega generala, ki so ga oblikovali neustrašnost, preudarnost in pogum. Bil je razumnik, pesnik, slikar in bibliofil. Temeljna prvina njegove osebnosti je bila globoka slovenska narodna zavest. Sredi decembra bo 3 leta od ustanovitve društva General Maister za Zasavje. Društvo je eno od devetnajstih, ki trenutno delujejo v Sloveniji, povezuje pa jih Zveza društev General Maister iz Ljubljane. Zmote in škodljive predstave o tem, da je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo prenehal pomen ohranjanja identitete naroda in uveljavljanja njegovega nacionalnega interesa, želijo z aktivnostmi v društvu popularizirati vlogo Maistra in njegovih borcev za severno mejo, med katerimi so bili tudi Zasavčani, razvijati in utrjevati domoljubno zavest predvsem med mlado generacijo, negovati spomin na generala Maistra ter skupaj z drugimi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami Zasavja širiti sporočilnost vseh bojev za osvoboditev in sa- mostojnost Slovenije. Že ob lanskem državnem prazniku, 23. novembru, je društvo pri ravnateljih in učiteljih vseh osnovnih šol Zasavja in pri preko 500 učencih, predvsem 8. in 9. razredov, dobilo zaveznike pri uresničevanju svojih ciljev. Mladi in njihovi učitelji so aktivno sodelovali pri širjenju vsebine dokumentarnega filma o generalu Maistru med vrstniki, pri postavitvah razstav o, na kviz tekmovanjih, v predstavitvah esejev o vojaškemu poveljniku, kulturnem ustvarjalcu in domoljubu ter borcu zoper germanizacijo. Letos s temi in nekaterimi novimi oblikami aktivnosti nadaljujejo. Osnovnim šolam se letos pridružujejo tudi vodstvo, posamezni pedagoški delavci in dijaki Srednje šole Zagorje. Z Zvezo društev General Maister iz Ljubljane je v sodelovanju z Muzejem Slovenske vojske iz Maribora in Zasavskim muzejem Trbovlje pripravila razstavo »General Maister in boj za severno mejo«. V Trbovljah je bila svečana otvoritev in slovesnost ob letošnjem državnem prazniku, 23. novembru, v Zasavskem muzeju od 5. novembra 2010. Na otvoritvi sta spregovorila o Rudolfu Maistru-Vojnovu predsednik Društva General Rudolf Maister za Zasavje Emil Štern in podpredsednik Zveze društev Rudolf Maister, sin Maistrovega borca Vitko Roš. Iz Trbovelj se razstava seli v Hrastnik, kjer bo v prostorih muzeja na ogled od 15. - 23. novembra in v Zagorje v avlo Kulturnega centra Delavski dom od 24.11. - 2.12. 2010 Organizirani ogledi šolske mladine bodo strokovno vodeni. Društvo GM za Zasavje /"Organizirano branje oz. izposojavanje knjig na območju Litije ima korenine v Bralnem društvu, ki je vzniknilo v »slovenskem prebujenju« - v obdobju čitalništva O takratnem duhu in družbenem utripu pričajo ohranjena društvena pravila. Bogato kulturno delovanje ob koncu 19. stoletja pa ni porodilo le bralnega društva in kasneje različnih oblik knjižnic, pač pa tudi Pevsko društvo Lipa in Gasilsko društvo Litija. Obe litijski društvi in knjižnica v letošnjem letu beležijo 125 let od prvih začetkov oz. ustanovitve. V spomin na to častitljivo »čitalniško« obdobje bo v dvorani Javnega zavoda za kulturo Litija 18. novembra ob 19. uri slavnostna akademija. Obletnico bodo počastili s kulturnim recitalom in krajšo monodramo: Andrej Smole - znameniti Slovenec v uprizoritvi Anatola Šterna, med nosilci kulturnega programa bodo tudi pevci Pevskega društva Lipa. Andreja Štuhec v_______________________________y ŠmaRSKe veziue se