POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA L25 DIN IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Nin 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski doih — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, tnali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nam e š č en c e m, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 5 ♦ Maribor, sobota, dne <5. januarja 1938 « leto jCHI Spoznanje prihaja? . . . Toda ne marajo ga V ljubljanskem »Dom in Svetu« je najprej pred meseci že pojasnil katoliški pisatelj Kocbek, kdo je glavni krivec španske državljanske Vojne. Kocbeka so listi iz Kopitarjeve ulice precej okrcali. Nedavno je Pisalo podobno o stvari tudi glasijo sarajevske nadškofije »Katolički Tjednik«, kjer priznava, da je »največji škandal XX. stoletja ta, da je delavstvo zapustilo boga in cerkev in za ta škandal smo odgovorni mi katoliki, kar sedaj že na katoliški strani več ali manj priznavajo. Odgovorni so za to dobro situirani stanovi med nami. ki so se oddaljili od dobrodelnosti in od modrosti evangelija. Odgovorno je za to duhovništvo, ki se je umaknilo v svoje ko-modne dvorce in kurije ter ni hotelo slišati, kako na obzorju odseva in grmi ... Mi katoliki in cerkveni ljudje smo zatajili delavce ter smo gluhi in indolentni delavci niso mogli nima oči...« ostali večinoma (nebrižni). Toda čakati, ker glad Tako je pri nas. In avstrijski jezuit Raisenerg, ki je obenem s škofom Gfollnerjem. izvedel akcijo za sodelovanje katolikov in socialistov, je objavil v »Wiener Kirchenblattu« članek, v katerem ostro obsoja vedenje oficielnih avstrijskih klerikalnih krogov napratn socialistom ter pravi, da je večina delavstva nrešla v marksizem zato, ker je videla kako prav katoliški delodajalci najgrše kršijo vse papeževe enciklike glede ureditve socialnih odnošajev. ter da so avstrijski katoliški krogi napravili najstrašnejšo napako, ker so na znani način preganjali delavstvo po februarski revoluciji. Te ugotovitve objavlja beograj- ' ska »Javnost« s pripombo, da hrvaško (pa tudi slovensko!) časopisje reakcije označuje taka naziranja za — domala krivoverska. Da je temu res tako, dokazuje ustavitev Dom in sveta« in ogorčena polemika ' Slovenca« in ostalih klerikalnih glasil s piscem članka v »Dom in svetu«, ki je dal cerkvenim dostojanstvenikom, od katerih je b la odvisna usoda revije, povod, da so jo ustavili. Amerika ne orizna zavojevanja Abesinije po Italiji. Med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Italijo so se vodila trgovinska pogajanja, ki so pa bila prekinjena, ker so v Washingtonu odklonili, da bi sklepali pogodbo z italijanskim cesarstvom in s tem indirektno priznali zavojevanje Abesinije. Sestanek novega ruskega parlamenta Dne tl. t. m. se je sestal novi ruski parlament. Obravnaval bo proračun 1938, poročilo o računskem letu 1936 in o gospodarski štiriletki 1938—1942. Parlament ali najvišji svet voli ali potrdi tudi vlado, katere predsednik je sedaj Molotov. N I I asa giavna naloga Icullurno Jelo Ob kongresu delavske kulturne , Vzajemnost44 v Ljubljani, 16 .1. zveze Naša glavna naloga je pravzaprav vse, kar utegne koristiti človeštvu, da postane vredno svojega imena. V bistvu sta dve temeljni nalogi: kulturna in socialna. Kulturna je naša naloga zaraditega, da po kulturi dvignemo človeka do spoznanja sveta, družbe, nje uredb in načel. Poznati mora človek seveda še druge stvari, kakor naravne zakone in njih logiko, zgodovino, znanosti ter probleme boljšega in slabšega sistema družbe. Na podlagi takega znanja si človeštvo šele lahko ustvarja jasno sodbo, kaj je napačnega v človeški družbi in kaj bi se moralo izpreme-niti, da doseže cilj popolnosti. V iz-vojevanje svojega cilja pa potrebuje človeštvo svobodo, svobodo organizacije svojih ideologij, da se lahko bore za idealne cilje poštene in