/ Lisi rp V lecaj I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača Qa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". v Ljubljani 10. februvar^a 1893 Politiški oddelek. m ^ avstrijskih Slovanih dobili gotovo moralno, če ne mate-rijalne podpore in ne bili bi se dali tako pogaziti. y Žalostni nasledki Hohenwartovega padca se pa še Grofa Hohenwarta sedemdesetletnica. Dne 12. t. m. je za konservativno stranko avstrijsko pomenljiv dan. Njen vodja grof Hohenwart slavi svojo sedemdesetletnico. dandanes čutijo. V naši državni polovici gospoduje nemški vpliv, katerega .se še ne bodemo tako hitro otresli, v največjo brezozirnostjo vladajo pa z vseh konservativnih krogih se za ta dan že delajo priprave. Spodobi se, da se tudi mi ogerski polovici Madjari. Poslednji so si dali usluge, katere so storili našim ■ liberalcem, da so vrgli grofa Hohenwarta dobro plačati. Slovenci spomnimo tega dne in to iz več Malo je avstrijskih državnikov ki zrokov. bili nam Slo Nemcem so pustili le na videzno gospodarstvo v esnici so vencem zares naklonjeni. Izmej ministerskih predsednikov v ustavni dobi imamo omeniti jedino grofa Belcredija in pa grofa Hohenwarta. Grof TaalTe se semtertja kaže tudi nam prijaznega, ali vendar nam njegovo, trinajstletno vladanje pa sami postali gospodarji v naši državi. Naša državna polovica se v nobeni stvari ne upa upirati Madjarom. Povsod le madjargka obvelja. Če tudi plačuje Ogerska skupnim državnim dohodkom, vendar odlo- 30 0 kaže da je v resnici le bolj pospeševatelj nemštva Lahko bi bil veliko več storil za' Slovane, da je imel nekoliko več dobre volje. Grof Belcredi in Hohenwart sta pa v resnici nameravala nam Slovencem pripomoči do svojih pravic. čujejo Madjari posebno v vnanji politiki. Skleniti se mo- a rajo take trgovske pogodbe, kakor jih v Budimpešti žele, t naj potem še tako trpi avstrijska trgovina in industrija. Pri tem pa še Madjari nikdar zadovoljni niso, ker vedno več zahtevajo. Odstopivši se pa grof Hohenwart ni umaknil IZ Žal da tema možema ni bilo daiTo. da bi se bila v javnega življenja, temveč je prevzel vodstvo konservativne mogla dalje časa obdržati Nj i j dobi stranke in je obdržal do danes. namere so pr servativci spretnega vodjo. Znal prečili nemški liberalci in Madjari. Belcredija' je izpod- njem so dobili kon-posebno dobro ohra- niti jedinost mej konservativno stranko. rinil Beust, ki je z Madjari se pogodil o dualizmu in baš Hohenwartovo vodstvo zahvaliti Mnogo je 9 tako utrdil v naši državni polovici gospodstvo Nemcev, nemško-liberalno, gospodstvo. Da v drugi državni polovici pa gospodstvo Madjarov. da se je razrušilo ni grof Hohenwart ohranil jedinosti mej konservativci in zlasti pridobil Po Grof Hohenwart je 1870. leta se bil že pogodil s Ijakov na fevojo stran^ bi se bilo najbrž liberalcem tedaj Cehi, da jim pomore do vresničenja njih državnopravnih posrečilo, da bi se bili obdržali, na krmilu, posebno ker 1 • • . ' • • ' * - t teženj, našim poslancem je pa tudi obetal take vredbe, bi jih bili podpirali Madjari. da bi Slovenci bili njimi zadovoljni. Ali Nemci in i Kakega pomena je Hohenwartovo delovanje pod Majljari so se združili proti njemu, da so ga vrgli po Taaffejevo vlado, o tem.se vsakdo lahko prepriča iz libe- tmesečnem ministrovanji. Posebno grof Andrassy je ralnih glasil. Nobenega moža ni v Avstriji, ki bi ga de neKda največ kriv, da je pala za Slovane pravična vlada liberalni Nemci tako sovražili kakor grofa Hohenwarta. Hohenwartova. V Budimpešti so se bali, da se tostranska njem vidijo oviro, da zopet, ne pridejo na državna polovica preveč opomore. ako « 9 je ne bodo več Tudi najradikalnejši vodje Mladočehov niso krmilo, liberalcem k slabili narodni razpori in se torej ne bode dala voditi tako trn v peti, kakor je grof Hohenwart. od Madjarov. Okrepljenje bi nekako f • močno vplivalo __ ^ Kaj je pa on že tacega storil, ko mu vendar še 9 tudi na Ogersko. Tamošnji nemadjarski narodi bi bili pri mej Slovenci mnogi očitajo, da je preveč prijenljiv? On r n m ' • J. • A' s ♦ II J 'J' II .1 ä y da vzel kakor tudi za administrativno judikaturo. poslednjem na znanje in izrekel, da je pripravljen podpirati vlado, slučaji je vezana vlada na veljavne zakone in naredbe samo hoče vladne predloge še svobodno pretresati in o in se bode držala, kolikor mogoče, večletne navade. Naše državno življenje pa ne zahteva samo, da se po možnosti njih se svobodno odločevati. Hohenwartov klub ga je tudi vzel na znanje, ali proti mnogim točkam izrekel izogiblje narodnim prepirom, temveč treba je tudi mir- svoje pomislike. Sicer se mu ne zdi potrebno, da kaj nega razmerja mej posamičnimi veroizpovedanji, družbenimi razredi in državljani. Vlada bode vedno spoštovala verska prepričanja in jih tudi varovala, z vso odločnostjo bode postopala proti vsakim hujskanjem. Vladi se pa zdi potrebno za skupno delovanje udeleženih strank, da se popuste cerkveno-politična vprašanja in zlasti postavo-dajne obravnave in načelne premembe državnega Ijudsko- Vlada se bode pri vporabi državnega šolskega zakona ozirala na verska čuvstva prebivalstva v premenil svoje stališče proti vladi. Levica se je izrekla, da jej s tem. glavne točke programa ugajajo, zadovoljna pa ni kar vlada namerava v šolskem in jezikovnem oziru storiti naredbenim potom in tudi ne odstopi od šolskega zakona. svoje zahteve zastran izvršitve češkonemške sprave. Poleg tega je levica izrekla, da hoče sodelovati s strankami jednakimi po načelih, nikakor pa .ne s strankami načelno nejednakimi, to je levica ni za sodelovanje s Hohenwartovim je najbolj prizadeval, da bi mejah obstoječih zakonov. prašanjih \erskih čuvstev klubom. Grof Taaife se omogočil to sodelovanje, ali sedaj pa vidi, da vse priznava pa vlada jedino mnenje dotičnih cerkvenih njegovo laskanje levici bilo zaman. Ni dosti, da je pro- oblastev za merodajno in bode njih željam v tem oziru v mejah sedanjih zakonov po možnosti vstrezala. Najvišji prestolni govor je že opozoril na to, da so naloge gospodarskega življenja, katere nam nakladajo ne interesi posamičnih strank, temveč skrb za vkupnost, vsled hitrega razvoja sedanjosti postale posebno mnogoštevilne in nujne, in je naštel celo vrsto tacih stvarij. Nekatere dotičnih zakonskih predlog so se že rešile, druge so že v parla- temi gram prikrojil po njeni volji, sedaj hoče, da se njej na ljubo od sebe odrine Hohenwartov klub. Naposled bode pa levica zahtevala od TaafFeja, če bode beračil za njeno milost, da še njej na ljubo odstopi. Politični pregled. Nova večina. mentarni obravnavi, ali se pa še le izdelujejo. vladnim programom za novo večino niso zadovoljni niti Poljaki. Vsi poljski listi obsojajo, da se stvarmi pa potrebno delovanje na gospodarskem polju je vlada tako udala levici. Sicer so pa vsi poljski časopisi nikakor še ni končano. Pridružuje se temu ne le vedno od prvega do zadnjega proti temu, da bi se postavno priznala nova in pri vedno rastočih zahtevah v vseh področjih državnega življenja vedno težja in odgovornosti polnejša skrb za ohranjenje in utrjenje ravnotežja v državnem gospodarstvu in pa za uspešno izvršitev vravnave našega de- kaka prednost nemščini. Ta izjava poljskih listov je nam Slovencem lahko tolažba, kajti brez Poljakov se levičarske želje nresničiti ne dade. Ogersko. Na Ogerskem so se začele približavati narstva ter pravično razdelitev denarnih bremen. Iz po- trebnega in naravnemu razvoju primernega pospeševanja nemadjarske narodnosti, da se pripravijo za upor proti madja-rizaciji. Snuje se poseben odbor, ki bode vodil vse njih politično delovanje. Stopile so v zvezo tudi s hrvatsko opozicijo. pridobivanja m prometa, potrebe ohranjenja in varstva Madjari se tega gibanja že boje. Strah je tem večji, ker imajo srednjih stanov v gospodarskem oziru, pospeševanja poravnave socijalnih nasprotstev in povzdige slabših druž- Madjari sedaj velike težave s cerkveno-političnimi vprašanji. Nekateri madjarski listi so že predlagali, da bi se vlada z Eumimi sporazumela. Na ta način bi se potem razdrla jedinost binih razredov, ter naposled potrebe, z