PReDsravuo \/Knjižnici Šmartno se vsak prvi in V tretji torek v mesecu srečujejo ljubiteljice ročnih del. Mentorica Štefka Fašing in njene vezilje so pridno vezele in pripravile izdelke za razstavo ob šmarskem občinskem prazniku, 11. novembru. Doslej so ustvarjale v tehniki rešilje, seznanile se bodo še z drugimi tehnikami vezenj: stebelni in verižni vbod, angleško vezenje, pričele bodo tudi s klekljanjem. Če želite ohranjati tradicijo vezenja, se kaj novega naučiti, predvsem pa prosti čas preživeti v prijetni družbi, se pridružite veziljam, z veseljem vas bodo sprejele. Razstava njihovih ročnih del ob občinskem prazniku bo v petek, 12. 11., ob 17. uri v Knjižnici Šmartno. Izdelki bodo na ogled tudi v nedeljo, 14. 11., v dopoldanskem času. A.M. \_______________________________y Pliva unaona TRcarev trt e pri zacoRSKem štulihi Turistično društvo Ruardi že nekaj let sledi cilju ohranjati tradicijo rudarjenja v Zasavju. v ^*lani društva se dobro zavedajo, da V^brez sodelovanja z več skupinami krajanov, ne bo uspeha. Letošnje leto so že pri tradicionalnem »Skoku čez kožo« sodelovali Krajevne skupnosti Rudnik Toplice, Franc Farčnikin Jože Marn ter Moto klub Klukhena. Že na tej prireditvi se je šepetalo, da se bliža prva trgatev brajde na kompre-sorski postaji. Veliko se jih je smejalo in spraševalo, če želijo posnemati mariborski Lent in najstarejšo trto, a so bili 'prizadeti' vsi modro tiho. Bojan in Janez sta poslala vabilo na trgatev vsem, ki so vedno zraven pri delu in jelu. Trgalo se je na dan 9. oktobra 2010. Prišli so najbolj pridni, postavili lestve, prinesli posode, kad za namakanje, mlin in dobro voljo. Brez Ata Perkmandelca ni šlo in pripadla mu je čast, da je odrezal prvi grozd, pri tem pa zaupal zbranim: »Dragi moji, ne vem, če veste, da je letos, leta 2010, ko imamo prvo trgatev grozdja iz tele brajde, točno 255 let od začetka rudarjenja v Zasavskih dolinah. Daljnega leta 1755 je baron Franc Raigersfeld dobil prvo uradno dovoljenje za pridobivanje oziroma lomljenje premoga v Zagorski dolini.« Po krajšem kramljanju z Basatovim dedom je povedal še eno skrivnost. »V temle mojem koncu ob štulmu je bil pred letom 1920 lep vinograd, saj je bila tu blizu znana Franckova gostilna. Ker se je jama Orlek širila, so pričeli graditi kompresorsko postajo. Domači zidarji so pustili tele tri trte, ki so obstale vsa ta leta. Letos imajo tako že sigurno več kot 90 let. Vesel sem, da jih je Basa začel malo rihtat in ste se odločili vsi skupaj za trgatev. Če bo vino za pit, bomo pa videli drugo leto!« Zaključek trganja grozdja je bil ob prijetnem druženju in sprejetih obljubah, da bodo trto začeli negovati, ji pripraviti lepše prijemalke na steni in jo rešili asfalta, ki jo oklepa in jo tudi pognojili, česar do sedaj ni doživela, saj ji je vsako leto grozilo podiranje kompresorske postaje. Janez Lipec pa je obljubil: «Ekipo, ki skrbi, da Zasavc pride med bralce in vse, ki ga pridno prebirate, bomo povabili na pokušino v letu 2011. Za letos pa vam vsem želimo veselo Martinovanje in »Na zdravje«. Besedilo in sliki: J.L. V HnasTniKU je navDušiL Policijski oniiesTen Siovenua Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je v svojem programu aktivnosti za letos organiziralo v petek, 5. novembra 2010, koncert Policijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Tomaža Kmetiča in priznane slovenske vokalistke Darje