10007117 ""/1969/70 1 10007117 J U T H O NAŠEGA POLDNEVA VODA N A t E SETVE, SONCE NAŠEGA ZORENJA . OD Zaprla so se zadnja vrata učilnice in hodnik je nenadoma postal čudno tiho "Počakajte Se trenutek, poslušajte me se malo, pustite, da jas vas poslušam!" Moj krik se je odbil od sten in se ves zgubljen vrnil k menic Morda pa sploh nisem ^kričala in je bil to le odmev mojih medenih misli o Postalo ms je straho 0e ne 2 Saj ni mogoče, da moram stran! Tako lepo mi js bilo tu na ajdovski gimnazij i > Vsi težki trenutki so bili v hipu pozabljeni Ostal je en sam velik krog prijateljev, krog ljudi, ki sem jih imela tako rada o Pred mano so se zvrstili obrazi profesorjev. Nekje v grlu me je globoko stisnilo Iss polnosti svojega zna&ja so velikodušno dajali, mi pa smo hladnokrvno sprejemali* ne da bi priznali, da sprejemamo, da bi v dnu duše dali svoj - hvala - o "Oprostite!" sem zašepetala* Nihče ms ni slišal * vpila bi, da bi odmevalo po vseh učilnicaho Ha vratih bi se prikazali predavatelji in začudeni strmeli vame o 2a njimi bi se prikazale radovedne glave dijakov,, Najbliže vratom bi si upali četrtošoloi* Bili bi začudeni, toda razumeli bi in v njihovih očeh bi se prikazal tisti ljubljeni prijateljski lesk.-, V duhu so se zvrstili pred menoj vsi razredi. Ustavila sem se pri drugošolcih, Kako plaho sc lani stopali v veliko svetlo stavbo* ki bo odslej njihov drugi dom« In s kakšnim svetlim spoštovanjem so se ozirali v nas Setrtošolcei Tako zelo so mi prirasli k srcu, da me je ob misli nanj® Še bolj zbo dl o - Moja draga gimnazija! Počasi sem pobožala steno, ki je bila vsa svetla in topla od jesenskega soncao Stopala sem od vrat do vrat. Kakor tat sem prisluškovala«. Pa saj sem tudi bila tat! Pri vsakih vratih učilnice sem ukradla trenutek gimnazijskega življenja- Glasovi profesorjev, ki so se mi včasih zdeli tako pusti, so me zdaj čisto prevzeli« Na hodniku sem se oz rla skozi okno s Ajdovščina, v vsem bogastvu sončne svetlobe» V štirih letih je postala skoraj del mene.. Pred vhodom gimnazije se je ustavil tovariš ravnatelj z dvema svojima kolegicama* Gotovo ga prosita za nasvet, kako bi se mogli še bolj nesebično razdajati mladim ljudem, svojim dijakom, sem pomislila* Nisem mogla odtrgati oči od njih o "Moja družina,'5 me je prešinilo* Kako drag ti je dom, občutiš, šele ko ga zapuščaš* Meni je bilo hudo tisti trenutek,, Pa če bi videla pred seboj še tako svetlo bodočnost, ne bi mogla ublažiti tope bolečine ob slovesu* Nekaj mene bo o-stalo med vami, tovariši profesorji, nekaj mene boste imeli vi, predragi mlajši sošolci! Zdaj odhajam, ker me življenje kliče! Obljubljam pa, da se vrnem? Morda za kako spoznanje bogatejša, kakorkoli že! Kjerkoli bom - del mene bo vedno z vami!.o... Si že kdaj videl oiklamo? Že jeseni«, Eno izmed zadnjih o Čisto samo, sredi odpadlega listja in rahlo porumenele trave o Si se že kdaj ustavil ob tej ciklami in dihal prav narahlo? In ko si stegnil roko, bi jo rad samo pobožala In bil si sam- Si že kdaj ležal na zemlji in gledal oblake? Bele poletne oblake„ Si videl obraz z dolgo brado? Pa psa? In ladjo? Še nikdar? Potem ne veš, kaj je biti sam, cisto sam.. Si že kdaj poslušal reko? Z zaprtimi očmi« Ničesar nisi slišal, toda bilo ti je lepo in nisi bil več sam* Si se že kdaj zbudil čisto sam, z mokrimi očmi, med štirimi stenami? Ko je prihajalo jutro in so peli murni0 Rad bi pobegnil tem štirim stenam, v jutro, naproti soncu„ Potem pa si se zavedel, da bi tvoj korak preglasno odmeval in da bi murni utihnili0 Poznam hribe„ zelene barve.-, Sočne zelene barve, brez primesi modrine. Si bil nekoč v dolini e srebrnimi smrekami? Ko si se vrnil čez nekaj let, nisi več našel lepote.. Pa vendar je bilo še vse tako kot takrat. Se vedno tako divje in nedotaknjeno® In smreke so bile Še vedno srebrne0 Samo sonce ni sijaloo ZEMLJE X / J,- - le^en iskal jo studenca, obupal Je fe-, Pok raj ina 8 o vražna vad.no bolj suha postaja«? ^ \ \ .- l \ » f ; k' ... ' /j / 1 -- s / / ; i i \ VN-fc*/ Mi Hodi in hodi, z močmi na koncu ,1e 2e, A tam v daljavl i glej« vstaja nov dan! Sonce rešitve mu svetit t. veseljem v ol-eh zxe v neskončnost, Omagal ja - js rte v sa sgnsdi na tla, * o .4 iM h vf w/i M v / I \ v /--i, \ \ I__j \ I r-^-^s^z II. Neskončna pustinja -pesek reže v boae noge; sonce ŽareCa neusmiljeno žge«, Popotnik obupan se je v puščavo poda} -pesek,, sam. pesek in sonce žareče^ Hodil je hodil, rešitve iskalo Hi našel jene siru in ne sreče IIIo Morje, neizmerno morje peska -veter je pihati zadelo Rahla sapica narašča In se v vihar spremeni0 Žgoči pesek se vrtinči v vročini, vroči vihar ga v neskončnost nosi« Sonce žareče žge, neusmiljeno divja orkan« Samoten popotnikf o, gorje tebi v viharju življenja^ gorje j če brez prijatelja stopaš v neskončnost - viharno življenje te stre„ PriSla je od posvetovanja v šoli o Nepremično sem sedel za mizo in čitalo Ne, nisem čital, le delal sem se, da či~ tam.-, čakal sem, kdaj se bodo zgrnili name vsi očitki o slabih ocenaho Ko pa je vstopila, ni rekla nič* Moreča tišina je nastala v sobi« Strah pred njenim prihodom in bojazen pred "pridigo" se je sedaj še stopnjevala„ Tedaj je mati z otožnim in očitkov polnim glasom spregovorila! "Kadiš!" Zardel sem in jo proseče pogledalo Mati je stala pred menoj0 F očeh pa so se ji svetile solze0 V hipu sem izbruhnil: "Kaj potem, saj kadim za svoje!" Tedaj pa me je stisnilo v grlu0 Odšel sem is hiše v hrastov gozdič o Pred oči mi je stopila podoba matere s izjokane oči, po licih solze in očitajoč poglede Tedaj sem se zavedal, kako velik greh sem naredil„ Ne bom ga mogel z nobeno odvezo pozabiti« Te oči„ ki so me venomer gledal®, so me obtoževale bolJ? kot bi ae mati jesila o V meni se je prebujal obup in kesanje o Razklan sem 3e vrnil k materi o Izdavil semi "Saj ne bom večl" In glej čudo, mati me ni zavrgla, na njenih licih je zaigral nasmeh« 11 L Vendar sem ve tlel, da sem njenemu srcu zadal novo rano o Tedaj sem se spomnil Cankarjevih besed; "Vem mati, tvoj© telo smo uživali in tvojo kri smo pili,, i" Sklenil sem, da 'bom poslušal preprečiti vzroke za materino žalost in ji napraviti Življenje veselo, Nikoli več te ne bom žalils mati S B^coAi fe^fiieuA, \\ x\ V-V^ V\ v JESEN Dež pada na tvoja uvela licao Listi tvoje jeseni ležijo rasmetani na mokrih tleh o Tvoje solze so jih zmočile„ Ptica tvoje pesmi se poslavlja-Koč prihaja nad tvoje telo, mrak je zajel tvoj duh; slišiš le Se glorio svojih dni in zaspiao Pogreb Fogreb-, Kdo je umrl? Nihče ne ve , Poslušajte me, ljudjeF jaa sem umrla-Mar ste slepi, res nič ne vidite? Ne vidijo-i Za moj itn pogrebom ne gre nihče« to pogrebe! ne-S«ma si moram porivati vossiček s krsto, Ijudjt, pomaga j te t Ne pomagajo- V krati ležim v beli obleki in s sklenjenimi rokami-, Moj obras pod tančico je "bel, prozoren. Lepo jef če si mrtev. Nič ne veš o Smehljam se. Krohotam> Tulim- Ljudje me ne slišijo., Ea božjo voljo, čn j te me 1 Mučim se , Krste ne morem spraviti jamo-Pa saj £e ni skopana ž Človekn skopij i mi jamo, j jas e«ffi mrtva? Ni človeka, V aemljo sem sama iiigrebla luknjo, zasula sem se 8 kanm.l in peskom« Nihče me ni blagoslovil« Sama ae borni Počivaj v oririu Amen- v^-v__i \ \ \ - LUŽE Luže c Vse polno jih je> Umazane so, V njih se odseva nebo o Sonce bo posijalo in jih posrkalo vase., •Luže ,, Ni jih več, Cesta je čista, CHco KAJ SE ti STORILA Velikokrat v življenju sem užalila človeka,, ki sem ga ljubila«, I'o je krivica* ki je ne moremo popraviti z lepo besedo* s dobrim delom.- Greh je storjen, hote ali nehote, morda se niti ne zavedašc kdaj si izrekel žaljivo besedo- Ta bo-li prizadetega, pa tudi tebe, ki ti je morda žal, toda prepozno., Srce te pa sodi. Pravično in ne pozna malenkosti, m razlikuje med nalašč in nehote storjenim grehom. Moje ostre besede največkrat zadenejo prav mojo mamo, ki pa si jih gotovo najmanj zaslužio Bilo je pusto, megleno in žalostno jesensko popoldne-, Zunaj je bilo vse tiho, okna v moji sobi so bila zamegljeni in redke dežne kaplje so enakomerno in dolgočasno udarjale na šipe- Sedela sem v gugalniku, nerazpoložena zaradi pustega vremem, in brala očetovo knjigo« V kuhinji je bila mama« Rekla se® ji, da se bom učila« Čutila sem, da ne delam prav„ da goljufam sebe in mamino zaupanje o Za vsak primer sem imela pod očetovo knjigo odprt zvezek za biologiji o 0 Mama me je dvakrat vprašala, kaj delam in obkkrat sem se ji zlagala Vest se mi je pričela oglašati, toda poglavje t knjigi je bilo tako zanimivo * da sem posabila na rse okoli sebe, preslišala pa sem tudi mamo., ki je prišla v sobo? Slučajno sem se dvignila, da bi prižgala luč in obstala sem kot vkopana- Pred menoj je stala mama in me žalostno gledala« "Sakaj mi lažeš?" me je tiho vprašala o Te besede so me zadele kakor sunek v srce • Lagala sem« in to mami9 ki me ima tako rada, da bi za mojo srečo žrtvovala tudi sebe® Zakaj se mi je moralo to zgoditi? F.ot obsojenec sera brez besed stala pred mamo, nisem si ji upala pogledati v oči,. Ni me karala, ni ponovila običajne pridige, ni me udarila* Tiho, kot je prišla, se je obrnila in odšla iz sobe o Tedaj nisem mogla več zdržati, tudi sama sem stekla venu Mamo sem našla v kuhinji« Razočarana in ogoljufana se je naslanjala na okno in zrla nekam daleč v meglen jesenski večer, na okensko polico pa so kapljale njene grenke, grenke solze Dolgo je že od tega in pravijo, da čas ozdravi bolečine-, Takrat sem tudi jaz mislila-; da bom pozabila na to, toda ta dogodek.je ostal globoko v mojem srcu, spominjam se ga jasno,, kot M se zgodil včeraj in vsakokrat, ko se spomnim nanj, se mi oči napolnijo s solzami, saj vem, da sem takrat storila mami nepopravljivo krivico, da sem njenemu že tako prevečkrat ranjenemu srcu zadala še en udarec, ki ga nikdar na bom mogla popravit i o v VEČER PRIHAJA Sončni žarki se raztapljajo v sinjem morju, Oblaki tiho in mirno plavajo po nebu Vetrič rahlo drsi nad polji* Njegov šum je tih in spokojen« Ob potoku prepeva slavček svojo pesem« ¥ečer prihaja« s K } Ki I 'I Hrepenim za veličino tvoje duše, ki je kakor odsev mesečine v Metri reki, Enkrat bi srečal rad tvoj nasmeh v kosarcu st^denčnice ob jutranji gori. Lažnive aenoe tvojega rjroa a«; objemajo, ko «# utapljam v valovih nevsakdanjt sreče Edinstven utrip arm; ki ga Še čutim, mine3 kakor a. V \ \ t) I (rr\ |> H Vv ■ ( In dan je minil, minil® so misli, želje, ovele bo cvetlice, ostala si ti» - lo - L;VA Objemajo naju žarki sonca, ko saraa stopava po prašni cesti» Nekje v daljavi prepeva slav5ek9 ker se veseli poialadio Vedno,, ko te pogledam« mi vrneš pogled in se nasmehneš« Nato se zazreS v daljavo ter prisluhneš koncertu ptic« \ fh*^ ) /p'- Brez besed, zasanjana, * se sprehajava in sva sreCna« V tej pomladanski harmoniji isSeva neznano poezijo KAJ PRIČAKUJEM 'OD ŽIVLJENJA 3a;> rej3l Zakaj pa živim? Ke vemS Morda-,t V dneh, ko nt moreš pogledati če z grmado zvezkov, sploh ne pomislim, da ob-stoja še en dan za jutrišnjim Živi® predvsem za jutri, Na vprašanje, kaj pa pojutrišnjem, lahko odgovorim samo, bomo 2« še videli, Zapreke podiram med potjo* Le redko vnaprej? Učim se za boljše življenje-, Ali, res? Moj poklic je samo fantazija, ki je nastala ob trenutkih samote in zamišljenosti* Vzbudi se mi misel o podobnosti z grozdjem ob slabi letini o Kmet hoče iz njega iztisniti ^aako kapljo soka, toda zamanJagode so izsušene,, Xz njih ne bo nič prikapljalo* Morda pa se bora le rešil teh mučnih dni« Vsak si želi boljšo prihodnost,: Verjetno bi opustili garanje, če bi vedeli, da nas čaka propad-, Želje po poklicih, ki bi prinašali kupe denarja, počasi izginjajo iz naših misli« Ves dan porabimo m piljenje v glavnem že poznanih snovi- Proti koncu leta acs ti pozna na obratu tvoje delo- Toda tudi učenje,, ki nam bistri duh, ni vsa o Kaj pa dražba? Tu se moraš sam znajti„ Le malokdo ti lahko pove o tem, kako si dobiš prijatelja* ki te ne bo pustil na cediluo Brez gimnazije lahko živiš. Pa brez družbe? Postal bi niče-, Taval bi po svetu zloben Če te družba sprejme v svojo sredo, si lahko srečen Nekdo izmed družabnikov ti bo v stiski že pomagal. Morda pa te družba zavrže-, Poskušaš