vso resnostjo in mej nemadjarskimi narodnostmi. Rumunski listi pa odgovarjajo, ostrostjo upirati se izgredom sebičnosti, ki so zdravemu gospodarskemu napredku, izvirajo neprestano nove naloge, katerih vestnemu izpolnjevanju se ne more odtegniti postavodaja in uprava, ki na da Eumuni ostanejo solidarni s Slovani. Tudi tukaj ni mestu, kako posebno sporazumljenje. Vlada naj izvede postavno zagotovljeno jednakopravnost, pa je. hoče zadoščati za- Italija. Kakor so zapleteni v panamsko afero tudi francoski poslanci, tako so v sleparije, ki so se zgodile pri Zerbi od 1888 1891 dobil od banke 400.000 frankov. htevam sedanjih težavnih časovnih razmer. Naposled je rimski banki zapleteni tudi italijanski poslanci. Generalni rav-potrebno zboljšanje civilnega in kazenskega prava predmet natelj bančni, katerega so zaprli je izpovedal, da je poslanec velikim postavodajskim delom. Po tukaj razvitih načelih se bode ravnala vlada. Za to potrebuje trdne parlamentarne podpore. Ker nobena stranka sama ne more dati Tudi razni ministerski predsedniki so po njegovem izpovedanji dobili mnogo od banke v politične namene. Liki panamski zadostne podpore, pričakuje vlada, da državoohranjujoče gebna parlamentarna komisija. aferi na Francoskem preiskala bo še morda tudi to zadevo po- zmerne stranke in poslanci jednakega stopijo v Francija. — Kazenska pravda proti podjetnikom panam- zvezo, odobrujočo vladne nazore. Da se pa s tem skega prekopa bode skoraj dokončana. Zbornica poslancev I ! ' i I ' • - ' • * H- » r •J t J \ 9 r. r k * «I J K / f- % I' i- ' ¥ t » I ■ I 1.' I i V I rj d ^i-i» I i. VI« ' C k-- f V f • sklenila je zakou, po katerem se kaznuje vsak z ječo do dveh let in globo 20.000 frankov, kdor bi nagovarjal ljudstvo, da naj vzame naloženi denar iz državnih hranilnic, ali kdor bi na kak drug način spodkopaval francoski kredit; Povod temu, da je zbornica sklenila ta zakon, bila je okoliščina, da so ali pa s samim seboj. Nekateri poskusi in recepti so bili objavljeni, a nobena metoda se ni do sedaj popolnoma obnesla. najnovejšem času pa poročajo o načinu spa janja, ki se dokaj dobro in jednostavno obnese in ki je protivladni listi jeli nagovarjati ljudstvo, da naj vzame denar brez^ dvoma velikanskega pomena za kovinsko obrt, peča- iz državnih hranilnic. Kakor je imelo ljudstvo izgubo pri jočo se z aluminijevimi izdelki. naslednjem hočemo panamskih papirjih, istotako se lahko zgodi, da izgubi svoj naloženi denar v hranilnicah. * Rusija in Francija. Poroča se, da gre ruski car- nekoliko podrobneje opisati novoiznajdeno metodo, kako spajati aluminij. Pogoj vspešnemu spajanju je, da morajo biti poprej 4 one ploskve, katere hočemo spojiti, dobro segrete. Zato cosko luko in tako vrne svojedobni obisk francoske mornarice je treba dotične ploskve veliko dalj časa izpostaviti to-V Kronstadtu. Te dve novici kažeta, da prijazni odoošaji mej ploti spajala (Löthkolben), ali pa spajalne svetilnice, kakor jevič na pomlad za dlje časa v Pariz. — Tudi se ve povedati, da obišče meseca aprila oddelek ruske mornarice neko fran- Francijo in Rusijo še niso tako omajani, kakor .pišejo nemški na listi. Ruski poslanik Mohrenheim v Parizu bode baje v pr. pri bakru ali rumeni medi kratkem odpoklican. Panamska afera omajala mu je stališče. z drugim kosom lanom Srbija. Kraljica Natalija je baje za spravo z Mi- pripravljena. v ce sinoda razveljavi njih zakonsko pri druzih kovinah, (mesingu). Tudi se aluminij ne sprime aluminija, če pustimo, da teče lot sam v špranjo, kakor pri navadnem lotanji. Pri aluminiji je treba ploskve ločitev, da se prekhče njeno iztiranje in da Milan svoje osobne poprej preparirati in jih pripravne stvoriti, da sprejmo razmere tako uravna, sitnosti več. da ne bodo IZ Amerika. » Vlada Zjedinjenih držav je za zvezo s njih nastale nobene lot med sebe. Dotični preparat prodaja tovarna za aluminij v Neuhausenu in njeni zastopniki, ter je tajnost te Havajskimi otoki, ne pa zbornica poslancev. • Do nastopa no- družbe. vega demokratičnega predsednika, ki bo