pravične človeške družbe. To je pa že druga, socialna naloga. Strašna je slika danes v tem. oziru. Reakcija, te ali one smeri, ki jo vsi dobro poznamo, je prisegla, da uniči socialnopolitično kulturo in drugo civilizacijo. Nevenljive resnice taji in negira. Na grmadah sežiga socialistične spise, preklinja razglabljanja o čuvstvu pravičnosti in socialnih vpra- šanjih, češ, da je vse to le seme zablod ali seme hudičevo. Propagando v tem zmislu vodi vsa reakcija in ne dopušča niti pojasnil, kaj šele argumentov, kako je škodljiva ta politika splošni civilizaciji in prepotrebni socialni reformi človeške družbe V ta namen reakcija prepoveduje svobodo tiska in besede, sama paj izdaja časopisje, ki človeštvo odvaja od realnega življenja in razmišljanju o njem. Hvali in poveličuje šport, veseljačenje, manifestacije, le o življenju, o socialnih vprašanjih molči, interesentom pa prepoveduje razglabljati o problemih življenjske bit-nosti. V teh razmerah pa naglo prok pada civilizačna ali kulturna stopnja človeštva ter se pogreza bolj in bolj v vlogo živine srednjeveškega roparskega viteza. Tak je položaj danes, kakšen bo šele v drugi ali tretji generaciji? Na to mislimo s strahom in bojaznijo, vendar pa ob trdnem prepričanju, da je duhovna sila človeštva vendar še tako živahna, da bo te tri-noške okove strla prav kmalu. Tu je sedaj naša naloga važna. Spomnimo se na velikega filozofa Masaryka. Ta ni bil nasilen, ni bil niti politik. Pač pa je polagal vso važnost na kulturo, na realizem in ob vztrajnem kulturnem delu je vzgo- jil etično in realno mislečo generacijo, ki je danes merodajna na Čeho-slovaškem. Tudi socialisti so se navzeli lepih etičnih in realist, naukov modernega moža, ki ni poznal nasilja in nikdar odrekel spoštovanja tujim narodom. Masarvk je vzgojil svobodoljubne etike in realiste. Po vplivom te vzgoje je danes, lahko rečemo, ves češki narod. Danes imamo enako reakcijo, kakor jo je srečal Masaryk ob svojem delovanju, današnja je še bolj neobzirna, trinoška, ki nič ne vpošteva interesov splošnega človeštva. Prav zato je kulturno delo bolj potrebno. Krvavo potrebno je energično uveljavljenje volje po kulturnem napredku človeštva, kljub vsem velikim oviram in navidez nepremagljivim težkočam. Cilj je velik. Kulturno človeštvo si bo priborilo svobodo' ter obrnilo pozornost človeštva na realno življenje ter s tem preprečilo katastrofalni propad civilizacije, ki grozi ob teh razmerah. Ne nazaj v temo, ampak naprej h kulturnemu višku mora stremeti človeštvo. To misijo ponuja razvoj delavstvu predvsem. In izvršiti jo mora! V tem duhu želimo kongresu matice naših kulturnih društev »Vzajemnosti« uspeh! Francoski fašisti — bombni atentatorji Bombni atentat na zgradbe delodajalskih organizacij delo fašistov, da bi naščuvali javnost proti delavstvu. Dne 11. septembra je v Parizu, v palači delodajalskih organizacij, v Rue de Presbourg, eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil lep koš hiše, pri čemer sta bila ubita tudi dva policista, ki sta stala pred palačo na straži. Notranji minister s. Dormoy Marx je ukazal strogo preiskavo, ki je sedaj rodila presenetljive rezultate. Policija ie aretirala pravega krivca inženjerja kemije in rezerv, častnika Pierra Julesa Locutya, ki je tudi že nriznal, da je atentat izvršil v družbi z industrijalcem Moreanom, inž. Meternierom in hišnikom Maconom. Macon je z ženo pobegnil v Francovo Španijo. Ugotovljeno je, da je bil atentat izvršen po nalogu organizacije kapu-carjev (Csac), čije glavni steber sta bila zaprti general Dusseigneur in inž. Deloncl. Gospoda so sprva zanikali, da bi se sploh poznali med seboj, policija pa je doprinesla dokaze, da so bili skupno v Španiji in 18. julija v Nancyu. Atentat na hišo delodajalskih organizacij je bil navaden provokater-ski čin. ki (Ja je izrabilo fašistično časopisje (tudi