se ša kje drugje uveljaviti* Prezirati začneš vse prikazni, podobne človeku, Zapreš se vase in počasi, tcda nezadržno usihaš o Ne poskušaš se več pobrati s tal, ker ponovno pričakuješ udarec, Kljub temu pa si želiš naprej, Morda se spomniš šolskih dni, Obudi ae ti želja po študiranju- Ponavadi pa to hitro mine o Ko se tega zaveš, je že prepozno, Ne moreš več nazaj-Kapeti moraš vse sile, da končaš šolanje in s tem zadovoljiš sorodnike,, katere predvsem zanima spričevalo- Na trud, ki je v tem številu vložen, nobeden ne pomisli® Torej Študija je konec o Poklic je pred teboj- Težav je konec* Kje pa 'i Družba ne potrebuje lenuhovs Čas je, da se odločiš- Družba hoče ljudi, ki dajo vse- Ti pa si se pilil za boljše štiri j en je v prihodnosti- In sedaj? Vse drvi raimo tebe na eno ali drugo stran, samo ti stojiš in čakaš v upanju, da se ti kdo pridruži0 RAZGOVOR 5 PREDSEDNIKOM 0-5-TOV- MARTINOM G,R€\FOh- Prav gotovo vsakega mladega človeka zanima tema "mladina »aše občine0 tem "bi se lahko pogovarjali in pogovarjali, pa še bi nam zmanjkalo časao Da bi spoznali le delček tega« sem odšla k predsedniku naše občine tovarišu Martinu Greifu in ga poprosila za kratek razgovora Veselo roa je povabil v svojo pisarno« - TOVARIŠ PREDSEDNIK, ZASTAVILA VAM BOM MALO ČUDIMO VPRAŠANJE: KAJ OBČINA NUDI, KAJ DA MLADEMU ČLOVEKU? - Občina nudi materialne pogoje, da se mladinsko delo lahko razvija v določenih smereh: športu, kulturi, izobraževanju,* Največ pozornosti posvečamo šolstvu o Če le-to primerjamo z drugimi občinami, lahko ugotovimo, da je šolstvo v naši občini zelo zaostalo in sapostavijano« V petindsr&jsetih letih po osvoboditvi se nismo dovolj zanimali za napredek šolstva, Na žalost sem pa v tem kratkem času, ko sem tu v Ajdovščini, opazil neaktivnost mladine0 Opazil sem, da mladina ne da nikake iniciative, da bi se udejstvo^ala v kulturnem ali prosvetnem življenju* Res je, da so dejavnosti gimnazije pozitivne, toda kot edina srednja šola v naši občini bi morala biti hrbtenjača, nosilec kulturnega življenja* Ni dovolj, da kulturno poslanstvo, ki ga ima, posreduje le v mestu samem, mora ga širiti tudi po vaseh* Seveda je to povezano z žrtvami posameznikov, z materialnimi stroški/Občina bi bila pripravljena kriti materialne žzdatke, potrebna p© ja še vaša trdna volja« - MNOGO GOVORIMO 0 POMANJKANJU KADROVi SKORAJ V VSAKEM ČASOPISU LAHKO REDNO BEREMO 0 TEM PROBLEMU o KAKŠNA JE SITUACIJA FR1 NAS? - Naši kraji so bili včasih znani po pisateljih, pesnikih, po velikih ljudeh, ki so izhajali od tu. Danes pa je čisto drugače„ Imamo tri tisoč otrok, od teh jih niti 50 jfc ne konča obveznega šolanja, Iz vseh osnovnih šol lahko zberemo komaj dovolj učencev za en prvi razred gimnazije« Naše kmetije propadajo, delo je treba iskati v mesta« Delo pa dobiš, če kaj znaš, če svoje znanje, pridobljeno v šoli, lahko nudiš drugemu« Tako nam na eni strani primanjkuje kvalificiranih ljudi, ljudi z visoko izobrazbo, na drugi strani pa razpolagamo s nekvalificirano delovno silo, s fanti in dekleti, ki komaj končajo osemletko« In niso redki primeri, ko morajo s _||gj|r da je štip&nd. j sli posojil dovolj, lahko rečem«. ds i&.v-je a.: •• i Hi pwe .sain te resiranostt, sa visoke Šole še estajuj-.-- L i;A,I PA TELESNA VZGOJA ■ ČPORT? - Telesne vzgoja je Ahilova peta v naši občini* Lahko se primerjamo le z najbolj zaostalimi kraji v Jugoslaviji« Obstoja le nogomet, rokomet, košarka, kar je glede na množico šport« rtih panog zelo» zelo malo ali skoraj nič« Vsakdo se izgovarjaš ni telovadnice« Toda v naših krajih klimatski pogoji omogočajo, da se lahko osem, devet mesecev telovadi zunaj, na prostem« Poleg tega pa imamo telovadnico v Dobravi jah, v Vipavi, telovadnico "Tekstine" v Ajdovščini, ki jih pa uporabljajo le v šolske namene» V njih se ne razvija športno delo delavske in vaške mladine - Prizadevamo si, da bi aktivnost mladine bolj razživeli, da bi mladina sama poka-sala zanimanje za šport« - ČE SE POGOVARJATE S KATERIMKOLI MLADIM ČLOVEKOM IZ NA~ ŠE OBČINE, SA POVPRAoATE PO ZABAVNEM ŽIVLJENJU V NAŠEM MESTU, VAM VSAKDO NAJPREJ "SEBVIRA* MLADINSKI KLUB* KAJ KAM LAHKO PO.. VESTE 0 TEM? -- Če je mladina pripravljena narediti klub, smo tudi ml pripravljeni pomagati materialno Toda ta mladina mora biti aktivna, organizirana« Pobuda za klub mora priti s strani mladine, m pa z naše strani. - DOVOLITE Ml, DA VAS REKAJ VPRAŠAM? ALI ZAIDETE KDAJ MED MLADE IH SE Z NJIMI POGOVARJATE IN - KAKO GLEDATE NA DOLGE LASE IN KRATKA KRILA? - Vedno iščem priložnosti, da pridem v stik z mladino, d« se z njo pogovarjam - Imel sem že razgovor s kmečko in delavsko mladino v vasi Vrhpolje« Ugotovil sem, da se naša inteligenca, ki se zapira v ozke kroge, in prosvetni kadri pc vaseh kaj malo zanimaj o za lavenšolsko dejavnost mladih, za •izživljanje mladih v prostem času« Trudim se, poskušam omo-gočl'-ij, da bi prišla mladina na odgovorna delovna mesta.« De-ic je treba predati v roke mladih in jih k temu pritegniti« Lažje pa jo to storiti, dokler smo mi še tukaj«« Vsaka revolucija temelji na mladih« Smešno bi bilo tr-ditl, da se današnja mladina ne more aktivirati* Treba je imeti voljo, trdno voljo do dela, do uspeha« Glede mode pa tolei Vsak mlad človek se hoče nekje uve-1 javjti ., pokazati pred ljudmi, s katerimi dela« Se nima druge prilik«♦ pokaže to v oblač oo jutri pokazal svojo Sej je domovin«, če bo to poti enjus v zadnjih krikih mode. Morda jo po uveljavitvi v hranjenju ovo-ebnoo Ne moti me, kako se fant ali ■a dekle oblad i ? važno je, da ima dobre vrline s da je dobe* delavec ali di.iak. TOREJ, DRAGA MLADINA„ 2BUDIM0 SIS 12 SANJ IN AKTIVIRAJMC SVOJE MOČI, DA BOMO V ŽIVLJENJU LAHKO KAJ DOSEGLI I A a^ /71 r ru^^uJ\ a> (rbGuD. U ^rtoJ djZ^&ov d'v, I ■ "h., .-t: ' « L. V: 'si ■ ...... . r >V\ .-t lOpVv^A' IVcU. ^U*. ,.\v» 'p0'^vu/i'a^ & 7,,"Hi. ^ ! ^6 ^ Ca-poJz <\.-toU/<x, p. cA da, Va rtU bol & /loJu^V^- 'Xt,afciX: j^^Aj M. \ -d^. h d daj| A) , jg^ pave jc-VuJc^ • U/JUl'^ yi^} ; ; d ee0 '-* A /y | i/ie-^c cio . Fb.a^' v« cev, 'I^vaC^ /Joaa t4AAAtAf hoA lo3a*j> wtkd(r dttip VuOAA ^aIm . ^ tie /The i v- , Jt^aUuiA^ & $o{fv ^ ^ ^A/^. te PecUu* ^ (i f SA3 SI RT^K^L -ftGC no LA V4 A Vo H? fPK&fA ^^agjvm , IbDA t M l \AX,m. t M/\UT '^tS H^iViSl j . K tTE -------- V>LAČf,T i ?6LoV!CK/0 vA^nm tck" VifUiaiH LjRb^fUC'? K)-t- SKRITE. ^ZM^JČ" PojEDU j j SLAVNI UREDNIK g Darja POLANC 1 TEHNIČNI UREDNIKs Marko S LOK A,H LIST OPREMI L § EtMfl BRAS • ČLANI. UREDNIŠKEGA ODBORA8 Jožica ČERMELJ, Majda JAVLIČ, 2denka . KOREN, Anka BRATUŽ# Bogdan BRECELJ . JULA fUU MJJliu: Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce .je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi» Bilo je pred stoenaindvaj setirni leti o Ob koncu noči, Se pred jutranjim svitom je -umiral mož« Slabega pol stoletja burnega življenja je ostalo za njim« lu drobna knjižica poezij., Kot kmečki sin se je odtrgal od grunta, šel je v svet«, Postal je doktor prava, Vse do zadnjih let z oznako človeka svobodnega duha ni mogel dobiti lastne advokaturec Že alomljen in bolan se je naposled vrnil iz Ljubljane v Kranj, na pol poti rrotl svoji rojstni vasi Vrbi, Spomenik domačemu kraju je postavil v sonetus "0, Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b'uka Seja me iz tvoj"ga sveta, speljala ne bila golj'fiva kača o" Po premnogih razočaranjih v svetu sanja o tihi domači sreči s "Zvesto srce in delavno ročico za dotos ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico-.,." "Sonetje nesreče*1 so torej pesnikov izraz v nemoči, v odporu proti "sovražni sreči", ko se težave v njegovem življenju zgoste do vrha, a mu prav zato zbude še večjo željo, da bi se prerodilo in napredovalo tudi slovensko ljudstvo«, Lepote svoje gorenjske domačije z bližnjim Blejskim jezerom in s Triglavom v ozadju opeva v "Krstu pri Savici"s ? dna sad' stoje snežnikov velikani, polja, ki spred se sprosti, lepotije ti kaže Blejski grad na levi strani, na desni griček se za gričem skrije o Prešernovo pesniško delo je nastalo v drugi četrtini preteklega stoletja. Ves čas ga je ovirala trda borfca za obstanek, a v tej borbi se je izkazala moč njegovega genija.- Njegova popolnost nas še danes pre se ne č a * Prešeren j s bil v prvi vrsti pesnik ljubezni o Kot človek in kot pesnik je bil popolnoma v njeni oblasti„ Kot človek je izkusil njenih grenkob več kot njenih sladkosti Kot umetnika ga je prav ta sila dvignila v izbrano družbo največjih duhov človeštva- V mladeni-ških letih navdihuje ljubezen Prešernu lahkotne in mile, včasih objestne in prešerne stihe. Često je to preprosta, naravna erotika, včasih pa že višje, prečiščeno čustvo. V Ljubljani ga v najlepših letih zadene "ljubezni strela" naravnost v srce:. "TrnovoJ kraj nesrečnega imena; tam meni je bilo gorje rojeno od dveh očesov čistega plamena«" V tem ljubljanskem predmestvu je "'z oči nebeškega vržena puščica" vžgala v pesniki, "iskro ognjeno, ki ugasnit' se ne da z močjo nobeno o" OSI nebeške so. sijala z milega obraza ljubljanske krasotioe Julije Primi-če%v- Že iz samih Prešerno/ih pesmi spoznamo pravi Ju-i:, jin obras.,, Julija ni bila nedovzetna za vse pesnikovo izlive, a bili so ji le "bolj pesniški poslastek k vsemi o Agemu blesteče mu okolju njene mlade sreče-, Če bi Prešernova ljubezen ne bila brezupna, bi morala biti Julijina glavica hudo romantična in prav nič praktična. A Julije ni mikalo, da bi zdrknila k plebejekemu doktorju, Rajši je ostala v velikem oltarju oboževanega malika in zrl*, napol pomilovalno, napol odpuščajoče na trubadu sira ga pevca« ki je mi o zdihoval, a je znal tudi zbosti in raniti ki je zaman hrepenel•in medlel, a je znal tudi. očitat,., spravljati v zadrego, dražiti in šiba ti, ki je prebira.! vse strune od vzdiha in molitva do rotenja in zaklinjanja, od drhtečega oboževanja, do C s: ZJBtel •-•-I- tjUMUHaet aclt ■ H^tT. . .c.UUgaaist---. •—•••i.', v j..;-i i *«--t>' - -iir-rtM "Ti - 3 - spotekijivega pesniškega maščevanja Bili so trenutki, ko se je pesnika polaščal obup ("Kam"? "5« Ko brez miru okrog divjam,o,„ kam nese me obup, ne znam, Samo to znam, samo to vemo da pred obličje nje ne smem, in da ni mesta vrh zemljč, kjer bi pozabil na gorje o Iz trpeče duše so klile "mokrOcveteče rož cs poezije" v pesmih in gazelah, v Sonetih nesreče in v Sonetnem vencu, spletenem iz štirinajstih sonetov* katerih zadnji je magistra!© z akrostihoms Primisovi Juliji«. Manj pesniška, skromna, vsakdanja človeška ljubezen je vezala Prešerna več let na lepo, a &anj prave preprosto Ano JelovŠkovo, ki je postala mati njegovi ; otrok o Iz takih doživljajev je pesniki, v.^or štela globo ko občutena pesem "Nezakonska mati" Med ljubezenskim trpljenjem in ocupoa se je čia..... tilo in krepilo pesnikovo domovinske čustvo,, Zaeroa živeje ee je Prešeren zavedel obupnega položaja svojega naroda, V uvodu h "Krstu pri Savici" je pribils Največ sveta otrokom sliši slave -tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave * ¥ sonetu "Matiju Čopu" pojasnjuje, da si je to pesnitev zamislil kot elegijo, s katero ee poslavlja ou mrtvega prijatelja o In, zavoljo neuslišane ljubeči se odpoveduje zemeljski sreči« Kakor da čuti bližajočo se pomlad, je že 1844 , le-ta zaklical v "Zdravljici"0. "V sovražnika "z oblakov rodu naj naš!ga trešči grom Prost, ko je bil očakov« naprej naj bo Slovencev domS Ob "2dravljiciMin drugih Prešernovih pesmih so e?» vzgajale in navduševale generacije najboljših boreev za pravice tlačenega ljudstva, § Prešernovimi verzi na ustih bo Šle v 'boj naše partizanske brigade« ss njegovo pesmijo v srcih so nam priborili svobodo ) M J teufo't f* ■IIII ,U1U JJ Al dftfeOKttft Skoraj je ž® tema. Sonce ni več, ostale so i® sence* ki se plašijo po zidovih r * r:iSe..io a-- r&hc t ne prikazni, Sama sem- Obraz opiram na razprte dlar in strmim v zid, Po licih mi tečejo aolze, padajo navzdol po rokah in se pri komolcih vpijajo V blazino« Hudo ml je, a ne vem zaka - Čutim potrebo, da se izjočem-, J5ato jočem. Gledam sence* ki se v* dno hitreje ras.tekajo in si prizadevajo, da bi me dosegle- Strah me je * ko potegnem preko oči in skuša« Jasneje pogledat; Tedaj zagledam na zidu pred sabo črno senco - ienco s^oje glave in rasen- Kakšna je !