marcija meseca. se stvar ne bode odločila. Po ravno došlih poročilih so za- Predno 'začnemo spajati, je treba robove ploskev dobro ostrgati z ojstrim 'nožem, da se lepo svetijo. Potem stopniki vseh inozemskih oblastev priznali novo provizorično vzamemo z vročim spajalom par kapljic kupljenega lota vlado na Havaju. Anglija. - Novovoljena angleška zbornica sešla se je V pre- V svoje prvo posvetovanje dne 31. januvarija 1893. stolnem govoru se naglaša miroljubivost in prijazni odnošaji proti vsem evropskim velevlastim. Pomnožena vojaška posadka od palčice (v takih palčicah namreč prodajajo omenjeni lot) in drgnemo ž njim po poprej dobro segretih robovih toliko časa, da se jih je lot jednakomerno prijel, ali da so se dobro „pocinili", kakor se izraža klepar. Kar v Egiptu ne pomenja nobene politične premembe. irsko ho- lota preveč na robovih, se ostrže s spajalom proč, in menilo hoče se zadovoljiti irski narod in s tem ojačiti cela tudi spajalo se s kakinci plehom osnaži, da ni hrapav da naj od penečega se lota. Potem se vzame novega lota s država. Konečno prestobi govor priporoča zbornici, posebno pozornost obrača na kmeta in naznanja, da vlada namerava premeniti volilni red tako, da bo imel vsak volilec le po en glas. Nasprotstva, ki so se takoj pri adresni debati pojavila, niso nič kaj vesela znamenja za Grladstonejevo vlado. Ko bode adresna debata končana, pride takoj na vrsto irska vadnem spajanji. Ko smo na opisani način osnažili spa- palčice. Omeniti je treba, da se lot prime sam si^ajala, ako smo poslednje toliko opilili, da se zasveti; tu ni treba nikacega drgnenja s salmijakom, kakor pri na- homerula. Vladini nasprotniki se močno prizadevajo, da bi homerula propala. To prizadevanje bo tudi vspeh. gotovo deloma imelo Ce vsprejme dolenja zbornica homerulo, zavrgla jo bo pa gorenja. V vsem imel bo Gladstone še neizrečeno opraviti, predno, bo s svojo neznatno večino dosegel zaželeni jalo in vzeli novega lota, potegnemo s spajalom previdno po pocinjenih robovih, ki tedaj dobe zopet nekaj lota svoj cilj. . Liki nase. Ko smo to naredili, pritisnemo jedno ploskvo drugi, ogrejemo jih po navadi s spajalom in pridenemo ranciji in Italiji imajo sedaj tudi na An- še malo lota. Mesto spajala moremo rabiti tudi navadno gleškem svoje finančne sleparije. Propalo je namreč v kratkem lotno svetilnico. več delniških družb in delničarji so v vsem izgubili -nad 7 milijonov funtov šterlingov. Propada teh družb je kriv neki Kosa se dokaj bolje držita, ako jih moremo po parlamentarec Spencer Balfour, ki je snoval družbe na g olju- pocinjenji drgniti jednega ob druzega, tako kakor dela fivi podlagi v namen, da si jih je izkoriščal. Ko si je nabral zadosti denarja, popihal jo je v Ameriko, kjer mu ne morejo do živega. mizar, ki lima. Lotanje aluminijeve bronze ni težko, ako ima samo aluminija v sebi. Dela se lahko z navadnim 5 odstotkov >j Obrtnija. m^m •i» činom in po navadni metodi. Ce pa ima bronza več aluminija, napravimo zanjo lot, ako vzamemo 20 delov cinka in 15 delov kadmija. Tudi tu je treba obove svetlo Spajanje (lotanje) aluminija. novi kovini „aluminij", ki danes tako zmagovito prodira v razne obrti in vsled svoje primerno nizke cene postaje v mnozih ozirih nevaren konkurent železu, smo svojim čitateljem že večkrat poročali. Tudi to smo omenili, da je velik zadržek splošni porabi aluminija njegova lastnost, da ga je jako težko spajati z drugimi kovinami osnažiti in potem segreti. Lot se spravi na vroče robove. ako jih ž njim drgnemo. Ostale pene spravimo z železno krtačo proč, na to pa lotamo z navedenim lotom po navadnem načinu. Ako želimo trdi lot, vzamemo pri aluminijevi bronzi spojino 52 delov bakra, 46 delov cinka in 2 dela cina za lot. Pa tudi navadni medeni (mesingovi) odrezki zadoščajo. t [ i f k I r t. 51 z T Kmetijstvo. 