Švajger. Dvorana KRC je bila polna A lojzij Klančišar, predsednik društva Sever, se je ob uvo-A\dnem pozdravu zahvalil tudi Slovenski policiji za sodelovanje. Voditeljica koncerta Martina Vajdič je povedala, da je njihovo področje delovanja zelo široko in uspešno. Ena najbolj odmevnih prireditev visoko profesionalnih glasbenikov je vsakoletni gala koncert v Cankarjevem domu, Na levi Bojan Skočir, vodja prireditve, z dirigentom Tomažem Kmetičem V"'1 i/ j » ® F - fc, mi Na koncu vrste ponovno izvoljeni župan Miran Jerič božično-novoletni koncerti po Sloveniji in koncerti z gostujočimi dirigenti iz tujine - Amerike, Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Leta 1994 je slovenska vlada sprejela sklep, s katerim je Policijski orkester uradno postal protokolarni orkester Republike Slovenije. V orkestru igrajo tudi Zasavča-ni. Program je sestavljal klasična dela, melodije iz filmske glasbe, venček slovenskih popevk in še kaj. Solistka Darja Švajger pa je številne poslušalce navdušila s Poletno nočjo, Namesto koga roža cveti, Prisluhi mi in Med iskrenimi ljudmi. Darja je zaslovela leta 1995 z zmago na EMI s pesmijo Prisluhni mi in z njo na Evroviziji zasedla odlično sedmo mesto. Na Evro-viziji je nastopala še leta 1999, letos pa je na Slovenski popevki s pesmijo Otok ljubezni osvojila glavno nagrado po presoji strokovne žirije in nagrado za najboljšo interpretacijo. Seveda so dodali glasbeniki z Darjo Švajger na čelu ob koncu na željo občinstva še kar nekaj skladb. Prireditev so podprli številni zasavski podjetniki in obrtniki, saj so imeli ljubitelji tovrstne glasbe prost vstop. Besedilo in slike: Fanči Moljk Darja Švajger sprejema šopek mladega poslušalca Društveno naiiii V organizaciji DPM in RK Zagorje je bila tudi v Zagorju dobrodelna prireditev v sklopu akcije Nivea, Podajte nam roko. Niko je takoooo velik Mmmm, dišeči kostanjčki Ustvarjalnica Igrače vabijo \/si, ki so to želeli, so odtisnili svojo dlan in si, v zahvalo V za sodelovanje, postregli s pečenim kostanjem. Zanimivo je bilo druženje z animatorjem Nikom na hoduljah, majčke na ustvarjalnih delavnicah pa so bile enkratne!!! Tudi stojnica z brezplačnimi igračami ni manjkala. Podajte nam roko je dobrodelna akcija Nivee, ki je znamka družbe Beiersdorf in v Sloveniji poteka že peto leto. Tako je tudi letos moč sodelovati in prispevati v Učni sklad NIVEA, ki je bil ustanovljen v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenija. Sklad je namenjen pomagati otrokom iz socialno šibkejšega okolja do izobrazbe. Besedilo in slike: StaR Pred 45. leti, 10. oktobra 1965, seje prvič oglasil radio Trbovlje, danes radio Kum. Moderatorji s sodelavko Mojco \/vseh letih delovanja se je pred mikrofonom, za mešal-V no mizo, zamenjalo na stotine ljudi. Mnogi od njih so na radiu preživeli svoja najlepša leta, tako redno zaposleni kot honorarci. Mnogim je radio dal širino in prepoznavnost, ki so jo uspešno vnesli v druge sfere svojega življenja, na poklicni in politični poti. V šali bi kdo celo pomislil, da je naš radio »valilnica« bodočih uspešnih politikov. Po 45. letih delovanja smo se 22. oktobra srečali v dvorani DD Trbovlje. Med publiko je bilo veliko poslovnih partnerjev, vodilnih iz skupine Krater, bivših in zdajšnjih sodelavcev radia, predvsem pa veliko zvestih poslušalk in poslušalcev. Scenarij za prireditev je napisal Gorazd Mavretič, prireditev sta skupaj