ža uvlečena* nsčio-*ečka. Zganem se jas, zgane se se ca - Sklonim se in senca izgine o Ne dvignem se Te...,o je t®&k.o» oble ž V polmraku odpiram oči in gledam v z. i- Toda s.enoe ni S Odvisna je od mene! Ni sposobna da se sama dvignila-, Nikogar niv ki bi ji pomaga Nikogar Vc so slepi, gluhi, Sen®«, kje 93®? Ozrem se in jih "" dim visoko na stropu o Visoko so visoko« To-ej se jim je posrečil-]t>o segle so , kar so si ŽeleleUživajo visoko na stropu, pri luči in se ne menijo aa mojo senco, ki ea m more dvignili Odločno se zganem- Sedem na rob postelje • nenadoma zrnate* Ni mi hvaležna, ker sem jo dvignila Name zre sovražno Svoje temne., mrzle kremplje eireza za menoj« *® malo in agvabila m"1 bo Prehitela sem jo- Vata la sem« Ne, ne ,« , Zrasla je, zopet je zrasla Na sredini stropa Ko jo zopet pogledam, ni več tako grda■■ Nasmeha® s® mi, nt» njenem 11«; 3« Izraz hvaležnosti Seda.; žel« j« hvaležna, srečna Fisokai Zasenčila bo druga, Se malo i- zasenčila jih bo Q„ ne! Ne bo jxho To so le moje sanje r Plaho, z g"0Z0 sem jo ustvarila - In sedaj tipa, da bo postala največja« bolj vidna.. Senca- Gledam te in te vidim, Vesela oem te Sato si ne upam zganiti se, sesti, vleči ee-> Potem bi te bilo konec« Nihče ne bi opazil, da te ni več Vsa bi ra3lo brez tebe, uspevalo A vendar S Nočem te izgubiti o Moja si, rada te imam Čutim, da sem odgovorna zate- Ti bi mi očitala, če bi ti pustila, da propadeš. Nočem očitanja Zato bom tu stala in te ohranila Gledam v stropy gledam senco in vrat me boli . Mimo prileti muha * Zdrznem se Ozrem se po so bi , Stojim v poltemi, obdajajo me vsi znani predmeti Na omari še vedno sedi medvedek- Vsakokrat, ko ga pogledam^, me spomni na prva otroška letao Ozrem se na strop, kjer je Še vedno senca Toda sedaj mi ne pomeni ničesar več o Zmajam z glavo in tudi senca odkima •> Od nekod glasba. Nežni, tihi zvoki kitar-je že etarao Lajna i" bi rekel marsikdo Meni j« še vedno všeč Kitare Umetnic«; ki čutijo., ki znajo jokati, vriskati, pripovedovati in skrivnostno mrmrati 0 Toda danes? Danes molčijo Megla pred očmi Zopet jočem* Neumnosti Sedsm na posteljo in iz vazioe na mizi povlečem velik makov cvet* Tiščim ga v roki o Gledam v Žametne,., zmečkane rdeče liste, gledam v črne nitke na sredi- -Zamižim in močno pihnem vanje- Odprem oči. Rdeči, v poltemi skoraj črri listi, ležijo v mojem naročju~ Iz pesti moli le zelen poganjek in na njem nekaj črnih betičastih izrastkov . Kaj se je zgodilo? Mak se je osul, Ni več rdečega venca Si več krošnje, ki je varovala Življenje .-> Rdeči mak se je osul- Kako hitro se je to zgo~ diloJ.i*«, •, Mak se je osiil I Kaj to pomeni? Sploh to kaj pomeni? OH Moja sobe Sedimo Ona ob meni« Molčiva« Stene najti poslušaj oo Sesajam si čevlje ter jih očistim Osrem se 7/ na klopo Ni j e ve5 c Obujem se In atopim k oknu - Gledam sivo asfaltno cesto o Nekdo je v kopalnici* Potrkam^ OH-.. m saairaaMucacsiscM^flOMcassji:tsamai iwi>w» Hnm ■ n n iir ii «.c»r^ Vajk dan gledam povožene mačke pajke v hotelih in vodo v kozarcu.o Včasih poslušam cviljenje miši., ki se sprehajajo po 3iru v skladišču naše trgovine„ Če sto pljuvam nekatere barvne Članke v časopisih, ker raje prebiram o umorih, tatvinah Kritiziram politike,, ker dobivajo honorarje na račun sestankov o vojnah* Sovražim vojno« Golobi obirajo palačo OZKs da dobi|o zaposlitev črnci o Hočem rasne diskriminacije > Prebiram tuje pornografske časopisa ker je nag papir nekvaliteten« - ..........ittKK' - :u**an»ussasmaesaasK. CKisrs: -'Ji'.' /v /Al T" O RE i______J \ 1 •v. Zavita v plašč sanjavlh barv se med vejami dreves nasmehnila je je seno Drevje nam podarja poslednje opoje svoje lepote, ker je vrhove gora že objela sivina nebao Utrujeni valovi reke poslušajo umiranje narave, ker vedo, da veseli bodo vsi, ko se spet zvonček prebudi. S?on i M tvoja bližina jim je bila vino in kruh? Niso ee strašili pušk5, junaško so padali kakor trava na poljUo Čutili so9 da umirajo zates vedeli so-, da se bodo v tebi odpočili o Ljubili so te in ti si njih ljubil®.. Tvoja sbližinar; tvoj dih in ljubezen* več jim je bila kakor kruh, V tvojem objemu so se ljubili9 na tvojih grudih so mleko pilis iz tvojih globin ao črpali moč, In zmagali ao- Prišla je svoboda,, Zopet je plug zaoral v tvoje globine«. Iz tebe je bruhnilo kakor iz vulkanskega žrela vse modi ai dala - ker si ljubile,o Z ljubeznijo so poljubljali zemljo, kakor svetinjo so hranili tvojo prst9 vsak dan so se spomnili nate n Ti si jim bila vsakdanja molitev«. Spoštovali eo te„ Dali so življenje zate o Saj si jim bila mati.; • S® vedno strmim v tvoje grud« in razuijem njih ljubezen do tebe o Hov ro<3 je zraste! iz tvojih grudi - a kakor da mu n« bi bile. mati.., te blati9 zaničuje poveod v t«bi vidi l® kup ničvaeedrsega kamenja • Xm ti vdano trpi^ - Xo S?3 poj i.j o več te solze? m gnoji te več naša ljubezen« Žejna pijeS rosne kaplje in tvoje srce trpi v razočaranjuo Prelepo 3e nam godi;, zato te preziramoo Ive vidimo v tebi matere9 ne znamo ljubiti o Stro;: i orjejo globoke brazde „ roka se te ne dotakne več o Le kdo, kdo te se ljubeče poljubi, kdo ta se nežno poboža? Ne znamo te ljubiti-. Ali bomo res morali umretit ne da bi čutili tvojo globoko ljubezen« C j Biti ve sel 5 biti g&lcBten«, vseeno je« Veselje mine* žalost mine«o o vseeno je o Veselje v očeh„ žalost v ©Čeh« 0 vseeno je? čisto vseeno je Jif ic-JTJCT'—rr.-o!:g-.-:- ?:,irci3g3sac'B3.'TH-.T •-.; kv - ^ /// Smehlja se v mojem svetu sanj Nasmeh ja kakor roža.- ^ - kot poljih. Nasmeh me oživlja. Slišim tvoj šepet skozi zasneženo drevje o Nožem zvok srce mi boža, \ \L// tvoj gl&B mi je življenje« V Srce je srečno« Vidim tvoje oči akczi megleno zaveso« tvoje oči so kakor zvezde Svetijo mi na po t Sedim in čakam. Za celo uro o Medtem sem že stokrat preštela, koliko črk ima napia na vratih, stole ob nasprotni stenic Kadar hodim po oestah} seštevam številke ne avtomobilskih tablicah. Nekateri .jih množi joc Rada bi vstala in začela hoditi« Od okna do vrat in od vrat do okna o Toda potem bi me vsi začeli gle dati« Mogoče bi se kdo jezil, da delam premajhne korake in stopam po črtah med ploščami na tleh. Nočem, da bi me ti ljudje gledali. In jaz nočem gledati njih. Strmim skozi okno o Toda za njim je samo gola, rjava veja in kos stare, počrnele strehe * Neumno je strmeti skozi to okno, Zopet štejem stole, črke- Ko bi vsaj prešla kaka debelušna, klepetava ženska in začela glasno govoriti o A Epttishon • p -Jr-303 Dvakrat sam zaman trkala na vrata njene pisarne, komaj tretjič sem jo našla za mizo, polno raznih papirjev, V roki je držala telefonsko slušalko in z mirnim, toplim glasom branila nekoga, ki je v zaporu Potem se je nasmejana obrnila k meniš "Tako je, sama sem za vse delo« Prej sva bili dve8 toda sedaj s ko je moja sodelavka odšla, je ostalo vse na rcojih ramenih*" Toda ni ee pritoževala, le opravičevala se je, kajti telefon je neprestane brnel ; "TovariSica.Kofieljeva, vidim,, da imate mnogo dela Kje naj efc delate in kaj sploh zajema va&e delo?" "Veliko dela je v pisarni, še več ga je pa na terenu Največ seveda delam zunaj, kjer rešujem najbolj nujne probleme- Toda skoraj vsa je nujno, Moj poklic je zelo pester, čas mi hitro sine, da se popoldan vprašam, ali je sogoče* da je delovnik že miraOn Nikoli ml ni niti minuto dolgčasr Na vprašanje, kaj zajema moje delo9 bi. lahko odgovorila takole s ukvarjam se s človekom od njegovega rojstva pa vse dc visoke starosti- Naloga socialnega skrbstva je, da potna ga materam, predvsem nezakonskimi skrbi za otroško varstvo, za načrtovanje družine, nudi tna-5>' lno pomoč, ur«ja razmerja med starši in otroki, rejništva, domsko varstvo >.0 = le in še mi je naštevala, jaz 3em pa samo poslušala i/j ae čudila, za kaj vae mora skrbeti ta žena, ki mi sedi nasproti Prekinila sem jo m jo pobarala, naj mi .-•ve, kateri; problemov je največ, morda je to mladoletna ttuadlna aii pa osamljene gorske kmetije« "Ne "b-s 3e mogla odločiti, katerih problemov je naj- Vsekakor pa problem mladine ni tako razširjen in "Kak3 pa rešujete problem osamljenih gorskih kmetij?" sera še naprej vrtala vanjo - "Gotovo mislite problem ostarelih kmetov, Res„ to že ni dokončno rešeno Pomagamo pa tako, da jim nudimo aterialno pomoč., Sakon zahteva, da otroci vzdržujejo starše j a to se zgodi i« redkokdaj Pogosto smo v dilemi, naj jim pomagamo ali ne. Delo s starimi ljudmi je pa težko, 7 veliki r^eri je odvisno od njihove nentalitete; držijo se zemlje, četudi je še tako revna in neusmiljena-Zavedajo se, da je ta krpa prsti edino, kar irajo in sate je nočejo dati is rok Mladina, ki ae zateka k nam po pomoč, je največkrat iz neurejenih družin, ^nogo je staršev, ki mislijo, da so za vzgojo otrok najvažnejše materialne dobrine Pozabljajo paf da čustvenega življenja, srčne kulture in razumevanja ne odtehtajo niti naj bolj de materialne razmere Kazni za kriva dejanja, ki jih naredijo mladoletniki, ec lahko zelo različne- Pri tem upoštevamo mentaliteto, razvitost, družinske razmere, podatke c vsem, kar bi lahko vplivalo na mladostnikov© obnašanje*" Poplavo besed sem ustavila z vprašanjem^ če so pri naa Še družine, kjer bi bili lačni o trosi, "Ne", je stresla z glavo« "takih primerov, kolikor poznam moje delovno območjeni Prepričana sem^ da ima vsaka družina dovolj materialnih dobrin, da samoohranitev ne postane probleme" "Ali je v naši občini mnogo družin, ki jim nudite materialno podporo?" "Ja, to so največ nezakonske matere, ostareli kmetje ter otroci brez staršev^" "Naletite kdaj na probleme, ki so brezupni?" Odločno m je zavrnila? "Za nas ne sme biti nič brezupno, vedno moramo imeti upanje na najboljše, pa čeprav so razmere dejansko res slabe- Tako je na jriraer z alkoholizmom Nimamo primarnih ustanov., ki bi te kronične bolnike zdravile, zato jih pošiljamo le na začasno zdravljenje. A ko se vrnejo domov, zopet prvo plačo poženejo po grlu," Vesel obraz se je zmračil, nagubala je fce2 o se zazrla skoz.,, okno Ti$oč in tisoč skrbi in gorja prijateljsko deli s svojimi strankami« in vendar -3 kakšnim optimizmom gleda v svetr Po ulici so zabrusil motorji« Vedela sem, da je ura že tri in morali bi bili že končati Toda moji radovednosti se nisem mogla upirati "Ali težko pridete v stik s svojimi strankami? Kako vas sprejmejo v družinahs ali poslušajo vaše nasvete in predloge?" "V majhnem kraju, kot je naše mesto, to pravzaprav ni problem Skoraj vsakdo, s katerim pridem v stik, me pozna» Seveda je treba vedno nej ti prijazno, toplo besedo, da si pridobim zaupanje V začetka službovanja je bilo to težje, a seda*' že poznam ljudi, lahko jih že takoj ocenim, kako bodo reagirali na moja vprašanja« Kadar grem po domovih, je prva in bistvena skrb to, da ne povem, kdd me je obvestil o rasmerah v družini " "Še nekaj vas bom vprašala, prav zares bo to zadnje vprašanje s Koliko ur traja vaš delovni dan?" "Mnogokrat, predvsem, če obiskujem družine, s*, konča šele pozno zvečer« Dan bi moral imeti vsaj 48 ur, da bi opravila vsaj polovico delai" Kisem je hotela več motiti K jen pravi delov*, .k je že minil,- Toda čaka jo še delo na terena Safcvs lila sem se ji za uslugo Prijazno se je nasmejala in mi dejala, da sva se pogovorili le o delčku njenega poklica o Ure in ure bi še lahko govorili, a nama ne bi zmanjkalo besed.-. Sobota, Caravelley vročina, čevapčiči, srečke, nageljni, maturantke, maturanti ter njihovi starši, vse skupaj lahko imenujemo maturantski ples; seveda je treba te pojme nekoliko urediti- Naj začnem pri maturantih Najprej dekleta - oh, kakšna lepota. Obleke kot iz kot je ne premore niti RET-E.