ANNALES • Ser. Irist. na t. • 11 ■ 2001 1 (23)
OŒNE/RECENSIONI/RfVIfWS, 138-110
Il libro si condude dando ampio spazio agli uccelli, che rappresentano la componente animale più evidente delle zone cosliere. Con l'ausilio di accurali dísegni ven-gono descritte le abitudini alimentari, riproduttive e mi-gratorie dell'avtfauna della costa bassa e della costa roc-ciosa. Immancabile in appendice l'utilissimo glossario.
Ricordiamo che al programma "Marea" (progetto muitimediale di divulgazione e di ricerca per la con-servazione del territorio regionale) colíaborano ía Riserva Naturale Marina di Miramare - WWF Italia, f'Universi'à degíi Studi di Trieste (Dipartimento di Biología), il Museo di Storia Naturale di Trieste e la Regione Autonoma Friuli-Venezia Ciuíia - Azienda dei Parchi e delle Foreste regionali.
Visto che "squadra vincente non si cambia", augu-riamo all'affiatato staff di autori di continuare a regalarci almeno un volume all'anno.
Martina Orlando
KATALOG IZOBRAŽEVALNIH VSESiN
Strokovne utemeljitve doživljajske pedagogike, jedrnato strnjene v izjavo "Povej mi in pozabil bom, pokaži mi in morda si bom zapomnil, vključi me in razumel bom", so, kot ponavadi, pricapijale k nam z zamudo, vendar so v nekaj letih pridobile izjemen vpliv, tako da smo priča silnemu razmahu doživljajsko pedagoških dejavnosti na vseh nivojih uradnega vzgojno izobraževalnega procesa. Otrokom je na voljo obilica bolj ali manj konvencionainih šol v naravi, raziskovalnih, naravoslovnih in družboslovnih dni ter cela paleta različnih terenskih aktivnosti. V svetovnem merilu so takšne aktivnosti že dolgoročno uveljavljene in očitno je, da pri nas ne bo/ne sme biti drugače - kar pa ni le pozitivno. Kot rečeno, smo priča masovnosti - masovnost pa ni nič drugega kot trend. In ravno trendovstvo je največja potencialna nevarnost za prihodnost terenskih aktivnosti, saj marsikdo sili z glavo skozi zid v prepričanju, da je to aktivnost dovolj izpeljati (in se pri tem mogoče še pobahati), pozablja pa na kompleksnost zastavljenih ciljev in, predvsem, na varnost ter vpliv na okolje. Tu pa lahko začnemo govoriti o Katalogu izobraževalnih vsebin na zaščitenih območjih, Od Dragonje do izliva reke Soče, Navodila za pripravo in varno izvedbo - poleg zgovornega naslova še dva podnaslova. Avtorji očitno niso želeli nesporazumov in publikacije nikakor ne moremo vzeti v loke pomotoma, nasprotno, večina bo namensko toliko raje segla po njej. Čeprav v Sloveniji ni izšio veliko del s to ali sorodno tematiko, pa spet ne moremo trditi, da česa podobnega še nimamo. Tako radovljiška Didakta kot Ministrstvo za šolstvo in šport sta izdala več del, ki se ukvarjajo s terenskimi raziskovalnimi deli in vajami in so do sedaj pomenita pomoč pri organizaciji, vendar pa so puščala tudi precejšnje organi-