z njim povezovala še Alen Podlesnik Jasmin Stavros Tanja Žagar in Aleksandra Mavretič. Zbrane je pozdravila direktorica radia Kum, Karmen Cestnik, ki »bdi« še nad radii Veseljak, Aktual in Salomon. V zabavnem programu so nastopili Manca Izmajlova, Špela Grošelj, Tanja Žagar, Brigita Šuler, Jasmin Stavros, Werner, Mambo Kings, Zasavci, Bogdan Ba-rovič in Igor in Zlati zvoki, pred samo stavbo DD pa še Delavska godba Trbovlje. Ob koncu smo si obljubili, da se ob naslednji obletnici radia KUM ponovno snidemo. /gor in zlati zvoki Besedilo: Aleksandra Mavretič Foto: D J Daddy zasavc Ustvarjalna mmmm so, mimo, Na Društvu prijateljev mladine Trbovlje se lahko pohvalijo, da so uspešno zaključili z jesenskim počitniškimi dejavnostmi. Akcija Tokrat se je sreča nasmehnila Mileni Drnovšek, Okrogarjeva 1, Zagorje, ki se bo javila Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovorila za termin preobrazbe. Mi pa še naprej pričakujemo vaše kupone, ki jih pošljite na naš naslov: Zasavc, P.R 79, 1410 Zagorje ob Savi. Srečno! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! *nni Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01)89 81088 STILSKA PREOBRAZBA Ime:_____________________________ Priimek:_________________________ Vlica:___________________________ Kraj:____________________________ Telefon:_________________________ MOj iig»Tr mm& ftojim m l&mmm immhm %mm ugi&oa oktobra 2010 se je v Krajevni skupnosti Franc • Farčnik zbrala skupina krajanov s šopkom iz 100 rdečih nageljnov. Predsednik sveta KS Andrej Kalšek, Vida Lipec, predstavnici KO RK Mari Flere in Marjana Bantan in Janez Škrinjar s Selškimi fanti so imeli določen namen. Nageljni, škatla s torto in koraki namenjeni proti Zupanovi hiši na Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi, k Leopoldi Zupan, so jih izdajali. Zvonec, povabilo v hišo in začeli so se nagovori, pesmi, smeh solze radosti in veliko medsebojnih besed, vse so se končale: »Mama Polda vse najboljše za vaš 100 rojstni dan!« in na koncu zahvala mame Polde, kot ji pravijo vsi sosedje in znanci. Kdo je mama Polda? V krstni knjigi iz ljubljanskega nadškofijskega arhiva je za leto 1910, na strani 26, pod zaporedno številko 213 zapisano, da se je 29. 10. ob 5. zjutraj rodila očetu Frideriku Grčarju in materi Mariji, rojeni Tomažič, hčeri Leopolda Grčarja. Rojena je bila v hiši na Grčarjevi kmetiji na hribu Kuklnuc, na naslovu Potoška vas 47. Od tu naprej so v knjigi z naslovom MAMA POLDA PRIPOVEDUJE, njeni vnuki Neva, Nada, Mitja Matej, Tina, Blaž in Marko zapisali: »To ni navadna knjiga. Je poučna knjiga o življenju naša mame Polde. Vnuki jo podarjamo njej, sebi in vsem vam ob njenem stotem rojstnem dnevu.« Veliko je zapisano o ženi, materi, babici in prababici v knjigi na 100 in nekaj straneh, opremljeno s fotografijami in zapisi, od katerih ob sliki prijazne gospe z iskrico v očeh preseneti njeno življenjsko vodilo: »Od vseh vrednot so najve- čje tiste, ki imajo svoj prostor v srcu«. S temi besedami je mama Polda povedala vse. Preživela je dve svetovni vojni. Druga ji je vzela moža Franceta. Ostala je sama s tremi fanti. Življenje je teklo, fantje so študirali, se zaljubljali, prihajala so dekleta, sledile so poroke, rojstvo vnukov. Vmes je bilo veliko lepih in hudih dni, ki jih je mama Polda z mirnostjo in rahlim nasmehom premagovala. Sedaj že vnukinje in vnuki ustvarjajo družine in