*EKT, da o v, . l ,t Xt kWJ ne go- vorimo o Potem - ah, pričeske človek kar ne spozna Kodrček zi-.daj* kodrček spredaj, ocrnzov pod njimi i - štiri laske čez levo ušesce - potem pa ugani, de je to Marjansa z dolgimi, gladkim'- lasmi- J a. pa Sev-Iji| ujemajo se z barvo obleke, svetijo se, seveda so čisto novi, Eleganten je korak maturantk v njih, dokler - novi Čevlji radi žuli; o i Ne morem si kajs da ne bi opisal še obrazov, ki so sijali od sreče, pričakovanja in - nekoliko pud:a- Torej, sijali so v napetem pričakovanju uvodnega jlesa čakali pa so fante, Reve da maturante r Ti so tudi'poglavje zase. Tore^., drugo poglavje fantje -maturant Elegantni so kot še nikoli, malce nerodni v lepo k ojenih oblekah, kajti kavbojke, ta 00 najboljše, naj iOlj praktične in še i h še Pa bele srajae in višek lepote - metuljčki Brezhibno štrlijo na matura mirne roke znova o. znova obračajo popravljajo, ko. bi se bali, da bodo - vzleteli Seseda, metuljčki so črni, prav tako čevlji in vse skupaj je nekam svečano, nenavadno In adružitev obeh lepot - maturantov in maturantk -v prelepem valčku, to je uvodni ples Res enkraten prizor* In ko ae pari vrtijo po svetlečem parketu« jih vse nemo občuduje in jim mogoče tudi zavida- Ko utihnejo poslednji zvoki valčka, dvorana zaploska in vei skupaj zaplešejo še en valček- Čudovito? To je bil uvod in sedaj - zanimivo jedro v ob liki srečk, pijače, čevapčičev in klobas ter Gara-velle* Da, saj res, Caravelie Bes zaslužijo to i-m», saj bi človek ob hrupu, ki ga proizvajajo njihovi Voxi, res pomislil* da pristaja letalo, za mladino je to zanimivo, starejši obiskovalci pa so nekaj Časa le nemo, z očmi iskrili izvor hrupa -Pa so se kmelu potolažili, ko jim je po dolgotrajnem grmenju priplavala do ušes melodija Nocoj pa, oh nocoj In dvignile so se polne čaše ter se spustile na mize - prazne o da bi vpletal medicino v tale sestavekt ampak poudariti moram znano dejstvo, da je človek vedno boljše volje, čim več kozarcev se praznih vrne na mizo ■■ Pa saj ne mislim.,, da je to kaj slabega, kje pa!; Saj se tudi spodobis da je vzdušje,na taki prireditvi veselo o In dolgo je že znano reklos "In vino veritas," in ob takih priložnostih večina govori resnico, Pa naj bo dovolj o "tekočih" problemih- Omeniti bi bilo končno treba še tretješolce, ki so pridno pomagali v baru v garderobi, kot natakarji itd Pa srečke so tudi prodajali,, polne in veliko praznih-, To je prav zanimivo delo Takole je? "Srečko bi kupil," pravi prileten možic z brki, "Izvolite9 izberite, dajte dinar, kupite jih še več, je veliko polnih!" hiti prodajalec in ponuja vrečko, polno srečk , Možakar poskusi prvič -brki se mu povesijo,, torej je bila prazna,. "Gotovo bo sedaj polna, dobili boste mizo, če ne pa vsaj šminko!" Brkom je bila očitno všeč ta pripomba, zato so se* ust© pod njim odprla in pokazala bele zobe j odprla se je tudi denarnica in stresla s* sebe kar pet dinarjev. In glej, brke so dobile polno srečko In s tem dobitek0 Mož se je nestrpno prerival ob polici z dobitki Ko je oddal listek* mu je dekle za pultom reklo, da bo dobitek v steklenici, Brke so se obrnile navzgor in £e v naslednjem trenutku spremenile smer gibanja navzdol, obe-nem pa jih je pokril nos, ki se je čisto povesil Mož je dobil cel liter - malinovca* Potem pride k prodajalcu srečk maturant z metuljč-konic ali če hočete, metuljček z maturantom, Kupita dve srečki in obe sta polni Maturant zadene mišnico, metuljček pa - mizo Prekrasna je, s štirimi nogami in lepo rgava Maturant in njegov črni metuljček, oba sta srečna in gresta proslavljat v baro Pozno je že, je že nedelja ljudje so,, kako bi rekel, nekem nestabilni, nekateri že zapuščajo dvorano Grmenje na odru ne preneha, le pavze 30 daljše« Dobitkov ni več, srečke so prodali, posel cvete le še v baru in v kuhinji- Glavni junaki te vesele igre - maturanti • so utrujeni Povesili so se jim metuljčki, zrahljali so kravate in Čevlji niso nič več blesteči, Tudi obleke so nekoliko manj brezhibne kot v začetku, 4 V dvorani je še vedno vroče, po zraku plava dim, po parketu pa še dokaj številni plesalcih Njihovi gibi niso več tako mladostni, hitri kot pred nekaj urami o Pa vendar plešejo do konca - da, do konca, ki je že čisto pred. vrati., In ob treh zjutraj vstopi v dvorano, ki se kmalu nato izprazni0 Ostane le še nekaj indivi-duov, ki so zvesti svojim steklenim prijateljem, Tla niso več svetlečat glasbe ni več.,, ne obiskovalcev; le smeti, cigaretni ogorki, nekaj razbitih kozarcev in peščica utrujenih l^udi je še na prizorišču veseloigre? Maturantski ples," GLAVNI UREDNIK8 Darja POLANO TEHNIČNI UREDNIK s Bogdan BRECEIJ LIST OPREMIL§ Etbin BRAS ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORAs Jožica ČERM8LJd Majda PAVLIC Zdenka KOREN, Anka BRATtJŽ 9 Marko SLOKAR A v ,fa tm*tuaj%M » t-s \ m u fc s f % jt i i'/ % » § e 1 fi '•* f \ t—* « | t 1 i'\fTl I I C H? s-w ! *? 4 - / \S j ■ i tf "« A,.,,. "5" 5.5. ©45 M \A m> si SLOVENCI V TEJ vvv^^; D¥OJ»WI IZBRALI scp p^vo imrn vlado ?c 30 s ve renutki vsakega naroda, ki mu jih nud, njege m težka razvojna pot - njegova zgodovina» Mi Slovenci nismo velik narod.'zato smo se morali toliko bolj bor -za žarek svobode in za svoj obstoj, Vklenjeni v ta prostor med alpskim grebeni in Jadranskim morjem živimo že mnogo stoletij v nenehn. borbi s močnejšimi sosedi na sever x in zapadu, ki so v preteklosti izbrisali že toliko slovanskih rodov, ki jih danes ni več Naš rod je pripet na te sončne gr: če' in zeleno dobrave; Tu je in izpoveduje fTvOjo odločno voljo, da hoče živeti v miru in svobodi * le spomnimo se prehojene poti od karantenskih knezov oc današnjega čase da bomo lahko doumeli vso veličino tega trenutka ko je slovenski narod ponovno postavil temelje svoji državi in ponovno dobil svoj častni obraz med narodi Evrope 0 V fcea je zgodovinska pomen našega zbor o- a-nja v Kočevju i:.. Črnomlju, v tem je pomen - imenovanja prve t: o venske vlade v Ajdovščini 5- maja 1945» Tega dne je bila sveča« , seja predstavništva SNOS v Bra -mov ki no dvoranic. Sejo je otvo i'; predsednik SNOS «o~ .ridma:-" in v svoje ti govora pouda 11 - da je glavni namen egw T.sedanja oo's tav te v in zaprisega prve slovenske vla- Seje so se udeležili vsi dosegljivi glani SNOS in častni gostje„ Med njimi so bili predsednik AVNOJ dro Ivan Hi bar, podpredsednik jugoslovanske, vlade Edvard Kardelj, načelnik generalataba JA Arso Jovanovid, predsednik srbske vlade dra Siniša Stankovič, hrvatski minister Vicko Krstu-lovič, predsednik PNOO za Slovensko Primorje France Bevk« minister osrednje vlade Sava Kovače vi <5 in naš ožji rojak dr* Drago Marušič. bivši ban in minister za Slovenijo v osrednji vladi Edvard Kocbek0 Bazen naštetih je bil prisoten tudi zastopnik italijanske narodne manjšine v POGP za Slovensko Primorje Eugenic Lavrentio Tudi zavezniki so poslali svoje predstavnike o Tako je zastopal sovjetsko vojaško misijo v glavnem Štabu njen šef podpolkovnik Bagomo-iovo Prisoten je bil zastopnik HA pri hrvatskem glavnem štaba podpolkovnik Rak in šef angleške misije major Pears ter šef ameriške misije kapetan Blatnik«, Pozdravom predsedujočega Josipa Vidmarja so sledili pozdravi dr c Ribarja, Arso Jovanovida in dr0 Sinlše Stan-kovicao Nadalje pozdravi Vicka Krstulovica, Franceta Bevka, Evgenija Lavrentija in podpolkovnika Bagomolcva« Sledil je referat JOOP Borisa Kidriča, nakar je predsedujoči Josip Vidmar o tvor 11 diskusijo«, Po diskusiji je sledil kratek odmor in potem so prešli k sestavi vlade0 Sekretar predsedstva SNOS tovariš Lubej je prefiital zakon c sestavi slovenske narodne vlade, ki ga je predsedstvo SNOS soglasno sprejelo, Nato je Josip Vidmar predlagal da se mandat ;.a sestavo vlade poveri tovarišu Borisu Kidriču, ki je po kratkem posvetovanju z ostalimi člani izvršnega odbora mandat sprejele Ko je bila vlada sestavljena * je Josip Vidmar prebral ukaz o sestavi prve slovenske vlade o Vlado ao sestavljale naslednje osebnosti s A predsednik vlade Boris KIDRIČ podpredsednik dr, Marjan BRECELJ, minister za notranje zadeve Zoran POLIČ, minister za pravosodje dr-, Jože POKORN, minister za prosveto dro Perdo KOZAK, minister za flnanee dr o Aleš BEBLER., minister sa industrijo in rudarstvo Prane LESKO VŠEK? minister za trgovino in oskrbo dr0 Lado VAVPETI<3, minister za poljedelstvo Janez HRIBAR, minister za gozdarstvo Tone PAJPAR? minister za socialno politiko Vida TOMŠIČ, - minister za narodno zdravje dr-. Marjan Ahčin* - minister »a gradnje dro Miha Kambič in - minister za promet Franc onoj Prva slovenska narodna vlada je prisegla zvestobo narodu in podpisala prisego. Po prisegi so novim ministrom čestitali Josip Vidmar, dr o . van Hi bar in ostali.-. Z zasedanja so poslali še pozdravno brzojavko maršalu Titu? nakar ;je tov«, Vidmar slavnostno sejo zaključil in povabil vse navzoče« naj se udeležijo velikega mitinga na trgu v Ajdovščini., kjer se je med tem časom -brala velika množica ljudi« Tako je bilo zaključeno to veliko zgodovinsko dejanje, ko je slovenski narod postal po dolgih stoletjih sam svoj gospoda:? in vzel svojo usodo v lastne roke3 Človeku se zdi, da sanja in da vse ni res* ko se narod prebuja k novemu svobodnemu življenju. Ko poslušamo partizanske pesmi in bojne klice naših junakov, nam jt vselej milo in toplo v dušic To se bo ponavljalo rod za rodom, kajti« kar je nesmrtno, ne more umreti, Naša mladina je lahko ponosna na svoje prednike in plamen domovinske ljubezni žari tudi Is njenih oči o Ona je naš porok in naša uxeha- Veliko mejnikov je bilo v naši zgodovini, ali ta je najlepši od vseh, ker je bil 1jbyo je van v herojski borbi vseh jugoslovanskih narodov kot simbol našega edinstva in bratske ljubezni, To ni le prisega zvestobe brata bratu* temveč tudi človeka človeku V osvobodilni borbi je vzklilo tudi seme nove dobe* da je človek le v toliko človek, v kolikor je svoboden« v koliko: je * njemu ohranjeno dostojanstvo duha in snujoče misli o To pa ni samo naš praznik, temveč praznik vseh ljudi, ki že hrepene po svobodi, Rekel bi„ to je praznik prerojenega človeštva? renesansa nove dobe« To eo Rejniki, ob katerih se srečujemo v »godovim ■-G ob katerih se globoko zamislimo« kajti v njih je neuničljiva. resnica nas vseh? kakor je neuničljivo ž .vi. j en je ki izhaja is nje» Prav v tem univerzalnem utripu življenja in nenehnega razvoja postanemo Šele to« kar smo - dro v verig: neskončnosti in nesmrtnosti, prof-, Alojz BIZJAK lifeš? r i P7i munus us* iwt T. 5 - .'^ua-t MMnuaaai r »m uililMHlii I C m bučno šumenje mm m voda grgra mm »m ropotanje vrat hropenje vsega mogočega vrtenje občutek ničesar fcjf » vse je nič in Majhen, brhek atom se je rodil sredi neizprosnega;, hladnega vesolja, Droben je..in brez moči, vendar se noče vključiti v vesoljski sistenio Kriči po avtonomnosti in se vedno bolj zapira vase* Sovraži vsak stik z zunanjim svetom, ki ga zastruplja« Še vedno lebdi osamljen sredi osončja, čeprav mu primanjkuje kisika, hrane in vode* Ali se bo ohranil tako sam, tako vase zaprt, brez stikov z matičnim stvorom? Vesolje, v katerega je vklenjen« au izsesava življenje, da je vsak dan bolj slaboten, vsak dan bolj brez rnočio Tudi 3am se tega zaveda; ve, da je obsojen na smrt v tem zastrupljenem ozračju* Neprenehoma kuje načrt za beg, I-šče špranjo, skozi katero bi se izmuznil iz kletke, zaplaval v brezzračni prostor in se rešil vseh vezi, vseh strupov in veega gorja o Vendar ni to edina skrb uporniškega atoma« Njegovo notranjost razjeda groza pred spoznanjem, da ni sam sebi dovolj, da ne more živeti le od lastne ljubezni0 Sestavljen je iz iste snovi kot drugi atomi v vesolju in se mora zato pokoravati splošnim za-konomo "Duševna hrana mi je vse"" kriči v ledeno samoto okrog sebe0 Iz vesolja se sliši odgovor: "Torej umri.' Tukaj ni prostora zate i" Toda mali atom želi živeti? boji se uničenja., Ubogi atom, kako moreš prenašati vse to gorje? Prehudo? pretežko breme leži na tvoji tanki lupini, ki se strese ob najrahlejšem dotiku„ Trenutek upanja, radovednosti, groze in ni ga več o Razblinil se je v praho Prezgodaj se je rodil in na napačnem kraju.. ttrirurrrimi 11 m 111 ■■«■■>»» Mnr u Day after day night after night new day has born the night has passed but SUN didn't shine WHY Prijateljstvo je ie beseda Koliko besed izgovorimo - V PRAZNO. .... Varuj se praznine, ki ti sčasoma napolni srce in možgane; otopelega niča* ko živiš, da živiš- 021 se ti prekrivajo z mreno NAVELIČANOSTI. rjr S n JU - 8 n L ti DIDO ... ( KONEC - PRIDE - SAM - OD SEBEo MRAZ - MRAZ JE - MRAZ MI JE -KORAKI - KORAKAM - KORAKAM - MRAZ - SONCE - ZAKAJ NI SONCA - SONCE - RADA IMAM SONCE. KDO SEM? RADA BI VEDELA, KDO SEM.C POVEJTE MIg KDO SEM S LJUDJE, POVEJTE MI, KDO SEM J NIMAM OSEBNE IZKAZNICE-, NIMAM NIČESAR. KJE SEM1? POVEJTE Ml, KJE SEME LJUDJE ZAKAJ SE ME IZOGIBAŠ - ČLOVEK? KONČNO! ČLOVEK ^ K MENI GRE S KONČNO I NI.SEM VEČ SAMA. - ČLOVEK JE Z MANO« KAJ HOČE? KAM ME PELJE? CELICA - ZAKAJ SI HUDOBEN Z MANO? NOČEM BITI SAMA: NOČEM BITI SAMA POVEJTE MI, KJE SEM S X - AMO SENTIRVI - Y - ARTI - BLAZNOST - 10 - COGITO ergo sum UTRIPAM v niču atomske dobe - Vrhunec je MIROVANJE - POPOLN NIČ - SMRT - Analfabet za svoja čustva - sinhronizirane misli - GROZA - ČRNO - KRI -Kanibalstvo v vakuumu - MOŽGANI - skupinski SEX -NEDONOŠENČKI - OMAMA, omama - NORCU!!