pri nas!) za brezmejno hujskanje proti delavskim organizacijam. Sedaj ie vse pngasnjeno in ves svet vidi, kakšnih sredstev se poslužuje fašizem, da bi izpodkopal demo- kracijo in se z nasiljem polastil o-blasti, pri čemer seveda neprestano zatrjuje, da brani red in mir pred anarhijo »rdeče« sodrge itd. Kapitalizem in fašizem igrata skupaj, to uči razkritje ozadja atentatov v Franciji. Francoska vlada odstopila Ob zaklj. člviJjista smo prejeli vest’ da je francoska vlada odstopila. Odstop so izsilili socialistični ministri, ki so izgubili zaupanje v ministrskega predsednika Chautempsa, predvsem pa v finančnega ministra Bon-neta, ki je odklonil od socijrtlistov stavljene predloge proti valutnim špekulantom, z uvedbo devizne kontrole. Roosevelt in finančni magnati Pogajanja v Washingtonu. Rooseveltu očitajo, da hoče zavojevati podjetja privatnega kapitala v korist države. Roosevelt je odgovoril na ta očitek. Rekel je. da želi, da se zmanjša kontrola velike finančne skupine nad količino interesov, in to hoče storiti zaradi nezaposlenosti v pokrajinskih in raznih mestnih podjetjih. Postopki, ki jih je nedavno navedel, v demokratskem režimu, niso mogoči, kakor umetno skakanje cen, nelojalna konkurenca proti malim podjetjem in industrijcem, uvajanje raznih monopolov (kartelov) itd. Dajte meni in vladi pooblastilo, da nanravi konec temu in bodite u-verjeni, da bo šla vlada za tem, da koristi veliki večini poslovnih ljudi in anmnškim industrijcem. Roosevelt hoče reformirati kapitalistično gospodarstvo in preprečiti, da bi velike ribe, veliki kapitalisti, požrli male in s tem izpodkopali tla kapitalističnemu redu. čigar pristaš ostane Roosevelt kljub njegovim reformatorskim stremljenjem. Tak zmi-sel imajo tudi vse od njega predlagan^ socialne reforme. Najnovejša poročila glase, da je 60 družin ameriške visoke finančne aristokracije, ki obvlada ameriško gospodarstvo, poslalo k Rooseveltu deputacijo, da se z njim pogaja radi socialnih in gospodarskih reform. Dr. StojadlnovU v Berlinu Danes je prišel v Berlin predsednik vlade in zunanji minister dr. Sto-iadinovič, kjer so ga slovesno sprejeli. Poset se tiče v glavnem trgovskih vprašanj in vrnitve Neuratho-vega obiska. Po zmagi pri Teruelu zališje Nacionalisti izčrpani Nenadna ofenziva vladinih čet pri Teruelu je zaključila s popolnim u-spehom in je dosegla vse stavljene cilje. Njen glavni pomen je v tem, da je prehitela sovražnika, ki se je pripravljal na udarec pri Guadalajari in Teruelu. Pri Guadalajari so hoteli nacisti ponovno udariti proti Madridu, pri Teruelu pa proti Valenciji. Vladina ofenziva je prekrižala načrte nacistov, ki so morali vreči v boj vse svoje razpoložljive rezerve na moštvu in vojnem materijalu. Računa se, da so francovci izgubili v teh bojih dve diviziji in ogromno vojnega materijala. Zlasti še, ker so republikanci zajeli velik vojni plen. Le ne razburjajte se! Ugotovili smo samo dejstvo, da so škofi in duhovniki na manifestačen način priznali načela italijanskega režima. — Nas to nič ne razburja, ker vemo, da klerikalizem prvič soglaša s to vrsto režimov in drugič, ker zgodovina kaže, da klerikalizem, da sam sebe zaščiti, služi vsakemu režimu, ki ga le hoče. Tako je bilo od preganjanja kristjanov dalje vedno in sicer ne-glede na kulturne in socialne razmere in zahteve narodov. Če je -»Slovenec« tako političen ali nekoliko ■sramežljiv, če se to odkrito pove, ije druga stvar. Ali ne mara, da bi javnost vedela o tem, ker ne ve, kaj prinese bodočnost? List omenja tudi Španijo. Kakšen siromak je španski narod bil pod klerikalnim režimom, ve vsakdo in tudi zgodovina piše •mnogo o tem. Na fronti pri Teruelu, vlada pri-lično zatišje. Operacije so v glavnem končane, boji se vodijo samo za posamezne postojanke; oba tabora se trudita, da bi zavzela položaje, iz katerih bi bila lažja obramba ali pa, ki