zacijsko - vsebinske luknje, ki so jih akterji (učitelji, vaditelji, organizatorji) bolj ali manj kompetentno zakrpali. Vsekakor so to dobro izpeljali le tisti z bogatimi izkušnjami in zagotovo bo izkustvo največja odlika tudi v prihodnje - bo pa s Katalogom vsem drugim bistveno lažje. Kljub naslovu publikacije pa ravno izobraževalne vsebine niso največja odlika tega dela. Že malce zagnan učitelj lahko hitro razčisti dileme okoli učnih vsebin, smotrov in metod dela na terenu; je pa nedvomno veliko bolj ugodno, če so le-te zbrane na enem mestu, sploh pa, ker so razdeljene tudi po območjih med Dragonjo in izlivom 5oče (seveda pa pridejo v pošte v na vseh podobnih lokacijah). Tudi opisi življenjskih okolij zaščitenih območij so dobrodošli, vendar tudi to ni adut kataloga. Nad nivo sorodnih publikacij se ta Katalog dvigne v delu, ki obravnava varnost, in sicer varnost udeležencev, ravno tako pa varnost okolja. Obširna navodila za pripravo varnostnega načrta so povzeta iz tridesetletnih izkušenj univerze v Princetonu na področju "Outdoor Activities" in so prava osvežitev v primerjavi z drugimi varnostnimi predpostavkami, do sedaj uporabljanimi v Sloveniji, ki slonijo na togih načelih evropske šole doživljajske pedagogike, predvsem angleške in nemške. Navodila so uporabna za izdelavo kakršnegakoli varnostnega načrta. Ka talog je nedvomno nepogrešljiva pomoč pri organizaciji vseh dejavnosti na na-
139
ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 1 (23)
OCF.NFjlîfCtNJIONMÎEVIEWS. UB-110
ših obalnih zaščitenih območjih, prav tako pa je uporaben ¿a dejavnosti kjerkoli, naj bo to območje zaščiteno ali ne, prav tako pa si pomagamo z njim tudi pri kopici drugačnih aktivnosti. Če bi Katalog mora! oceniti po šolsko, bi dobil cum Iaude 5+.
Dag Kleva
ATLANTE DECLI UCCELLI SVERNANTI IN CAMPANIA
Prvi atlas prezimujočih ptic je izšel v Veliki Britaniji leta 1986. Slovenci smo svojega dobili razmeroma zgodaj, leta 1994. V Italiji ga sestavljajo postopno: po lombardijskem (1992) sta izšla še piemontsko-val-dostanški (1996) in ligurski (1998). Pravkar pa se jim je pridružil še zimski atlas kampaniške regije. Campanio sestavljajo province: Napoli, Avellino, Benevento, Ca-serta in Salerno. Obsežno 540 strani obsegajoče publikacijo z naslovom Atlantc degli uccelli svernanti in Campania je uredil Mario Milone, z letnico 1999 jo je izdalo Associazone Studi Ornitologici italia Meridionale. V uvodnem delu različni avtorji pojasnujejo fenomen prezimovanja ptic, podrobno je predstavljeno zemljepisno ozemlje Campanie in njeno podnebje, Sledi poglavje o metodologiji popisovanja, štetja in kartiranja ptic. V posebnem poglavju so grafično predstavljeni rezultati raziskave. Najobsežnejši je seveda kartografski del knjige z izčrpnimi komentarji o vseh obravnavanih vrstah ptic. Knjiga ima dva dodatka: v prvem so obravnavane vrste, ki so bile opažene v manj kot treh kvadratih, v drugem vrste, ki v obdobju tega popisa niso bile evidentirane ali so jih popisali drugi avtorji. Sledijo tehtno poglavje o ekologiji prezimovanja ptic, geografski slovarček, povzetek v angleščini in obsežna bibliografija. Vmes je objavljenih nekaj barvnih fotografij najbolj tipičnih prezimovalnih habitatov.
Campania obsega 13.595 kvadratnih kilometrov, od tega je 56% ozemlja goratega. Najvišje gore so kljub bližini Sredozemskega morja pozimi zasnežene, saj je najvišji vrh Cervati visok kar 1899 m. Ozemlja odmaka več rek: Volturno (175 km), Calore (108 km), Samo (24 km) in druge. Največje jezero Patria meri kar 190 ha. Morsko obrežje je dolgo 360 km, najbolj znan otok je Capri (1036 ha), ornitološko pa so pomembni tudi manjši vulkanski otoki.