- Kre-t eni se a človeštva - ali VI&RK5? - SMEH — lil-— POZABLJENJE -ČESA? ČLOVEK, človek«.0 AAa&ggghhho.... Brezciljno lebdim v formalinuo Bolščeče oči zro v hlapljivo mreno mimoidočih, režečih se obrazov«, Vete-r se je pritepen zatekel v špranje samotnih src, ki jih še ni načela atomska rja o Tam si liže krvave rane, ki mu jih zadaja čas« Ura je sramotno obstala, razgaljena in nema, noče več šteti trenutkov, dolgih, bednih trenutkov do konca o Vrata se odpro, z zaničljivim škripanjem opozarjajo nase - in zanihajo v lepljivo praznino teme o Mrak se je priplazil, tiho in potuljeno, hinavsko se režeč, niti vrat ni zaprlo Zakaj nastavljamo strup podganam? Tako samotno je° Niti miši nas ne pridejo več ogledovat, niti one nas več pohotno ne gledajo skozi stekleno prepono, niti one ne sploščajo več svojih smrdljivih smrčkov ob naših bednih ječah« To je naj huje o Biti sam in vedeti, da si sam in -vedeti l Naj pridejOg naj pridejo, naj si nas režeče ogledujejo, nič več mi ni zoprno, vse je boljše kot ta otipljivi, ogabni nič okrog tebe, ki te vpija vase o Tudi oni bodo nekoč tu» Sonce je posijalo, in zrla sem vanj. Hotela sem mu ukrasti košček svetlobe da bi odkrila svet do dna o Ko sem pogledala na Zemljo., sem videla temo« \ 1 . v - • ' -i / Bila je solza« Zalesketala se je v tisočih barvah, Ptf«?.t! i ^o^em je spolzela na tla, :)/'/'. in se utopila v zemljo« ' - '■■!; Gre bel je po prsti da bi jo ujel, a je našel le mokro sled, Tavaš v neznanem svetu, z gorečo baklo 3i iščeš pot k svetlobi, ki je ni. O&enj ugasne, ne moreš naprej« . Zaželiš si, da bi umrl, Zakaj? Ker še ne veš, da si mrtev, sence ao vstale, lica so "bleda« le obrazi so čudnis njihovi pravi obrazi o ooi so zaprte1, a živi so ■ ■i. Velik in bel mesec 1 # Ivi so o | KO O' r:|fje vstal o Odkril jim je dušo HK Vlasta Klinkon ™ aM lijm« i8UMlWWWM*WPWnMflliWW"l "i"1""'" ■ r^^*'"1 ■ » Stala sem oId morju in gledala v umazano vodo* Bila sem. slabe volje, ker nisem mogla v "Akvarij", kajti z dinarji ni bilo mogoče plačati vstopnine, Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem opazovala ljudi okrog sebe. Pozornost mi je vzbudila stara ženica, ki je sedela na klopi in se pogovarjala s sosedo„ Prisluhnila sem njunemu pogovoru, in začuda, govorili sta slovensko. Takrat sem se spomnila, da je bil Trst nekoč slovenski In pomislila sem, kako je danes: Slovenci v Trstu0 Vemo, da se je že stara Avstrija na vso moč trudila? da bi Slovence pčitalijančila in da ni bilo potem pod Italijani nič boljše o Slovenci so se morali neprenehoma boriti sa svoj obstoj„.in zato ni čudno, če so mnogi v tem boju popustili o Tako je danes v Trstu veliko Slovencev, ki ne spregovorijo slovenske besede. Ostali so samo najzaved-nejši, ti pa se morajo še naprej boriti za svoje pravice. Saj vemo, da tudi danes ni vse tako lepo, kot bi moralo biti o Italijani sicer veliko obljubljajo in govorijo,■naredijo pa bolj malo o Trst je pač njihov, saj so si ga "težko priborili", s Slovenci pa bodo že uredili tako, da bo njim.prav« In zakaj italijanske oblasti tako malokrat upoštevajo želje naših Slovencev? Hajraje bi bila o tem vprašala tisto staro ženico, ker sem mislila, da bi mi povedala kaj zanimivega. Toda takrat je prišlo mimo neko dekletce, prijazno ogovorilo "nono" in tedaj je "nona" začela govoriti italijansko o Opustila sem misel, da bi se pogovarjala z njo in odšla k avtobusu. Odpeljali smo se na Bazovico, Veliko sem nMB.3MfB>t»tt< že si j. šala o Bazovici in bazoviških žrtvah v pa sem bila ?enda presenečena, ko se je avtobus ustavil na pusti, kraški planot: in so rekli da smo na Bazovici. ol;. smo k spomeniku štirih bazoviških žrtev« Strmela sem v skromen spomenik .:• rfs sabo« ko je spregovoril tovariš profesor Bizjak- Govoril je preprosto, kot človek, ki je svo-jo mladost prež:vijal v času najhujšega trpinčenja primorskega l;judst /a« Prepovedoval- nam je o tedanjih razmerah pri nas in žrtvah« ki so padle na Bazovici« Bili smo presenečeni ko je povedal, da je bil prijatelj z neu-s važnimi fanti, ki so padli za pravice Slovencev, Pou-ciav.il je skromnost našega na.roda in njegovo težko zgodovino« Ko je tako govoril, smo vedeli, da nam govori zaveden Slovenec in zato smo ga poslušali« Končal j3 besedamis ki bi si jih moral vsakdo dobro zapomniti s "Zgleda;; se{ kdo si m kam ploveš P' Valerija Mlakar Bc.r..i. šepe ajo v večnost, pod njimi se rosna trava sveti; stopinje človeka udarjajo ob kraško kamenje* v dallavi umira slavčava pesem-. G-;. iča otrok na kraški planjavi, pred ..ijirni na spomeniku urezana &t ri imena« Tn so pa*, naši junaki, \ ki svoj rod so ljubili nad vse« raa . e « 1970 p r o f o Alojz Bi z j ai; Dne 25o marce. 1970 so dijaki nase gimnazije obiskali skupščino v Ljubljani« Pravzaprav je bilo to prisostvova-nje seji kulturno-prosvetnega zbora» Čuden in tesnoben občutek ima mlad človek, ko stopa po stopnicah v avlo. Vse je tiho« Poslanci 3e med seboj tiho pomenkujejo, kadijo«, smejejo* Vsi nas začudeno gledajo in si mislijo: kaj bodo ti golobradci pri nas, v skupščini o Po pravici povedano, najraje bi se obrnila in odšla ven, na cesto o Toda- že nas je tovarišica ravna e-Ijica vodila na galerijo, od "koder smo lahko opazovali nemoten potek seje o Najprej je predsednik skupščine podal poročilo prednje seje j nato sledijo vprašanja poslancev in kot zadnje je bilo na vrst:, t verifikacija kranjske šole * To se prav da bi kranjski šoli priznali status višje šole in bi njeni študenti lahko nadaljevali študij v Ljubljani« Seveda, tudi profesorjem bi se poznalo pri plači. Prav ta točka dnevnega reda je bila najbolj dolga, razburljiva« Bilo je veliko glasovanj -n vprašanja in predlogi so se vrstili. V odmoru nas je predsednik skupščine povabil v svoj delovni kabinet. Povedal nam je o delu skupščine in še posebej o kultu: no-prosvetnem zboru« Skupščino SR Slovenije sestavlja podobno kakor zvezno skupščino o pet zborov, Prvi se imenuje republiški zbor tn šteje 120 poslancev, drugi štirje sos gospodarski zbor, 'proeretno-kulturni sbor socialno-zdrav3tveni zbor in druž-bcno-politični zbor Vsak od teh zborov šteje '70 poslancev« Ustavni zakon točno določba pristojnosti skupščine in posameznih zborov Skupščina voli poleg svojega vodstva tudi republiški izvršni sveto Tudi v republiki delujejo organi republiške uprave s to so sekre tariati ter razni zavodi in uprave« To nam je povedal tovariš predsednik. Lepo in preprosto, da smo vsaj delno lahko razumeli, sestav naše skupščine, njeno delovanje, sklepe in zakone in zdi ee mi, da ne bi smeli včasih reči kar tako; "*)&-„ kaj pa delajo oni tam v Ljubljani, mar samo sedijo, poslušajo in govorijo ia vlečejo plače ia republiških skladov?" Slavka Škrlj 3?e daleč od Postojne se pri Razdrtem začne lepa Vipavska dolina, ki se močno razširi pri Vipavi in se nadaljuj« proti. Gorici 0 Zares lepa je, ko v pomladanskem soncu gledaš njena cvetoča češnjeva drevesa in kmalu nato že prvi sad te zera. Ije - vipavske češnje• Vidiš kmete, ki pridno obdelujejo svoje vinograde, a katerimi so porasla vsa pobočja Trte jim dajejo upanje, da bo njihov trud poplačano V jeseni odseva iz vinogradov zlato-zelena barva zrelega grozdja In oznanja čas trgatve, Pridni trgači polnijo brente* izpod stiskalnice se cedi sladki mošt? to je veselje vinogradnikov, praznik Vipavske doline o Mošt se ob sv* Martinu spremeni v vino; Vipavec* Pi-neia Rebula« Merlot, Barbera, pojem visoke kvalitete ne-razdruž jive z dolgoletno tradicijo vinske kleti Kmetijsko vinarske zadruge Vipava- tvo V Vipavi so že leta 1894 ustanovili Kmetijsko druš-a namenom„ da bi izboljšali sorte vin« Toda takrat zglajena vinska klet je kmalu postala pretesna in preveč zastarela, tako da je izgradnja nove, modernejše kleti po-e ' iia nujna- Danes je nova vinska klet prav gotovo eden najpomembnejših objektov v naši občini. Ta zgradba je s opremo vred stala okoli 800 milijonov starih dinarjev in. je do nedavna lahko vk^ekila 4 Q vagcmo- vina S postavitvijo &V! f',.,2 *>.ov.vh oist^rg. na p;roe*'em pa se je zmogljivost k et: poveča.'; a še za 0 •;a,gono: ; ina in ee a tem izenačl« ,'a s kapaciteto dobrovske kleti .'Dobrovska vinska klet je b••• la zgrajena prej kot v; pavska-. vendar je kljub temu nje- izgradnja stala nep- merno več. ok -og dve milijardi starih dinarje/, to pa predvsem zato, ker imajo večino vina uskladiščenega v lesenih posodah, k pa so znatno dražje kot pa betonske cisterne.. ; i prevladujejo v vipavski kle- Namen-k' ®tif v Vipavi k tudi rana rt j im videzom spreminja podobo VI pave in 1 jene posredne okolice ? je v tem, da omcgoč ; zadrugv pro. cocnip enotnega tipa vipavskega vina- ki naj bi. s svoj? kake /ostjo in re nemi rano s t jo vzdržala vedno močnejšo konkurenco na domačem tržišču in v tuji-ii, V današnjem sveti in Sod obrv. trgovini z vini brez moderne kle .pač ne g tg ■<>■■■ * j Z a to je njena izgradnja še zlasti pomembna za celotno ornjo Vipavsko dolino: k že stoletja živi presežno od|viijogradr^tštva in kjer so druge veje kmetijstva bo; postranskega pomena. od,oč/ smo se da obiščemo prav to vinsko klet. kart k,.,j.ab neposredni bližini, jo je verjetno le malokdo že kdaj oMšakal in dodobna spoznala Na obhod po vinski kleti nas je popelja'- tovariš Vrč on ter nam sproti pripovedovat o kleti sami Bazioži.i nam je ves postopek proizvodnje vina-.- ki je že skoraj popolnoma avtomatizirana, tako da v kleti niti ni zaposlenih veliko ijud:? Videli smo ogromne cisterne, največja med ni jim sprejme celo 20 vagonov vina* Nato pa je sledila še poskušnja in Ob tem pa nam je tovariš Vrč on pove da i še nekaj besed o sortah vin, ki jih njihova klet proizvaja. Glavna inska sorta vipavskega vinorodnega okoliša je Bebuia Ob trgatvi izbirajo boljše grozdje te sorte in ga ,'?k bno predelajo, Pridobljeno vino daje KVZ Vipava na trži-šie kot "Vipavska Rebula": Odi-kuje se po zlato-rumeni barvi, svoj s t veni arom.', in os ežujočem okusu. Spada med naj-kvalitetnejša slo renska vina in je za adl svojega osvežujočega okusa in prijetne kisi -ne dobra pijača ob vseh prilikah Vino Vipave«, je pridelano iz masovnih sort grozdja vipavskih in okoliških vinog"-adov Sortni sestav, kl>«natske in talne posebnosti ter svojstvena tehnologija dajejo vinu tudi svojstvene lastnosti s rumeno-zeleno barvo, posebni. 0-kus in arorno r Vino "Vipavski Merlot" je pr- de ano iz grozdna ;.>0 Kerlofc, ki daje /isokokvalitetno orno vino, temno; -j'jxa&e\e barve, s svojstveno aromo in okusom, Kis i na daje vinu s"taJ-nos t, po kateri se Se posebej odlikuje* Vino ee v klet šola a namenom, da bi bile sortne lastnosti s okue i* aroma, čim izrazitejše . Vipavec Kindermaher spada med najkvalitetnejša slovenska bela vina, Pridelano je iz grozdja v:.sokokvalitetne so te zelen ter sort pinele in laški rizling« Te sorte so v v pavskem vinorodnem okolišu zastopane v manjši meri in vsaka posebej ne daje večjih tržnih količin« Dopolnilno ime Kindermaher je vzeto iz knjige Slava Vojvodine Kranjske, v kateri navaja Valvasor za vino v:*pavec tudi naziv "Kindermaher", Z obiskom vipavske vinske kleti smo bili vsi zelo zadovoljni, saj le na tak način lahko spoznamo delo v gospodarskih organizacijah naše občine, ki jih, vsaj po mojem mnenju, še vse premalo poznamo mm mm anoaram m OaMut r?