bi boljše služili za poznejše izpade. Zelo slabo razpoloženi nacisti Nacistični radio general Quiepo de Liano, ki je trdovratno zanikal padec Teruela, pravi sedaj, da imajo nacisti na fronti pri Teruelu dovolj hrane in municije ter da so odločeni raje umreti kot da bi se predali. Te besede radio generala ne vlivajo ne Proračun ljubljanske Delavske zbornice potrjen. Minister za socialno politiko je potrdil proračun Delavske zbornice v Ljubljani za leto 1938. v iznosu 2,379.480 Din, ki se krije z dokladami v višini treh tisočink od delavske dnevne zavarovane mezde. Pač pa je na zahtevo ministra moral upravni odbor spremeniti nekatere postavke v proračunu, katere bo morala potrditi tudi skupščina. Papež v katoliški Avstriji pod cenzuro. Papežev novoletni govor, ki ga je prevzelo avstrijsko časopisje od italijanske časopisne agencije, je bil v Rimu cenzuriran in iz njega izpuščeni odstavki, ki se nanašajo na Nemčijo. V Avstriji se sedaj smejejo ljudje katoliškemu režimu, ki cenzurira papeževe govore. upanja, ne poguma. Tudi o posadki v Teruelu je govoril ta general slične besede, pa se je izkazalo, da se je motil. 50 milj od španske obale torpediran holandski parnik Piratska podmornica neznane narodnosti je‘torpedirala holandski parnik »Hanney Holland«, 50 milj od Valencije. Posadko so rešile ladje, ki so prihitele na pomoč. Za zamenjavo vjetnikov Anglija posreduje izmenjavo vjetnikov med republikanci in nacisti. — Ujetnike nameravajo zamenjavati v skupinah po 25. Prebivalstvo čehoslovaške republike šteje 15,186.944 prebivalcev po štetju 1936. Vzorna ogrska volilna reforma. O načrtu volilne reforme na Ogrskem smo že poročali. Po prejšnjem volilnem redu je bilo na Ogrskem 3.2 do 3.3 milijone volilcev. Po novem volilnem načrtu izgubi nad en milijon prebivalcev volilno pravico. Seveda so to industrijski in kmetiški delavci. Zanimivo je, da načelno odobravajo načrt celo »demokratične« stranke, kar samo dokazuje, da je meščanska demokracija preveč demoralizirana. Romunski svobodni tisk in modra razsrriba predsednika vlade. Goga je v Romuniji prepovedal židovske in druge liste. Židovska stranka je prosila predsednika vlade Gogo, da dovoli izhajanje židovskih listov. Goga pa je rekel, da židovski listi lahko izhajajo, toda samo v hebrejskem jeziku in v notranje romunske zadeve se ne smejo vmešavati. Ljubljanski klerikalni list imenuje ta odgovor Goge salomonsko sodbo, dasi je prav navadnoi omejevanje tiskovne svobode, ker so romunski Židi večinoma že zdavnaj Romuni in h»bref-ščine niti ne umejo. Odpravljena vojaška cenzura v Romuniji. Romunska vlada je odpravila vojaško cenzuro, ki ijo vrši odslej osrednji tiskovni oddelek ministrskega predsednika. Angleške banke imajo lepe dobičke- Stanje angleških bank je bilo zadnji dve leti vrlo povoljno. Izplačale so 16 odst. dividende. Manjše seveda niso prikrite rezerve. Kakor kaže, se angleška politika kapitalistom dobro obrestuje. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svojo dolžnosti 4 Boj podjetnikov proti osemurnemu delavniku Boj dobičkarske kratkovidnosti. V Beogradu so imele nedavno tega obrtniške zbornice in zastopniki obrtnikov iz vse države konferenco, na kateri so se pripravljali za anketo o delovnem času, ki jo sklicuje mini' ster socialne politike dne 18. januarja 1938 v Sarajevo. Tem ljudem ne gre v glavo za* hteva delavstva in delavskih zbornic, da na/j se uvede povsod osemurni de* lovnik in da naj velja ta delovni čas tudi pri odpiranju in zapiranju obratov. Na konferenci so ugotovili tudi, kaj je obrt in kaj industrija. Za obrtne obrate in obrate brez pomožnega osobja zahtevajo posebne ugodnosti ali celo popolno svobodo. Na vsak način pa se mora vprašanje rešiti drugače za obrt in drugače za industrijo. Naše stališče v teh vprašanjih 1e popolnoma jasno. Uvedba osemurni-ka je potrebna, ker