15 Poučni in zabavni del. m m črtice za sadjarje. IV. Govorili smo že, da drevesnica mora biti ograjena Sofij in sedaj naj nekoliko spregovorimo še o tej ograji. Pred leti so bile drevesnice navadno obzidane. Taka ograja je pa seveda veliko stala in vendar se je pokazalo, da ni popolnoma ugajala svojemu namenu. Drevesa, ki so tiskai Balkanska mesta^ Sofija ali Sredec. (Dalje.) Kod središče kulturnega življenja bolgarskega ima seveda tudi največ tiskaren in knjigai Prvih je jednajst, poslednjih pa sedem. Največja tiskarna je dl- je z vsem dobro oskrblj njej tiskaj Ta izrastla v taki drevesnici v zatišji, niso vspevala, ko so se v prvi vrsti državna pa tudi mnoga druga dela. se presadila na odprte kraje, kjer je od vseh stranij tiskarna ima 226 različnega osebja. Potem je pa posebno pihal veter. Bila so preveč pomehkužena. Zaradi tega so vredna, da se omeni, pa zadnji čas začeli dr tiskarna liberalnega kluba. Dela obgrajati ajo od žice, sofijskih tiskaren zadoščajo popolnoma zahtevam sedanjega ali pa s tako leseno ograjo, da skoznjo lahko veter vleče, kakor se mu zdi. Drevesa iz tacih drevesnic mnogo lepše vspevajo. časa. Seveda v Sofiji izhaja naj bolgarskih listov ki se vedno množe. Sedaj jih je vkupe menda 16. Mej temi Kjer misliš napraviti drevesnico, zemljo dobro pre- je pa samo šest političnih, drugi so pa poučni in zabavni, kopaj in sicer 40 do 80 cm. na globoko. Če imajo rastli- Gotovo je to veselo znamenje, da se v P>olgariji posebno nice v drevesnici ostati kaki dve leti. tedaj pač za- poslednji čas množe poučni listi. Dnevnik izhaja v Sofij došča, če se prekoplje le 40 cm. globoko, drugače naj samo jeden, nami vladna Svoboda," ki je jako dobi se pa le prekoplje globokeje. To okopavanje ima več na edovana. Najboljši znanstven list je „Sbornik 8 menov. Zemlja se zrahlja in pomeša, drevesca potem v ministerstva njej lepše delajo koreninice. Poleg izhaja v četrtletnih zvezkih po 40 do 50 tega pa iz dobro tiskanih pol okopane drevesnice lažje jemlješ drevesca, kadar jih iz presajaš ali razpošiljaš, kakor pa iz slabo obdelane, kakeršne jih skoraj brez znatnega poškodovanja koreninic skoro vzeti ne moreš. V Sofiji ima sedež tudi Bolgarsko književno društvo To društvo je nekoliko podobno „Maticam" drugih slo vanskih narodov. To društvo so osnovali bolgarski rodo ljubi že 1869. leta v Brailu v llumuniji kei tedaj v Okopavanje je treba jako skrbno izvršiti. Kdor bi Turčiji tla niso bila ugodna za taka društva. To društvo drevesnico površno obdelal od nje ne bode imel za- pa ni pi tako želenega dobička. Pri okopavanji naj se tudi pobirajo V w Ze 1857. leta so bili bolgarski rodoljubi ali podobno društvo v Carigradu pa je vsled ne- črvi, da potem ne izpodjedajo mladih drevesc. Kamenje ugodnih razmer moralo kmalu prenehati. Turki videli so se tudi hkrati odpravi z njive, ravno tako naj se v vsakem bolgarskem pisatelji drža:vi nevarnega človeka. naj odpravijo ruše, da potem trava drevesnice ne prerašča. Omenjeno društvo je od 1858. do 1862. 1. izdajalo nepo-Okopavati je najbolje spomladi, ko se je zemlja že ota- litični list „Bolgarski Knižici." jala. •če Baš napačno pa tudi ni, če se okopava po zimi. je sneg, naj Pa tudi društvo v Brailu se je imelo boriti z veli (f se okopana drevesnica lepo pokrije s kimi težavami. Eazni trgovci so podpisali glavnice 200.000 snegom, paziti pa moramo, da snega ne spravimo v zemljo, frankov ali neznatni del tega denarja se je v resnici tem slučaji dosegli bi baš nasprotno, kakor bi name- vplačal. Po osvobojenji Bolgarije se je društvo premestilo « ravali. Sneg bi ne obvaroval zemlji gorkote, temveč bi v Sofij JO še prav shladil in zatorej mlada dr je sprva lepo razvijalo. Narodno sebranje slabo uspevala. Ko bi se v zemlji stajal sneg, bi se t je temu društvu dovolilo za 12000 levov (frankov) letne podpor \ Politične zmešnjave v Bolgariji so zemlja semtertja udrla in videli bi, da smo jo zastonj precej ovirale razvoj tega društva, kater pa tudi izdaj znanstv lepo uravnavali. Gledati pa moramo tudi na zboljšanje zemlje. V Ce list „Periodičesko Spisanje." V Brailu je izšlo 12 ? v Sofiji pa nad 40 zvezkov omenjenega lista T SO tla peščena, je dobro, če jej pridenemo ilovnate ali glinaste prsti, ker potem bolje