prihajajo pravnuki in vsi se radi stisnejo k mami Poldi in ji zaupajo kakšno skrivnost ali povedo kaj novega in veselega. Besedilo: Janez Lipec Eko koncert v Delavskem domu Zagorje Eko krog. Civilna iniciativa Trbovlje in občina Zagorje ob Savi so v soboto, 6. novembra 2010, zvečer organizirali brezplačni Eko koncert. M polnem Delavskem domu Zagorje so govorniki župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, predstavnica iniciative Nastja Doberlet in aktivist Uroš Macerl zbranim predstavili razloge za udeležbo na sredinih demonstracijah v Ljubljani. ysn4all.ll.2lllatl7.inO pt4 suta 4aawti sMc — A V staai. U ja kas» aaat4* zasa ■ za staje «rateS 2010/11/06 22:25 J |/'oncert so pripravili, da bi na protest, ki je bil napo-Ixvedan kot „zadnji mirni protest Zasavcev“ v Ljubljano privabili čim več ljudi. Organizatorji so (protest se je zgodil v sredo, 10. novembra popoldan, op. p.) predsedniku vlade Republike Slovenije Borutu Pahorju predali štafeto norosti z napisom „Ta norost z Lafargeom se mora končati!“. K udeležbi so občinstvo na koncertu pozivali govorniki in nastopajoče skupine. „Sežiganje odpadkov zadeva vse Zasavce. Izpusti, ki nastanejo od sežiganju, povzročajo rakava obolenja, bolezni dihal, komplicirane nosečnosti in splave. Zasavje je po številu obolenj v slovenskem vrhu, vlada Republike Slovenija pa je Lafarge cementu dovolila tudi do dvajsetkrat več izpustov, kot to dovoljujejo evropske direktive,“ je povedal povezovalec koncerta. Zbrane je nagovoril okoljski aktivist Uroš Macerl: „Vsi si želimo čistega zraka in normalnega življenja - nič več kot je običajno, ne zahtevamo. Mi ne vdiramo na dvorišče Lafargea, naj oni nehajo vdirati na naša dvorišča, v naše hiše, v naš organizem. Država pravi, da je sežiganje v cementarni nadzorovano, naše meritve kažejo drugače -sami ne bo spregledali, mi jim moramo pri tem pomagati. Mislim, da smo zbrali dovolj podpisov proti sežiganju in pokazali, da to dejansko je problem Zasavja. S štafeto želimo dokazati, da je država postavljena na glavo.“ Podpora demonstracijam in Zasavcem, ki se borijo proti sežiganju, po besedah organizatorjev prihaja iz cele Slovenije. „Nekateri nas podpirajo iz solidarnosti, drugi v protestu vidijo način, kako se upreti vladi in opozoriti na siceršnje slabe razmere v državi,“ je dejala ena izmed prostovoljk. “Ne govorimo več o peščici ljudi,“ je povedal župan zagorske občine Matjaž Švagan in nadaljeval: “S protestom pošiljamo jasno sporočilo - Dost' mamo! Pokončno gremo v Ljubljano. Skrb za okolje ne bi smela biti podrejena kapitalu. Kljub temu, da se država nahaja v največji recesiji, je dovolj podcenjevanja in izkoriščanja. Kapital ne bo prevladal nad nami. Zahtevamo čisto okolje. Ne moremo ga urejati šele takrat, ko pridemo iz recesije.“ Nasjta Doberlet, predstavnica Civilne iniciative Trbovelj se je v govoru predvsem s frazami zahvalila vsem, ki podpirajo boj za čisto okolje podpirajo in se bodo udeležili protesta. V brošurah Eko kroga, ki so jih delili ob vhodu, so zbrane informacije o izpustih v Zasavju, o Lafargeovih izpustih, obolelosti v zasavski regiji, škodljivosti raznih prašnih delcev. Navajajo podatke o preseganju evropskim mej o izpustih: „Agencija za okolje Republike Slovenija (ARSO) je Lafargeu odobrila trikrat večje izpuste prahu, štirikrat večje izpuste dušikovega oksida, petkrat večje izpuste rakotvornega benzena in dvajsetkrat večje izpuste organskega ogljika.