/\ p/ I \L Jikbc ■\vatmV fjhr. rspv Našo šolo obiskuje dijakov iz Ajdovščine in okolice-. Kaj teh 152 ljudi,, razen tega, da obiskuje šolo, počenja,, s čim se ukvarja, v kamere organizacije so vključeni, ne ve .ihče Raziskava tega vključevanja mladih v družbo bi bi a sko, o sago t o vo katastrofalna> Dejstvo je, da ravno gimnazijci ki oaj bi tvorili nekakšno jedro mladinskih organizacij stor jo za tovrstne organizacije najmanj al. pa sploh nič« Nedelavnost m adžh se kaže že na šoli Vsi vemo, da i mamo en sam krožek, to je dramski Vanj je vključenih približno 20 judir, ki nam • za vsak več j - praznik priprav jo največkrat zelo dober program, 0 tem, kako to prireditev sprejmejo drug:- dijaki, je bolje, da ne govorimo» I a v za gotovo ne tako, kot bi si nastopajoči zaslužili Tudi pri šolskem listu lahko opazimo vso delavnost dijakov, Svo^e prispevke objavljajo v njem vedno eni in isti dijaki,, ki so v to prisiljeni, sicer bi lahko list izšel popolnoma prazen* Velika večina dijakov lista ne kupi, predvsem .zato0 ker se jim zdi za take "oslarijew, kot se je izrazil eden izmed njih,, Škoda denarja- Takih in podobnih pri-mero * je na šoli še veliko in vsi kažejo, kako izredno r a Sivi t čut za delavnos' imamo Da je stanje izven šole še veliko slabše, je razumljivo samo po sebi , V neposredni bližini šole sta radio in loto klub, za katera bi bil človek prepričan, da bo v njih našel veliko mladih ljudi, tako dijakov kot delavske mladine, Toda v njih ni niti enega mladixica in kar je še bolj žalostjo in vredno zgražanja je, da velika večina za obstoj teh dveh organizacij sploh ne ve. Prve gimnazijce srečamo šele v mestni godbi in v športnih društvihc Koliko jih je včlanjenih v planinsko društvo, ne vem, prav gotovo pa je to število tako majhno, da ni omembe vredno o 0 tem se lahko prepričamo že na šoli, kje. na izlete počitniške zveze ne hodi nihče, in to zato, ker izletov sploh ni o Ni jih pa zato, ker gredo dijaki ob nedeljah raje v kino, kjer navdušeni vzklikajo ob najnovejši kavbojki ali limonadastih kriminalkah, kot pa bi se sprehodili za uro ali dve v naravo, želo bi bila zanimiva tudi raziskava o tem, kaj dijaki berejo (če sploh kaj berejo), katere časopise kupujejo in katere knjige si izposojajoč Med časopisi bi bila verjetno na prvem mestu Antena in Stop, med knjigami pa tiste, ki. 30 potrebne za obvezno branjec V Ajdovščini bodo verjetno zelo kmelu odprli mladinski klubo To je povsem razumljivo, kajti mladina pač potrebuje prostore, v katere se bo preselila iz slaščičarn in kavarn. Prepričan sem, da bo klub lepo urejen, da bo\ njem na kupe beat plošč in na kupe mladink in mladincev0 Prepričan pa sem •Udi, da bo odprt največ pol leta ali leto in ga bodo potem zaradi pretepov, razgrajanja, nedelavnosti in kaj vem še česa, zaprli, da se bodo mladinci pritožili in dosegli, da ee klub znova odpre« In to se bo ponavljalo vse dotlej, ko bodo ugotovili, da so kavarne in slaščičarne vseeno boljše od vseh drugih stvari in bodo trumoma pohiteli nazaj v zapuščeni paradiž« Ob vsem tem lahko spoznamo, kaj se z našimi dijaki in dijakinjami in mladino sploh dogajac Da pravzaprav vsi spijo (spanje pravičnega?) in sanjajo o tem, česar ni, a bi moralo biti, da se v redkih trenutkih zbude, planejo pokonci in protestirajo, kričijo in govorijo (proti čemu in zakasniti sami ne vedo) in se potem zopet umirijo in spe naprej: Prijetne sanje« Žal« - 2o ~ Na mladinski konferenci, ki je bila 15• aprila 1970, smo izvedli anketo o šolskem glasilu "Izvir". Anketiranih je bilo 144 dijakov, na šcii jih je pa 152o Postavili smo jim pet vprašanj in nanje dobili presenetljive odgovore* Vprašanja so bila naslednja: I o Ali misliš, da je šolsko glasilo potrebno? DA - 93,7 f NE - 4,S f NI ODGOVORILO 1,4 # II. Kakšna bi po tvojem mnenju morala biti vsebina lista? (prosa, pesmi, literarni prispevki, dijaški problemi, življenje na šoli, aktivnost dijakov) Na prvem mestu so dijaški problemi, nato življenje na šoli, sledijo proza, literarni prispevki, pesmi in aktivnost dijakovc, 5P6 % dijakov ni odgovorilo« lilo Ali meniš, da bi bilo potrebno uvesti v list stalne rubrike? DA - 78, 3 NE - 19,6 f NI ODGOVORILO - 2,1>. Uredniški odbor je predlagal sledeče iu,brikes - literarni prispevki (proza® pesmi); - iz življenja na šoli {ekskurzije, izleti, predavanja, delovanje krožkov); - jaz dijak samoupravijalee (dijaški problemi, položaj dijaka kot samoupravij alca); - naše mesto (razstave, proslave, koncerti, literarni večeri); - kritika filmov; - šport; - humor. Dijaki so se v veliki večini s tem strinjali? dali pa so tudi svoje pripombe? - bolj pestra vsebina lista; ~ list naj bo isti, kot je sedaj; - rubrika, kjer bi se lahko vsak "skašljal'% a razumljivo ~ brez posledic; - veebms naj bi zajemala snov iz vseh področij; - objavljali naj bi prozna dela v nadaljevanjih; - imeli naj bi dva lista; - list naj bi vseboval vsakega nekaj. | IV. Ali sodeluješ pri listu in če ne sodeluješ,; zakaj ne? \ DA - 18,2 NE - 78,3 NI ODGpVORILO - 3S5 # Vzroki, da dijaki ne sodelujejo pri lfcstu, so tile; - ker nimajo časa., - ker nimajo smisla za pisanje, - ker jih k listu ni nihče povabil, - ker ne pišejo dovolj kvalitetno, - ker uredniški odbor z zasmehovanjem sprejme nekatere prispevke, - zaradi cenzure o t V. Ali si pripravljen postati stalen naročnik lista? DA - 82,5 f NE - 14,o % NI ODGOVORILO 3,5 £ Anketa nam je dala zanimive rezultate in smernice^ ki nam bodo delo olajšale. Toda nehote pridemo do nasprotja'* 93,7 $ dijakov meni, da je šolski list potreben, 82,5 1» jih je pripravljeno postati stalen naročnik - zakaj pa list kupi le polovica dijakov? In še pripombi: za delo pri časopisu se lahko vsakdo javi, posebnih vabil v ta namen nismo in tudi ne bomo pošiljali«. Tisti, ki se je čutil prizadetega, ker je uredniški odbor z zasmehovanjem sprejel določene prispevke® naj pride na naslednji sestanek uredniškega odbora ali pa ■ naj so bolj konkretno "skašlja" v rubriki Med nami - seveda brez posledici Uredniški odbor gžiracaajjgtjic; Vsi vemo, da plove slovenska, še bolj pa svetovna umetnost v čudno vode, nihče pa ne ve, ali je na drugi strani te kulturne megle oaza ali pa so naravne čeri, ob katerih se potopi še tako trdno zgrajena križarka« Sicer pa, nikar ne bodimo f&turisti, raje si oglejmo literarni ečer, ki se je porodil nekega deževnega aprilskega ponedeljka o Vsi smo nestrpno pričakovali njegov mili jok, ki ga je oznanil blagozvočni "Čuk 3e je oženil"« "Errare huroanum est," si je dejal vsak, ki je pričakoval, da bo v njegovem vreščanju odkril vsaj senco veličine slovenskih pesnikov. Potrpežljivo smo poslušali Pun-gartniks, Cernigoja, Fritza, Cimermana, Vogla, Kravosa in Birso in morda se nam je kdaj pa kdaj odlepil pogled in preletel ventilatorja, prekritiziral te ali one oči, to ali ono postave in tako naprej« »<> v neskončnost« Potem pa, tresk« V hipu smo bili budni« Zakaj? Včasih smo bili navajeni, da so bile vse boleče reči zavite v množico različnih svetlečih papirjev« To pa je bilo čisto nekaj drugega« Srečali smo se s poezijo pesnikov, ki lovijo ravnotežje nekje med mlako in bregom, se pravi med topografsko poezijo in poezijo happeninga in med tisto že malce zastarelo po formi, pa bolj izpovedno, ali pa tudi manj, vendar pa lepšo, boljšo in estetsko popolnejšo« Res so se nekateri povzpeli na breg, vendar so se samo trenutek kasneje še globlje potopili v mlako povprečnosti« Kakšen je torej namen te poezije - pfeanikovanja, igre besed, ali kakor koli že to imenujemo - če nas ne plemeniti, nam ne odkriva nekih novih vrednot, temveč jih kvečjemu ruši? Prav iz tega peenikovanja se bomo naučili ljubiti velike mojstre peresa, morda borno večkrat zašli med zaprašene knjige, morda bomo bolj cenili človeka poleg nas« če pa tega namena ne bomo zasledili? Vseeno nam mora biti to pričevanje dragoceno« Dragoceno kot izpoved človeka, ki sc bori prati osamljenosti posameznih elementov naše družbe, proti razčlovečenju, proti naši dvojni morali, za tisoč malenkosti, ki jih v dirki vsakdanjosti namenoma pozabljamoo Potem bomo Čutili, da nismo več saml< Jožica Klep i v4M94«JsaMhMaMMnnltta«NK nvsiimjmvt^-r.j r rsj Ime Boris Kidrič je tesno povezano z zgodovinskim dogajanjem v našem mestu, zato ni čudno« Če se ajdovska osnovna šola po njem imenuje., 11 o april je dan osnovna šole, ki vsako leto prireja na ta dan tekmovanja osnovnih šol ajdovske občine» Doslej so u-čenc . pokazali svoje znanje v zgodovini, zemljepisu, biologiji, matematiki in fiziki, Letos pa so zaključili tekmovanje za Gregorčičevo bralno značko - Vsak razred je predstavil delo, ki je bilo za tekmovanj« obvezno, Prav gotovo je bil najboljši šesti razred, ki je govoril o Solzicah-, Ko interno z zo med deli, ki so bila obvezna za značko,-bil majhen program, ?J5enka sedmega razreda je zelo veli-častno predstavila Gregorčičevo Soči Morda je bilo pri njej ma- o p eveč vpitja in premalo do2ivetosti» Kot gost pa je nastopil Stane Sever* ki je s svojim Iz-i-ajanjem še enkrat dokazal, da je naš najboljši gledališki u-me;nik o Ko se je pojavil, je dvorana utihnila. Pričakovali smo ploho besed, močan,, doneč glas. In name sto tega,« bo. Iz, us . umetnika so prihajale besede počasi, premišljeno, skoro boječe Kako doživeto je predstavil Kettejevega "Pijanca"® Solze je imel v očeh« Morda se je pri njem zamislil v svojo lastno usodo,, kdo ve«««? ftaša publika,, ta pa. ta" Sa menoj smeh, ko neka dama, pravi sosedi; "Ti, pa je res dobra ta pesem« Moj je ravno tak, !Hdo Karo je „ [In na koncu: ploskanje in zopet ploskanje« V dvorani via flafdušenje tudi potem, ko dekle izroča Se ver ju skromno darilo . J; tf-marj-te* Ml Fas c : anet? Se ve .rja je bil edinstveno doživetje za a."'ievski .i.ko, 1 je kaj takega lačna. Upam« da ta na- sv op ne bo prvi in edini o Marinka Brataž ■ I i ' ,r/ -....... —— /S«*' ■ / ...... ! \ \ Ki«, r, V *«. 'V - h ,\n\ \ \ ; ///Mt< t.- —— / . i,-i saau maaA* <-•< iHGt/tiKMm .v'-.-:/,,-. ^ ... nt?. nw«vswm iu.'MuwitK*i»u'A.'>; B. '. ' 'r muirMhm/'. t'-t,*r MNKuifVr. C J V ponedeljek, čine 2o , aprila 1970 3010 imeli športni dane Atletsko tekmovanje je bilo na terenu športnega parka v Novi Gorici« Dijaki smo tekmovali v tekih, metu krogle in skoku v daljino; dijakinje pa v teku, metu krogla in skoku v daljino. Doseženi rezultati so naslednji: D I J A K I N J E 100 m i„ Bratina IV, 2. Ambrožič II oa 3*4, Plahuta IIob 5. Trošt IIob 14,5 sek 15,0 sek 15,2 sek 15„2 sek DALJINA 1, Štrancar 2, Plahuta 3> Cigoj 4 - Blažko III o a II eb .v s 8. III, a 385 cm 356 cm 350 cm 34o cm KKOGLA 1 2o Štrancar III Rustja I«b 3o Polanc III 4« Krtelj IIIob 3 O 800 cm 740 cm 740 cm 710 cm DIJAKI 100 m lo Bolko 2o čepar 3 o Uršič III,a 11,9 . . \ c. 9 IVo IV«, sek sek 12,4 sek T O 3 40 Krapež M, III»a 12f6 sek 400 m 1< 2, 3£ 41 Čepar Bol k o Krkoč Krapež IV-, 56 51 sek XIIca 56,7 " III,a 6o?l " III.a 6o,7 " DALJINA KROGLA I, Čepar 2o ErapeŽ 3 o Kobal 4 o Hanzel IVo X XI c si II o a J. ob 530 cm 490 cm 480 era 465 cm 1 o 2,Sedmak Slokar 3- Oven 4,5o Uršic IV.. 1130 cm III,b 1130 cm III,b 1120 cm IV. ino cm •Za vadi a v II0 a 1110 cm K1MIUMU.' —C"IMllUt If UrVTK Pohvale vredni so rezultati Bolka in Čeparja ter Bra~ tinoveo Toda tekmovali niso samo posamezniki, temveč tudi razredi o V poštev so prišli trije najboljši rezultati dijakov iz vsakega razreda ter pet najboljših rezultatov dijakinj iz vsakega razreda« DIJAKI DIJAKINJE 1 o IV-, razred 4 o 7.30 točk -i. o III o b razred 4 «827 točk 2 III « a razred 4 D 5 09 točk 2 * III o a razred 4 1720 točk 3« III o b razred 3 c 256 točk 3- 11 0 b razred 4 «511 točk /j. o II 0 a razred 2*803 točk 4« I« b razred 4 «507 točk I« b razred 2 c 04 5 točk 5 o II« a razred 4 c 233 točk 6 o I, a razred 2 o 035 točk 6, IV, razred 4 ,084 točk 7 o II« b razred 1,929 točk 7« I C- a razred 4 c 06 4 točk SKUFAJ DIJAKI IN DIJAKINJE 1« III o a razred 9 «229 točk 2« razred 8 v 814 točk 3« III « b razred 8 «083 točk 4 o II v a razred. 