drži vlago. Če zemlja ni posebno dobra, jo moramo tudi pognojiti. Za to je dobro ügt prinesel cele knj tem listu je na- »cestno blato, gips, apno, razna umetna gnojila in pa živalski gnoj. Poslednjemu je celo dajati prednost pred .umetnimi gnojili. Dobro je, če se ne rabi prav sveži gnoj, temveč tak, ki je že ugodil. Če pa tacega nimaš, pognoji s svežim gnojem in videl bodeš, da tudi tako gnojenje ni brez uspeha. gromadenega jako veliko znanstvenega gradiva, posebno o bolgarski zgodovini in književnosti. Kot prilogo je . ta ige. Tako je nedavno kot. priloga izšla knjiga o meteorologij Poleg tega društva je pa v Sofiji še druga družba. ki skrbi za povzdigo izobraženosti bolgarskega naroda; „Družba sv. Klementa." Ta družba je podobna naši družbi sv. Mohorja in izdaja na leto po več knjig za prosto ljudstvo. Po pravilih morajo slednje leto te knjige obsegati najmanj štirideset tiskanih pol. Ta družba se je že \ I » ( jako priljubila bolgarskemu narodu ker mu podaje novih samostanov in obilo zdravega poučnega in zabavnega gradiva pri pravi, da se mora po zakonu izposlovatp deželne vlade za take nstanovit\ Znanstveni zavodi se v Sofij se znamenitej začenjajo je Narodna Biblioteka," ki dobi Naj- kacih Tudi glasiti v dižavnem zakoniku, čenju redovnikov. Naucni minister baron ( 6 in da je to raz-nik proti prosja- T t zavrac;i 200 listov ter ima že nad 20000 oteka je dobro obiskovana 100 čitatelj , leta. hiša Slednj aznih knjig. Ta bibli P Kronawettr ki od cerkv včasih še dan prihaja po V Avstr je zato, da se loči d popolnom do razmere. Tudi zavrača se je treba ozirati na konfesij 1879 mer Ali še Sprva Ta biblioteka se je osnovala oikov in ustanovitvi samostanov predgovornika glede P' jačenja red Posl bar M tud trohnele po' raznih zabojih V SoUji je tudi statistična 20 uradnikov. Namen te čez šest let se je zanjo dobila bila v neki stari mošeji in so skrinje pi zavrača posl. Kronawettra ki je Proračun boffočastnega ministerstva se na to padal katolišifb cerkev V s e j i d 3 feb v sprejme soke šole. razpravljal se je proračun Ztt pisar kateri je kacih profesor j Posl Ludwig je za zboljšanje plač tnhnišk Posl B a r w i n s k i zahteva, da se usta no v pisarne je seveda pred vsem pospeševati državne namene, ali tudi za znanost ta zavod veliko stoi geologi finančnem ministerst se začenja zbirka za in poseben oddelek za geolo iskavanje dežele pod vodstvom Zlatarskeg pre- Pri sofijski biblijoteki začenja se tudi narodni muzej Vsi ti zavodi se bodo čedalje lepše kake politične homatije delale kacih ovir. (Dalje prihodnjič.) jali, ako ne bodo Državni zbor. v s e j i d 30 ) a n. a d ali proračunu naucnega ministerstv Posl se "je razprav o Sok narodno šolo ko tisti narod more biti svoboden poteza se za ima šolo v svojih rokah. Avstrijski narodi je nimajo. Govornik toži tudi o zatiranji Slovanov na Ogerskem. Posl. dr. Krona- da hoče njih želje s Govornik je odločno z^ nekonfesijonalno šolo. tt polniti omenja govornik Slov nečno se bavi Posl. dr. Eb na duhovnike. apada klerikalce in očita vladi kot edno zvestih državlj Tudi Ko- Posl. šoli tudi verska učitelj z židovskim vprašanjem in napade duhovnike. apade Kronawettrove zavrača odločno r Masaryk pravi, da so pogoj ki m seučilišča isca in po teh tudi gimnazije, realke Govornik napada levico kot stvariteljico sedanjega slabega ljudsko-šolskega zakona. Konečno pojasnuje šolske razmere na Češkem in izjavlja, govi somišljeniki proti proračunu da bodo glasovali on in nje- w J d 3 1 J načelnika odseka za volilno reformo praša posl. dr. Steinvvend uvedbe neposredne volitve v kmetskih občinah kaj je s poročilom glede Widm kot načelnik od Posl. baron odseku že generalna debata da se je o tem pričela v Nato proračunu naucnega ministerstva se Posl nadaljuje razpr Bendel o zagovarja asproti Masaryku levičarje kot branitelje šolskih zakonov in sedanjo šolo kot tako, s katero morejo biti konservativ slik zadovolj Po ne bilo vsprejemati židovskih otrok Hauck zahteva krščanske šole, v kater itak že povsod najboljša