“ V brošuri gibanje zanika trditve, da nasprotujejo le podjetju Lafarge cement: „Trdimo, da je Lafarge najbolj nevaren onesnaževalec v Zasavju. Zahtevamo, da preide na bolj čista goriva. Argumente smo jim predstavili že neštetokrat, a lastniki ne živijo v Zasavju in jim je čisto vseeno za tukajšnje ljudi.“ Trboveljski tovarni očitajo zavedno onesnaževanje okolja, saj ne želijo kupiti čistilne naprave za benzen, organske spojine, težke kovine, dioksine in furane, ki bi bistveno zmanjšala vsebnost prašnih delcev v zraku. Organizatorji protesta nasprotujejo tudi raziskovalnim študijam, s katerimi bi poizkusili rešiti onesnaženost Zasavja. „Narejenih je bilo že ogromno študij. Vse so pokazale, da je stanje v Zasavju porazno. Študije trajajo več let in z njimi si onesnaževalci le kupujejo čas. Tega si ne moremo privoščiti, probleme je treba reševati takoj,“ so zapisali v brošuri. Na koncertu so nastopile skupine Orlek, Bohem, Hiša in Nevember 1. Nastopili so brezplačno. Vsi so med pesmimi izrazili podporo demonstracijam, napovedali, da se jim bodo udeležili in k temu spodbujali občinstvo. Pevec Bohemov Matic Jere je v dvorani protestno za nekaj sekund prižgal cigareto. Pevec Orlekov Vlado Poredoš je izrazil skrb za prihodnost Zasavja: „Hvala vsem, ki jim ni vseeno kakšno bo Zasavje jutri. Delamo za pravo stvar. Tudi če nas še tisočkrat pohodijo, bomo vsakič ponovno vstali. Dost' mamo, gremo v Ljubljano.“ Med nastopi so v ozadju prikazovali fotografije Zasavja, vidnih izpustov Lafarga in citate državnih uradnikov, ki so dejavni na področju ekologije. Eden izmed teh je bil tudi „Imate smolo, da živite v tisti dolini“ Jurija Fašinga z ARSA ali „Če vam smrdi, to ni naš problem, v Sloveniji zakonodaja za "Imsto fišć »moto, d» wt* v (t*lJ ' jurij patina. Arech« rm **#t*nKv 19 10 smrad ne obstaja“. Organizatorji so z nastopi rock bendov v Delavski dom privabili predvsem mlajše, ki jih govori in njihova vsebina glede na občasen klepet v dvorani, niso preveč zanimali. Koncert je trajal dve uri. Pred veliko dvorano Delavskega doma so pobirali prijave za organiziran prevoz na protest v Ljubljano. Do sobote zvečer se je prijavilo okoli 350 ljudi. V številko so všteti le tisti, ki bodo v Ljubljano odšli s skupnim avtobusom. Organizatorji pred vladnim poslopjem pričakujejo nad tisoč protestnikov. Besedilo in slike: Andreja Gradišar (Biohštk® čistifne naprave i za mo- 1 vode, Uporabite brezplačno deževnico, Bodite panetni in prihranite do SB X pitne vode. Uporabite brezplačno - SioUoš^e čistifne naprave od2 - 1000 (FE (prefivafcev) - greznice (z6irafne,dvo prekatne in troprekgtne) -predpripravfjene za predefavo v biološko čistifnQ napravo - rezervoarji -fiftri za deževnico - pfavajoči sesafni kompleti - črpafišča - dodatna oprema ^ M ’/ j m V /, A i*sr- ■ s sr—» i9~r, 14 irr« is rr. ■ •rr— El knjige, najlepse darilo} kulinbričn^tespešnice s,«' lP®§fiirwD os ir®[k® bo® moss^ Ärf w i[«)®[rgj[lp dowfo ta © ü®b1S! Količinski popusti za knjige do 30.11.2010 tudi do 50%! Naročila in informacije: komerciala@grafika-gracer.si ali 031 822533,03 5452666 ROKOVNIKI z PVC ovitki Zeleni ali črni A4 = 4,00 € Zeleni ali črni B5 = 3,00 € Trde platnice, moder B5 = 3,50 € PODLOŽNI NAMIZNI KOLEDAR 2011 z VAŠIMI BARVAMI IN MOTIVI ( 40x60mm, cca. 32 listov + podložni karton + nad 100 kom. 2 barvni dotisk gratis)