Popisovanje je potekalo od 1. do 15. decembra (1989-94), od 1. do 31. januarja (1990-95) in od 1. do 15. februarja (1990-95), Štetje je bilo opravljeno po prirejeni točkovni metodi v 15-minutnih intervalih, kartografsko je bila uporabljena standardna mreža UTM v izmeri 10x10 km (179 kvadratov). Popisanih je bilo 161 vrst ptic, od tega 99 pevk in 62 nepevk. V celoti prezimuje v Campanii 182 vrst ptic, od tega 106 pevk in 76 nepevk. Najpogostejše vrste, navzoče v več kot 90% vseh kvadratov, so: ščinkavec, taščica, italijanski vrabec, lišček in kos. Za naše prevladujoče srednjevropsko gle-
danje so v tem atlasu najbolj zanimivi podatki o bolj ali manj rednem prezimovanju nekaterih pri nas izrazitih selivk na sredini Apeninskega polotoka. Takšne vrste so brez dvoma: veliki skovik, divja grlica, kukavica, repalj-ščica, vijeglavka, vrbja listnica, poljski škrjanec, bre-guljka, rjava cipa, rdečeglavi kraljiček, sivi muhar, plotni in črnoglavi strnad.
Kljub regionalnemu značaju tega zimskega atlasa najdemo v njem tudi veliko drugih in, kar se zdi najbolj pomembno, ažurnih podatkov o ornitofavni celotne Italije.
Iztok Geister
NOVA ORNITOLOŠKA REVIJA: ORNTTHOLOCIA ALGIRICA
Institut National Agronomique iz El-Haracha v Alžiru je začel izdajati ornitološko revijo v francoskem jeziku z imenom Ornithologia Algirica. Ureja jo uredniška trojka: Doumandjl Salaheddine, Bazis Belkacem in Souttou Karim, vsi z nacionalnega kmetijskega inštituta. Po napovedi naj bi izšli dve številki na leto. Zelo skromno oblikovana revija, ki na pogled učinkuje kot skripta, se odlikuje s kvalitetno vsebino. Prva številka prinaša štiri znanstvene članke na temo prehranske ekologije ptic. V članku o prehrani mladičev navadne postavke Falco tinnunculus lahko preberemo., da je bii v inštitutskem parku v El Harrachti v letu 2000 njen najpomembnejši plen (57%) križanec med domačim in španskim vrabcem Passer domeslicus x P. hispa-niolensis. Ta plen je odtehtal 80% biomase. Preostali plen so sestavljale večinoma žuželke. V raziskavi je bilo upoštevanih 39 izbljuvkov. V ruralnem okolju je bila analiza izbljuvkov navadne postovke bolj običajna: 64,5% so zavzemale žuželke, med njimi so z 39% prevladovale kobilice. Delež ptic je znaša! le 5,5%, vendar so križanci med domačim in španskim vrabcem tudi tukaj odtehtali kar precejšen delež biomase (41%). V kraju Dergana so raziskovalci v poznem poletju zbrali 29 izbljuvkov odraslih postovk. V okolici jezera lchkeul pa so raziskovalci analizirali 59 izbljuvkov čuka (Athene noctua). V jesenski prehrani so prevladovale žuželke (88,5%), glodalci pa so zavzemali le 6%.
V regiji Boudouaou pa so raziskovalci jeseni analizirali izbljuvke kravje čaplje (tiubulcus ibis), 10 v septembru in 10 v oktobru. Tako ločeni izbljuvki so se razlikovali po velikosti in po številu ter sestavi plena. Vendar so v obeh mesecih prevladovali kožokrilc.i Hymeno-ptera (38 oz. 46%) in hrošči Coleoptera (31 oz. 38%).
Vse prispevke v prvi številki nove alžirske in s tem tudi nove mediteranske ornitoioške revije so napisali domači avtorji, ki se poklicno ukvarjajo z aplikativno orni-tologijo.
Iztok Geister
140