mesta in učitelj Židje imajo Po stvarnih popravkih neka terih poslancev govoril je še poročevalec grof Pininski. Po njegovem mnenji učila naj bi se na gimnazijah koreniteje zgodovina umetnosti in književnosti. Poljaki so bili vedno zato da je zgoja v ljudskih šolah nravno-verska. Očitanje, da je je neopravičeno. Na to zbornica Lv maloru vseučiliš-^^e. Po Sei chert zahtev usta novitev toli potrebnega češkega vseučilišča na Moravskem ir> se pri tem sklicuj na lad obljubo iz 1876. Posl. \\ d je za zbolj Naučni minister ba G a ut glede pomoč dava i o vseučiliških Po prof profesorjem na visokih šolah, ih pripoznava, da so pritožbe- ičene in ol3liubuje' oprav Campi je za pomnožitev profesorjev, kateri na vseučilišču v Inomostu v italijanskem ku grof Kounic zahteva, da soči tudi žen^ na se čil.ško studi kam in posl. Luzzatt ponavja pre- Posl. omo-da se- na] ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče, poročevalec Beer je šole. K m J ffovoril v se- zbo Pi vspi proračun za debati o proračunu za srednj }{ o f m a n - W e 11 e n h o f gov za profesorj zbolj stanj visoke-je posl. rednješolskim mej temi posebno suplentom. Posl. Haberm na je za to, da se odpra tega pa vveda pouk v naj se pa vvede latinščina Razp imnazijah pouk grščine, mesto- kakem modernem ku na realkah se na to zaustav Posl Sp m tovari • v • nterpelujejo lado lede nevarnega m neznosnega položaja Hrvatov in Slovencev v Istri. Lahi Slo vane napadajo, jih psujejo in jim celo pretijo s smrtjo. Inter vladi pelantj v arnost Slov edo slučaje in vprašajo vlado, kaj namerava v 1st storiti V seji dne 4. febr. nadaljeval se je proračun o- srednjih šolah. Posl. dr. Tuček pojasnjuje srednješolske razmere na Moravskem, zahteva ustanovitev češke gimnazije-v Ostrovi in razširjenje češke nižje gimpazije v Brnu. Naučni minister baron G a u t s c h neče o reformi gimnazij ničesar vedeti, ker se mu zde te reforme škodljive. Odpravi pouka v VV* -»IV • ker grscini se odločno upira, tudi skrčiti se ne da ta pouk, bi tako izgubil ves svoj pomen in obrazilno silo. Temelja sedanji srednješolski organizaciji ni pfeminjati, temveč ostane naj tak kakor je; gimnazije in realke naj bodo strogo ločene. Posl. dr. Kraus pritrjuje naučnemu ministru. Posl. Slama zahtev^^ podržavljenje raznih srednjih šol na Češkem Zlasti se poteza^ za podržavljnnje češke gimnazije v Opavi in želi konečne rešitve glede vprašanja o čeških šolah na Dunaji. Posl. Hauck zahteva ustanovitev nove srednje šole v desetem okraju dunajskem. Posl. E o m a u č u k se bavi z maloruskimi šoL-kimi raznperami in zahteva za bukovinske Maloruse, katerih je nad 300.000 posebno srednjo šolo. Posl. Spinčič razpravlja v izvrstnem govoru srednješolske razmere na Primorskem in se pritožuje o zatiranji Slovanov ondi Posl. Burgstaller nasvetuje državno subvencijo italijanskim srednjim šolam v Trstu, katere vzdržuje občina. Ko je še poročevalec posl. Beer govoril, vsprejel se je proračun za srednje sole in nekatere resolucije mej njimi tudi ona o zopetni ustanovitvi kranjske gimnazije. sedanja šola nekonfesijonalna, vsprejme proračun naučnega ministerstva in začne razpravo o — Potrjeni deželni zakon. Presvetli cesar je pri- proračunu bogočastnega ministerstva. Posl. dr. Kr o n a vv ette r trdil načrtu zakona dež. zbora kranjskega, po katerem se ima priganja na to, da se v ze njegovem mnenj bi bilo skoro osnujejo farne občine Po izločiti davčna občina Orle iz občine Dobrunje in se ima usta ajbolj da prostovoljnih doneskov vernikov se fare vzdržujejo iz noviti samostojna občina Eudnik ne glede na vero. Govornik se konečno bav Sedaj plačujejo te vsi občani Osobne vesti. Pri računskem oddelku deželne z ustanovitvami vlade v Ljubljani imenovan je računskim revidentom g. oficijal ^ I v » » ^ » A- I V M -'V • I • J • ir / ■ / - t ff • - » v f i « < s Ii V t" 53 v Fr. Bregant, računskim oficijalom pa davčni kontrolor g Jernej v Logatcu Davčni kontrolor g Dav imenov sta kontrolor] adjunkta ^ma, pr Knez gg Ljubljanskega Sokola je imenovan davkarjem