7 o 036 točk 5, I o b razred 6 552 točk 6« II , b razred 6-440 točk 7« X o i a razred 6 «100 točk Dijake vabimo, da. se kot gledalci ali tekmovalci udele. žijo v čim večjem številu vseh tekmovanj, ki jih organizira šolsko Športno društvo "Burja"« tU lil ^^»»U-r^-j S 8 H S \ O D N A R ? Lahko bi si že enkrat omislilo boljši način žprioanja- Nikar si preveč ne Ženi k srcu, če te kemija ne ljubir Dobro izkoristi naslednjo nedeljo 1 I £ i s Obleci se toplo, se ne prehladiš« Čas je že, ca ©i zsšiješ nogavice« Tri tedne ne pojdi nikamor, Četrti teden pa k masi o OVEN: Rdeča barva ti dobro jristoja Preveč kadiš! To škoduje zdravju in žepu Sobotno popoldne porabi za študiran je - ;*.zbira snovi je prosta, h I K t Preveč si dopisuješ- Ko te bo tista stvir razjezila, pojdi v pisarno in se izpovej 8 Ne nagajaj sosedi ? DVOJČKA? Prazniki so končali, zato misli na šolo Pobro ošili svinčnik in previj zvezke Tranzistor se ti bo pokvaril, P A K t Nikar ae ne razburjaj, če te mama pošlje v trgovino Zberi si novega konjička (zbiranje denarja) in na~ brusi si jezik! 1 K V : Tvoja griva že presefa vse norme,, Rep boš moralo skrajšati V kratkem boš dobilo ukor Nikar ne zapravi vse £ tipendije v slaščičarni DEVICA? Revše, kar smiliš se mi! No, bo že bolje! Vedno moraš nosiii bele nogavičke J Preveč odgovarjaš mati in razredničarki o T h a r N X C p- s Glej, da boš do poletja ekujšalo, Za denar, ki si ga zaslužilo v nedeljos ai icupi krizanterne \ i KORPIJON.s Tvoje klešče ec malo preostre , Ne lazi lipnoči okolipker te direktor laii-t o zasačii V ponedeljek i- le j sončni vzhod! t T R E 1 Z C s Nov lok in puščica ti ne bi škodila Redno pomivaj posodo! Nabavi si tudi nova okrogla sončna očala * ff-UA ZA OBA rRPEČA SPOLA- NLPRLKTJCNO DO IZIDA NAJLEDNJS ; T::viu;E0 :iiinnnp!W in II !! S | < 1 i! r-J j ¥ 0 Z 0 F< 0 G s Hitro popravi vse nezado tne ocene« sicer re boš dobilo trictkla ob koncu šolskega leta« Lase si umivaj z brezovim tamponom* Tisti tip, ki si ga spoznala med prazniki, je zelo neveren - ima zveze z zbornico. ..•JMBgig-rgsgags.-Tgc-- -a,; .-a!.'* V? KSaMMBčaaAftKBCBani i^Jo aaaj. I A a. Mo\r^ AmL A ^A^ r ^— IGO k^o^vaJt NE? ZL N) A K) So fcsčiccdrv O^ v ^Co.iVT.C-a.oV^M <4AH T.Vti te/v' velo sVo^ru^' ^*- 2 v. -O S ti OUJiAKOV Ajj E> O'vxl Saudea-m»e igidur, ju vrne« dum sumu a. Jn, jutri '< • ■ že stari* a. 1 pa ae bo svet podrl, hk, zato trčimo sira-Je, na zdravje vseh slovenskih iantov in deklet, h V -5i« c*r j.a sploh ni valrd* kc-m> se nazdravlja, va*n ■ je, i. vin se beneško dol, dol, dol teče ? Prava ii.^a, če . ;li~ ječ po obiski i po realizaciji san«; Štirih let, saj č- j t: ©a i o popackana, je 5e sme m j ista, hk, ne pa neka In vino veritas» so. tekli in sato tuai. pametni lx je, zdaj te pa tisto v plaveč, k! diši po devetem j^ro^u, e*cusez - mol moneleur ustavi in ti '3a neko čudno, o r. g-lo stvarco, ki jo napihne« in jarve, potem pa pravi, na tura gor oii dol, deško « l.-. -e . si j i h zvrnil za dv« in pel promiiao Dečko mu pa reZt j IriRua. vi vere, delne philosophar ir plav > r.ngel asi.-11. aa ae nor*u-ješ is njega, te pošlje štiri sive t te ne do i z trezni t« ve Dečko si misli, da as o oslovi sen v" i prepirati ne splača m s@ potor in kot marmelada lepljivo opojnost, hk. potem pa i v 5«. pa potegn« košček krede In napifce v sivke sto temo, k' jo osvetljuje bledi lunin žarek$ V«e bo šlo rekom žvižgat - Hi. Ves srečen nad tako glcbokoneuKno ugotovitvijo zve skozi lino svojega apartmaje, ko naenkrat vete zažari od 3reče< spet pograbi košček krede in oveko-v/? čl vV dimnik? Rope mik in sploh vsi astronomi so »s tiii; ni ena lu *m, pač pa dve ir, včasih tudi tri in kar je najvažnejše. !a-: se® s rediš*« vesoijstva. kajti vse ae vrti okrog msne Zjutraj po ar; je sonce na ovenelo, nekoč rdečo rožo«, ki raste iz njegovega a ve ta ? v panju mu zadani rožljanje ključev, ki ga brez usmiljenja kot a kladivom bije po glavi, vrata v Žimi svet se odpreš Srečno pot, maturant, maturantka, mori turi te saluta-m,j s, x Joži os Klep Fo*?t seriptums Vse to 30 zgolj simboli in nič virugega. Hovgfef i IgkiOdteičteUklUtek: tlKII t >• i'J L/ Uf" & ^ i/: Nskje na severa vaovetela roža, svetela je le dan Nakje v dnu sroa se je porcfdila živela je is hip Nekjes nekoč se je rodilo sonce-, \h sijalo na5 bi večno, \\\\ \\ \ \ 1 i. Hada vas imam ~ šepetam« vv'»vv-r^ Glasneje reei - modruje j o beli metulji« Ha d s vas imam' * Glasneje - poj o ptic« sm nebu Rada ^as .T^V, Glasneje pove; « pravi sonce Rada vas imam - zavpijem Ljudje ste ne slišijo -., _ Niče Jo?! \ '"^ŽL -a^. . v ** " _______ » . "K-~ H i 1 falt de s sottises M/& ..... / ■ -- .•;•»-«,„*•.-•• ' »JE.-----------------».---.H'--------- ■-•--J) yf h. S \ i \ ( H LAV-3' V •* / V \ Vse se mu jehzdelo brezpomembno in votlo Vas Čutil je,kako se potaplja* navzdol* navzdol a® Ni hotel odpre v:. oči, a jih jfe moral * Pogled mu je za-blodil po belih stenaho Ustavil se je na dekleta v belem ki je sedela v kotu in ga prazno gledala® Bilo mu je že čisto vseeno, žalostno* ampak vseeno« kaj si ljudje mislijo o njem« kaj si sam raiali o sebi« Kad bi pokadil cigareto marihuane in čutil,, kako mu dim pronica v možgane in iz možganskih zavojev ismija betonska prah. isi vso nesnago civilizacija« Svet- se je vrtel« Vrtel se je in vrtel, vedno hitreje« Ljudje so hodili vedno hitreje, avtomobili so vozili vedno hitreje Gledal je« kako se ljudje hitro? živčno nasmihajo^ hitro stopi©!jajo naprej« hitro pokadijo čtk, hitro stlačijo vase pogonske gorivoe da bodo ep«t Živčao hiteli t pogubo? Svet se vrtel vedno hitreje,-, hitreje Ustavite i Ustavite svet ž Rad M izstopil! Tako rad bi ia-etopil«« Nato se je zbudil in motno nogledsl drastične obraze nad seboj« ki so mu nekaj dopovedovali in ga ttšča li na posteljo Nasmehnil se je« a v tem nasmehu nI bilo nobenega smehljaja "Zakaj je na svetu vedno manj IjudoŽerseV?" Nato si je kar sam tiho odgovorila "Ker so ljudje vse teže prebavljivi," Dva bolničarja sta počasi porivala bolniški voziček pokrit; z belo rjuho po dolgih« belih hodnikih« "Le zakaj je napravil samomor?" "Morda je preveč ljubil življenje," ■m/TTit^ % J /J - ti v, j^H • i ir * . -£,4»,. J^J^Si fi - 4 v čudno - vedno raje pišem z velikimi črkami to mi daje zavest da sem narisala nekaj boljšega večjega nevsakdanjega nekaj kar se bo dvignilo nad gobaste žvfc^T klobuke atomskih eksplozij u nad vso kri in blato in blato in 'f mm kako sovražim ljudi sovražim g 1 AAKHHK'^^1" ## čudno tudi 3ama sem človek tudi sama sem tak mehkužen ^ w ________ strupa V lAK f rada bi ga predrla da bi ee razlili 1 " m možgani in strup "^-"i^ z sadistično kajne 4 s o raž i m S- ^ uživam v sovraštvu ali te je že kdaj bolel zob* Al t'••sap »v* v J** — --■ • k t gotovo te je ti vsemogočni a tako ranljivi stvor z jezikom si pritiskal na boleče masto\/^ vn t priznaj - uživa v bolečini sovražim \ f; ml i S^h včasih šjllflp^ to je že tako daleč in pstaja vse bolj -- neskončno daleč ^HtV^, nebo je bilo modro da najbrž je bilo modro ne spomnim se več morda je bilo tud geieno saj ni važno a bilo je tako lepo ,. MMMNM- in ptice - ptice - to ac tn* čudni stvori letajo po zrsku veš ne niao na atornaki pogon ž*ve so prepevajo - veš i.^jejo od 3eb*» prijetne nenevarne zvoke da idaj ae spomnim trava je bila zelena vsepovsod zelena ah ne - kako moreš travo spravljati v zvezo z metnimi masami rasla je - sama od sebe rasla je vsepovsod mehka zelena trava vidiš - in sdaj sovražim da tudi sebe aovražim >4 > i i ^ k** 4 •>- i s 1 S \ f 11 TI , 1 i t \ J V- Š * i t ^ i A f-i k "v K ..4 ^ShT" »U^fc 4 5 jL*sSi - M4K ^.k^ Lc W k. Ve tel Uc ft£, ^C V;'. W 25 . Dan mladosti in tako naprej , Hič ni Se kazalo na to* da a« misli sonce odkotrajati na nebo«. So ai že lahko opazil zaspane dijake, kako al utirajo pot do avtobusne fbsfctaje Zaspanost j in kmalu minila., ko so more 11 loviti ravnotežje v prepolne* avtobusu tex* pri t src Se opaaovnti pokra-j ino«: ki je hitele mimo> J Sonce je e seboj prineslo dobro voljo ter jo razsulo po način dijakih Srnah je pljuskal po avtobusu ter uhaja": *AOfci špranje na, prosto Y Novi Gorici je avtobus spustil dijake iz svojega objema, Prebivalci me ata, ki sa hiteli v službo* so oe začudeno ozirali v skupino izletnikom, ki je spet M tel a/ tokra'' m. železniško postajo Saje in dim na postaji pa ji® niso pokvarili dobrega razpoloženja«, ko so se vkrcali "V vagon črtnega razreda ter se odpeljali novim doživetjem naproti Km&lu so dijake začele, razvnemati čustva, po vlaku je donela pe«em o aon^a« ljubezni mladbati ■ Malo naveličani neskončnega 21jazanja so se na iesnni«. tah vsuli iz vagona "Pešačenje na Golice je bila prijetna rekreacija po dolgo trajnem eksiatiranju v zadušlgives '.raku tovarniških dimnikov Opoldne se je slučajnemu opazovala nudil ttfcl® prizor? v Doma pol Golica so ne klopen e*#lhal i pr teni in sestradani izletniki v težkem pričakv-v^n.i' " 'Ha« v : šele čez dobri dve ur:1.: izginilo pa mnogo hitreje« Prenapol« njeni z novo energijo in navdušeni nad Čudovito okolico9 svežim zrakom' in tisoči narctsu ki so jih obdajale, so počasi; odrinili na C. pano v vrh« Na vrhu so seveda triumfirali« Ker niso imeli s seboj zastave, niso mogli tega dogodka ovekove-čiti, proslavili pa so ga vseeno z obilno mero "Dvojnega C", JSvcčer so seveda poapali kot snopi in po "Domu pod Golico" je vladala smrtna tišina, le tu pa tam je po temnih hodnikih hitela osamljena senca« da katalizira nekaj svojega bistra-v straniščno školjko-. Nov 1 čSan je zalotil v jedilnici nekaj nadobudnih lakot-n:;kov, k: eo prestavljali kruh a salamo. Ko je bila ekspedi-oija polnostevilna ter ni nihče več čutil v Želodcu boleče • praznir.« r eo se počasi odpravili proti Jesenicam« j:i tpet vlakj Nova Gorica, avtobus in kočno ljuba stara Ajdovščina! V četrtekj 9o aprila, smo bili prvi letniki na ekskurziji v Ljubljani«. Izbrali smo si zelo slab dan, saj je skoraj ves dan deževalo« Zjutraj smo prišli vsi mokri pred šolo in se zrinili v avtobusen Eden je bil natrpan b prvošolc.i f v drugem pa je bil samo četrti letnik in tja ni maral nihče od nas. Naposled so se fantje vdali volji profesorjev in odšli v drugi avtobus, tako da smo v prvem ostala skoraj sama dekleta« Vozili smo prvi in is zadnjih klopi mahali naslednjemu avtobusu, tovarišici Slamičevi in tovarišu Bizjaku, ki sta sedela v prvi vrsti« Na vmesni postaji smo za deset minut izstopili in nekaj deklet je zamudilo prvi avtobus, zato nam ni preostalo dragegar kot prestopiti v naslednjega> V dežju smo se srečno pripeljali do Ljubljane« Najprej smo obiskali naravoslovni muzej 3a tiste, ki ee zanimajo za biologijo, je bilo tu zelo zanimivo« precej pa se nas je povečini dolgočasilo. Nekaterim eo bili všeč ptiči, drugim zveri, zelo lepo je bilo cvetje, ki si ga moral natančno pogledat*, če si so hotel prepričati, da res ni naravno« Kokošnjak je bil tako izviren, da je bil gotovo vsem všeč« Ogledali smo si tudi ogromno mamutovo okostjes sicer pomanjkljivo, je pa res čudno« da se $e tako ohranilo do današnjih dni> Nekatera dekleta smo si ogledovala tudi lepe kamne in ugotavljala, kateri bi bili primerni kot obeski za verižico ali za prstan, V naravoslovnem muzeji* smo bili kake tri do šti ri ure j nato smo šli na univerzo v planetarij- Na univerzi mi je bilo tako všeč9 da sem trdno sklenila izdelati gimna sij o, da bom lahko nekoč tudi jas prihajala v to veliko;, nekoliko skrivnostno stavbo« V planetariju sme posedli ob steni v okrogli sebi s stropom, ki ponazarja nebo o V sredini sobe postavljen aparat* s pomočjo katerega lahko opatu jemo zvezdnato nebo.. Prijazen tovariš nas je seznanil z ozvezdji in posameznimi zvezdami, pokazal nam je? kje in kako leže ozvezdja, katerih lažnivim napovedim trnke radi nasedemo in verjamemo - ozvezdja Horoskopa Romantični tipi srno zasanjano strmeli v čarobno množico zvezd nad seboj, meni se je zdelo v planetariju čudovito* seveda pa so se tudi tu no šli nekateri«, ki jih nič na svetu ne zanima in ti so se spet dolgočasili. Ko smo se vračali z univerze, nas ;1e zunaj presenetilo sonce in ker smo bili vsi že lačni, smo si najprej poiskali najbližje - 1-5 - restavracijec Oh dveh smo bili pred moderno galerijo, kjer smo si ogledali razstavo del francoskih naivnih slikarjev* S te razstave smo krenili spet na razstavo9 tokrat razstavo antičnega brona. Po tem amo imeli nekaj ur prosto0 Tisti, ki dobro poznajo Ljubljano, so ta čas temeljito izkoristili za obiske pri sorodnikih, znancih« prijateljih«oc Drugi smo se v glavnem vrteli okrog Name in Drame, se sprehajali do avtobusne postaje* Jaz sem a tremi sošolkami kar na slepo hodila po ulicah, občudovala maksi plašče in klobuke, žalostno gledala sk.zi okna botlq[Ues in si mislila,, kako lepo mor® biti, če s;i. oblečen v te izdelke o Ob 19„ uri smo se že začeli zbirati pred poslopjem Drame Prišli eo tudi drugošolci, ki so bil: v Kropi in skupaj smo si ogledal Grumovo delo Dogodek v m stu Gogio Drama je bila čudovita. Sedela sem na balkonu ir sem lepo videla na oder, tako da sem lahko nemoteno sledila dogajanju na odra, ki je bilo tako zanimivo, da je prit gnilo večino občinstva, Zelo dobra je bila zasedba igralcev in igrali so odlično,in doživete, Celo glasba, ki so jo predvajali med odmorom* mi je bila všeč, Evečer smo morali kar naravnost na avtobusno postajo in domov. Tokrat emo sn peljali s tnemi avtobusi. Okrog enajstih smo prispeli v A.lovščino in razšli smo se utrujeni, toda veseli„ saj smo ve iko videli in doživeli Ade Pred kratkim so a^lo kinodvorane v Ajdovščini začasno spremenili v razstavni prostor raznovrstnih likovnih del mladih osnovnošolskih ustvarjalcev Verjetno hi se zelo malo ali skoraj nič ne zmotili, če M jih označili kar % mladimi umetniki- Razstavljali so učenci osnovnih šol Ajdovščine, Dobravelj, Gola, Predeeje in Vipave, Največja prizadevnost so pokazali prav mladi iz vipavske osnovne šole Obiskovalci razstave so bili mnenja,? da le redko lahko vidijo tako okiisne razstavne predmete- Likovni izdelki ne kažejo samo prizadevnosti mladine, saj so v teh stvaritvah •družili fantazijo0 mladost, harmonijo narave in jasnost svojega izražanja* Vsi izdelki kažejo nekako preprostost bres? vsakršnih spodrsljajev- Mogoče si Želimo? da bi vodje te svoje mlade ustvarjalce vsmerjali v bolj moderen način izražanja« Upamo, da ne zahtevamo od njih prevečt vendar se nam včasih zdi, da smo se polagoma naveličali starih tehnike, da želimo neka^ novega, svojevrstnega? takegac kar je značilno za današnji čas-, ki nam je sicer po razumevanju nekoliko oddaljeno, po času pa nam je bližje o Če lahko razčlenimo likovne izdelke, potem lahko ugotovimo, da je najbolj uspels grafika, veliko je bilo akvarela in gvaša, najmanj seveda oljne tehnike, ki je za osnovnošolska razmere nekoliko predraga Vemo pa, da se včasih a manj sredstvi in več truda da veliko -eč napraviti. To posebej pričajo izdelki is lesa, gline, mavca, žice in kamna S estetskega vidika so bili izdelki dosledno izpolnjeni« Eaj naj še povemo o razstavi? Verjetno ni treba veliko govoriti, posebno ne tistim, ki so si razstavo ogledali.-. Razstava je pokazala« da bi bili ljudje v zmoti, če bi trdili, da nimamo osnov za razvoj zrelih umetnikov Osnova torej je, starejši pa imajo nalogo razvijati te mlade kadre, jih materialno podpirati in jih odpirati obzorja novih področij likovne umetnosti- Mladi torej izpolnjujejo avoje naloge o Odgovor, ki bi ga morali dati starejši, pa bo jasno viden šole v prihodnjih letih« | Dramska skupina "Čaven'% sestavljena iz mladih iz okol ta Ajdovščine, je pod vodstvom tovariša Jožeta Novaka p-edstav a ajdovski publ .ki komedijo v treh dejanjih "Dobrodošla mias Agata," S tem delom so gostovali T: več krajih m skušali izpolniti poslanstvo posaaes--i k o'v in družbe na kulturne^ področju* Koliko jim je to aspe .o. bi težko rekli» Resnica pa je,, da so pokazali dobro v-j .jo, da se Še vedno najdejo ljudje, ki želijo rar,-■vljaU 9. i.ovensko kulturo, le da števl o udeležencev kaže„ da nima kdo sprejemati jor Czvedba bi verjetno veliko bolj uspela, če bi bile vloge posameznih oseb bolje izbrane o Tu. mo t-o poudarit še priznanje ki ga zaslužijo naši gi-mr,.-« jc , ki so tudi odigral), neka are vloge: Ti so se od 33h še najbolje odre?.ali» ^JtHBmtTiaMBBBMML Z-A eebč. zapilj vrata "Oddelka enarti'% sedel na og~ lii j o in zdrs-t' navedel. Stekel je mimo snažilke, ji prevrni; ; iogreie pokimal profesorju in spoštljivo pozdrav .1 h ,šn.;.ka K a o je planil po stopnicah navzgor, oaup- sosolki v dolgem Črnem krilu i zbil iz rok torbo in se za-tv m .s a v i pred tab: o : a LcdniJr*- Ha no ta pravokotna zelena tabla ga je že dalj Časa. ^žuieiairjala.- Sprva ni niti vedi zaka Pozneje, pozneje pa je videl, da je nekdo narisa, nanjo vel ko drevo z vencem -n številko Previdno te 2 ozrl naokrog« ' t. a irbi Isal ničlo na koncu letnice 1970 se; štirim listom arisal košate lasulje. Še enkrat se je ozrl okrog sebe in na veje atiliziranega drevesa narisal še da ptička- Stopil je korak nazaj, si zadovoljno pomel roke? utrgal velik cvet roži na oknu, ga pomendral in zaklicala »ŽIVELO EVROPSKO LETO VARSTVA NARAVE 197!" Brcnil je v vrata, učilnice? jih odprl in vihteč majhen bel listič v izteg-:njeni roki, prid vel med učence ,z umivalnika je izbrskal košček razmočene krede in pričel pisati; 1 c ma t o 2 o fr, 3 o zgod A. b Sedel sem na preobrnjenem košu smeti, strmel v bitje pred tablo, bel listič in trepetajočo roko«- Maifcmatlka. francoščine, zgodov;ifež biologija in r. i:, • , kemija-: 0, bog! 0,, vsi profesorski svetniki^ o, s , .:•.. ., FaaSilki in milostni hišnik Rešite me! Rešite u-boge' nebogl jeno bitje, ki mu gvosi pogin v a ve tu -formi, k m in ogljikovih hidratov Qv res lev, kje si, kje?" "V čakalnici pri zobozdravniku," zavpije junak z ugaslo cigareto v ustih, z zavihanim ovratnikom in povešenimi žepi halje0 "Ha pošti zaradi nujnega telefonskega pogovora," zavre« šel hitreje a pisano paleto modrozelenih barv in ogledalom« "Na stranišču, zaradi nenadne slabosti," zavpijem jaz in v tistem trenutku so mi zdi, da sem najsrečnejši človek na šoli, ne, na svetu. Pri matematiki sem bil vprašan zadnjo skupino aksiomov« Dobil sem cvek . Pri francoščini smo pisali kontrolko^ Ga-rantiran šus o Pri zgodovini me je kralj kraljev okronal z minus' dvojčico• Pri biologiji mi je nežna metuljčica pripomogla še do enega Kola . Bil sem miren«, Usoda je pač močnejša od nas in tudi naš zgodovinar vedno pravi: "Para eso habeis nacidoo" Potem me je obšla nenadna slabost. V "konferenčni sobi" sem sedel na umazanem radiatorju in bral stenske verze. To-cla nisem bil sam. Trije drugošolci so pravkar prirejali tek-movanje v kajenju* Dostojanstveno so si' prižigali dišeče ovaljks in zaprtih oči vlekli vase opojen dim. Kmalu sem se jim pridružil. s petera,smo kadili skupaj, skupaj smo kaš~ liali i "> pljuvali in skupaj smo solznih oči hvalili božanski občutek dima v pljučih« šesto uro sem se vrnil v razredo Ko je razredničarka odprla dnevnik in videla, da sem peto uro manjkal, me jo za hip pogledala. Toda videla je moje krvave oči, smrtno bleda 11ea in ganjena napisala zraven imena OPRAVIČENO. Po končanem pouku me je sošolka vprašala, če se mi je splačalo špricati o Da, seveda se je Izplačalo. Pri kemiji nisem dobil nezadostne, naučil sem se kaditi in ogoljufal sem profesorja. A / Že in še bi lahko naštevali njih imena Bili so pomembni možje, ki so svoje bogato prepričanje, svoja trenutna .razpoloženja in svoje znanje združevali in ustvarjali dela, b katerimi se sami niso ponašali« Dela sama so jih postavila na oltar zgodovine? umetnine eo bile ustvarjene za umetnost, ne'pa zaradi materialnih ciljev Tem ljudem niso "zrasla krila", pač pa so dvignila od zemlje ljudi, ki so ta dela samo prebirali, jih citirali, iskali vzroke njihovih začetkov, njim, tel pri ustvarjanju niso Imeli nobenih zaslug.. Da, prav ti ljudje 30 bolj prevzetni , kot bi lahko bili ustvarjalci sami® Ponašajo se a stvarmi, ki so rsem dane > vsem dosegljive, le da so orna-jene 3 časom- drugi strani vstopajo v ospredje ljudje« ki f?*s skušajo dvigniti na prestol z denarjem, ki je bil prej prisleparjen kot zaslužen z delom. Tretji si postavljajo na glavo krono Že ob najmanjši pohvali, zaradi svojega čednega obraza« ki jim ga je poklonila narava te so 3Judje,, četrti, peti in tisoči« ki iščejo načina, s katerimi bi šele postavili na odre, oltarje, prestole Ml0 kaj pa m?? Mlad-',, heizkušeni, brez znanca, polni 2eljas načrtov - S Čim naj pokažemo, da živimo? l1o vprašanje nas je dolgo grizlo* vedeli »mof da nas aaizkuSe- • noet, neznanje in samo gole želje ne bodo dvignile lipami smo v čas, v naSe neizrabljene moči, upali ©mo ker smo bili še vedno prepričani, da veljamo v očeh d -ugih za "ni- Potem je postalo temu drugače« Spoznali smo Človeka* k! je ta nič zamenjal z besedo buržuj, malemeščan Kaša čelja, hotenje., da bi postali iz niča nekaj • je torej ro-dila fotografijo malomeščana Kes je, da živimo v majhnem kraju, da smo prebivalci tistega dela Vipavske dol.m ki geografi označujejo s mestecem* sato bi lahko bila res-n:..ca tudi to, da smo ualomeSčani !fi kakršni Vi pomislekov nismo imeli, ko j« bilo treba sprejeti ta naslon Nasprotno- veselili smo se«, da je naš mali ego t ™5čen z drugim ^oenom« Potem,, ko smo se imeli s £im ponašati, nam bi-io žal, da na živimo v velikih me .stih, kajti ".um s« " * »a tak način ne bi mogli v družbi uveljaviti 'lam bi naš nič postal še manjši, tu pa tsmo se že lehko uvelja-v. 1 o Kako da tega nismo %<* prej spomnili, lahko da pred tem človekom ni bilo nikogar« ki bi nas potegnil is fru-atracijskih obdobij? Priti je torej moral človek, ki nam j« posedal, da smo fotografija nečesa, dal tej fotografiji okvir« nas obesil na zids od koder smo lahko vladali., opa-250vali in ugotavljali« Edino, kar se je razvilo v nas« je bila borba« da nas kdo drug ne dohiti, no prevzame našega mesta in nas ponovno ne potlači v niča kar smo bili prej« Ta boj je bil v začetku majhen, pozneje, ko smo s svojega vidnega položaja že čutili- da imamo tekmeca, sme boj poglobili, okrepili in potem se nao je polastil strah* KaS okvir se ja zlomil« kajti med naše vrste se je vrinil nov j bojevnik9 tekmec, na katerega smo najmanj računali Ta tekmec je prav človek, ki nam je odprl oči in nam dal neko veljavo, človek, ki nas je najprej dvignil, sedaj pa nenadoma zrastel mod nami, velik in močan, ki je izrabil svoje z»a-nje za to« da nas je zradi neznanja nazaj poteptal v nič« Osta~ je sam. nepremagljiv« imena vseh nas malomeščanov eo se združila v njem - buržuju, i - Vsaka stvar ob svojem času? To je veljalo dolgo med ljudmi - Če pa kdo misli, da ta star pregovor ne velja več« se moti in naj kar dobro pazi, da se nc opeče., opeče tako« kot smo se Prehiteli smo čas Danes pa vemo„ da si lahko zgradimo temelje samo z znanjem in da bomo šel* iz teh temeljev pi^erasli v nebotičnike, ki bodo druge opozarjali na haa} Seda,; zopet upamo. Čakamo in verujemo v čas« Miv i I v | O Z O R O G Dobro izslraj kraj za poč X tnič ar j en j a ^sp; i&M na p -jfokae.-> Drži se Nemk {Nemcev"', |ts;so bogate, h/ o 3 U A S s Faz da se tvoje bitje ne utopi v baze- liUc >f morju j i i ne /amosti • .RIBI t ^as-ad-. fran oce l.n matema "karce se ne sekiri Če boš ep' o* pa boš - Saj ni© ediao ,-',aba9 da vedno pometeS vse oš arije» Skraj s hlače n kapi s lesene ©okle [ B ... K s Za finiš Šole s? pripravi bikova jajca« Povabi t ud ij rfoks-3 " ; i e bo obiskala nona ■ I V 3 5 K A ! Lahko e, happy. ker. s i dobilo dva v matematiki Ko boš polnoletnoo naredi šoferski i»pit RAK: Ne beli si glave zaradi neopravičenih m Za naslednje leto ai priskrbi dobro budilko L E V s Prep eeka; se v črno.. No zamajaj rendez - vous j sv Čevlje si. čist vsak drugi dan D E v i c A s Fazi da te ne Isuč? pornografija v T- o j s spreme v maxi 2a poletje si kapi klobuk ■ TEHTNICA; Skrbi za dobiček TITANA Med počitnicami s L oglej vse muzeje in prebegi vse antene« : K 0 R P I J C N • Ne vozi s p več z ni vfeorinčkom Spft hodi 2 kokoškami in varuj ee petelina T R E L E C s ?*« pted%?ojaški si merilo preslabo Bo~ Id p 3 .d io- rfe de a: se fino; saj vem, da si revše • i % ——■ GLAVNI UREDNIK: Darja POLARC TEHNIČNA UREDNIKA ž Bogdan BRECELJ in Marko SLCEAB LIST OPREMIL. Etbin BRAS ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORAJ Jožica ČERMELJ» Majda PAVLIČf Zdenka KOREN, Anka BRATU2, Marko SLOKAR, Alojs ŽGUR PRI RAZMNOŽEVANJU LISTA SO POMAGALI8 Žarko ZAVADLAV0 Danilo ZAVRTANIK. Ivan MERMOLJA