o A Euda in Iv Fink gld. g Vojteh Candolini iz Kostanj so nam naklonili 5 gld. in istotako v Zatiči drugi v Kosta- L njevici. Davčna praktikanta gg. Hinko Brilli in Konrad Eosman smo prejeli 4 gld. nabranih na Silvestrov večer po g Uršiči. Č. Matija Nesler. žuonik v Galioiii na Kor Iz Ilirske Bistrice And. Nesler župnik Galiciji na Koroškem imenov g. Josip Jeg Ažman pa iz Kostanj sta adjunktoma in sicer oba v Ljublj pride iz Logatca v Id Bvice v -Kamnik. kontrolor V Davkar Valentin g- Jernej Baho knjigotrški i Kolo- štabni zdravnik gospod dr. Valentin Janežič brat pokojnega pisatelj Ant. Janežiča šel je v pokoj. je poslal za novo leto komptoirist, 2 gld. kot vratarji, neimenovan rodoljub iz Zagreba 1 gld. in župnik z nemške meje za „Vestnik" 1 ^Id. — Z iskreno zalivalo se 3 gld. zbirko trgovskih pomočnikov in prof. priporočamo slovenskim dobrotnikom tudi za prihodj Družba sv. Cirila naslednje domoljubne dai Metoda» beleži pričujočim zadnjih dnij je poslala dva letnika „Danice podpredsednik . Helena Bevkova Luka Svetec, družbin tov Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V deželnem gledališči pela se je v sredo sve- več v časopisov II Letop g- g. notar Dragotin Hribarjeva tiskai opera Cavalleri lovelega kom pozi terja M usticana^, delo zadoj notarski kandidat, več knj del družbe sv. Mohorja. -mestnici c kih posojilnic o* Karol Bhm jako dobro Ope in Dramatičnemu društvu pela je čas v tako sem moramo v • rkniško-planinske pod in „Nepoznanec iz Istre" veliko Po g. Matildi Sebenikarjevi, biti da je prizorilo to lepo opero tudi na hvaležni kem odru. prvo smo prejeli 100 gld poslanec dr F er j V državnem zboru stavil je v sredo dne nujni predlog da naj . t. m. lada dovoli nabranih kot ustopnino pri šaljivi loteriji ob podružnični vese- Blagaj v v • lici Ajdo 40 kr. in 1 tolai novo ustanov g. Leop Kersnik-Rottova ženske podružnice v nam je poslala 88 gld. poseben kredit za podporo pomanjkanje trpečega prebivalstva na Kranjskem. Ko je še posl. Pfeifer predlog podpiral, se je isti spi in izročil budgetnem odseku v poročanj večinoma darovi vesele družbe v Ajdo v v • 9 Trimesečen pasji kontumac odredil se je za knjig ku 16 gld. 1 tolarja in pa preplačila pri prodaji družbenih W^bljansko mesto in pa za vasi Stepanjavas, Bizovik, Dobrunj Kot prvo nabirko kroninih dar Legat na Koroškem 140 kron v zlatu je nabral g. Vekoslav in Spodnjo in Zgo Hi v ljubljanski okolic po 20 kron g. pošilj in sicer so darovali čč. gg. Franc Lene proN v C — Sklep I. poluletja na tukajšnjih ljudskih šolah. kr. mestni šolski svet je odredil, da budi na mestnih Ijud- Kazazah, Stefan Lassnig, župnik v Št. Vidu v Podjunski do- ^kih šolah letos sklep I poluletja v soboto 11., lini Jožef Skerbinc m ikar v Celov župnik v Vogerčah, Anton Žak stolni poluletja v četrtek 16 februvar M lovška Po in dva neimenovana, farmacevtu Eadoslavu posvetna rodoljuba ce- pepelnica pouka prosta pricetek mestu četrtka je Hočevarj smo 60 gld. kroninega daru naše vrle crkljanske podružnice prejeli Narodni dom v Ljubljani. Upi na NS>V • ^ . t ft Office Sanitas", Paris 30, Faubourg Montmartre. • ' / 4 I Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna Kneipp-ova kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava' zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in' se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. — datek k pravi kavi Nedosegij je kot (k) (14- Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobo se povsod. V2 kile 25 kr. i M r ^ f i i i i kaplj ice 4 i > 4 i i izgotovljene v lekarni 77 angelu varhu" i a BRADI / a ¥ Kroraerižu (Moravsko) i i i i ► i i i i i ¥ i SO staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebaviina dela. (13 13) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. i 4 i i i > Cena: 1 steklenice 40 kr, Scb a ti marl»^. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. 1 1 h J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. I i Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki. ■ <, s > ■ • r i