ja za pridnega delavca osem ur dela dovolj in ker imamo še vedno mnogo nezaposlenega delavstva. Potreben je tudi red v obratovanju, pri odpiranju in zapi' ranju obratov. Zlorabam so danes na stežaj odprta vrata. S tem pa še m rečeno, da se ožjih socialnih interesov ne bi smelo vpoštevati, kolikor je mogoče v soc. pol. zakonodaji! Menimo celo, da je za industrijo, to je velike mehanizirane obrate, osemurnik še predolg delovnik, zakaj sporedno z mehanizacijo bi se moral krajšati tudi delovni čas, ker se danes prav s to prednostjo industrije vrši preveliko izkoriščanje delavstva in veča nezaposlenost. Van Zeelandovi nalrti Mnogo razpravljanja — malo upanja uspehov. Bivši predsednik belgijske vlade Van Zeeland je po dogovoru v Londonu izdelal načrt za ozdravljenje svetovnega gopodarstva. Te dni je bil zopet v Londonu, kjer je predložil predsedniku angleške vlade Chamberlainu voj osnutek. Van Zeeland priporoča eno evropsko sve-tovnogospodarsko konferenco v Londonu in eno svetovnogospodarsko konferenco v Washingtonu. Podrobni načrt Zeeland šele izdela. Iz poročil je le znano, da predlaga, naj bi se srednja Afrika prepuščala Nemčiji v kultivizacijo, toda; najbrže le pod suvereniteto posebne mednarodne komisije. Glede Evrope se približuje Chamberlainovemu načrtu, da naj se Evropa razdeli v — I interesne sfere velesil. O konferenci rimskega protokola v Budimpešti Konferenca je bila le polemične nrave. Italija, Avstrija in Madžarska so imele konferenco v Budimpešti. — Uradno poročilo o konferenci izide v obliki spomenice z namenom agitacije. Razpravljali so v Budimpešti o srednjeevropski in mednarodni politiki. Posebnih pozitivnih sklepov niso napravili. Poročila govore o tem, kar niso napravili, kar dokazuje, da so o tem govorili. Tako, da Avstrija in Madžarska ne izstopita iz Društva narodov, da se ne priključita osi Rim-Berlin in ne protikomunističnemu paktu. Avstrija in Madžarska sta zahtevali gospodarske ugodnoisti od Italije, obenem pa svobodo, da sklepata pogodbe s sosednimi državami. Italija pa je obljubila, da bo še dalje podpirala ureditev in — pomir-jenje srednje Evrope. Avstrija in Madžarska hočeta še dalje svojo neodvisnost. Avstrija in Madžarska priznata generala Franca v Španiji. Ta sklep, ki je le problematičnega pomena, je bil najbolj konkreten. Drugo ostane pri starem. Doma Ut pa svetu A. M. de Jong: 86 i IZDAJA 1 Otroška leta Mereyntjeia Geysena Ako bi ne bilo snega, bi bil Mereyntje zelo nesrečen. Sneg pa mu je prinesel obilo zabave, da je čudovito hitro pozabil težko izgubo, ki ga je doletela; včasih, kadar je zvečer ležal v postelji, v temni sobi, z zaprtimi očmi, se je spomnil Vrča in ljube gospe, videl ju je kot živa pred seboj ter ju skesano prosil odpuščanja, ker je čez dan samo divjal naokoli, se igral in pretepal v snegu, pri tem pa čisto pozabil na nju. To izpraševanje vesti in samoobtoževanje seveda ni trajalo nikdar dolgo, kajti kmalu ga je premagal spanec; sanje pa so bile zanj le nadaljevanje igranja in divjanja ter sankanja po visoko v nebo kipečem nasipu navzdol, nikdar pa se ni zgodilo, da bi bil sanjal o Vrču in o ljubi gospe j ... Nastopila je prelesteno lepa zima. Par dni je trajal viharni snežni metež, potem pa se je od vzhoda sem nebo zjasnilo in nastala je popolna tišina; s svetlomodrega nebesnega obloka je sejalo svetlosrebrno sonce milijone lesketajočih se zvezdic po belih zasneženih poljih, na katerih je zamiral vsak šum, kot da bi življenje samo zadrževalo svoj dih, da ne bi motilo zemlje v njenem pravljičnem snu. V jarkih, med svetlikajočimi se belimi polji, si je nadela voda ledeni oklep, in stara, razraščena vrbova debla so zgrozena molela svoje korenjaško vejevje proti kristalno čistemu nebu, kot da bi bila pretresena ob pogledu na svojo lastno sliko, ki se je zrcalila, nepremična na temno se svetlikajočem ledu. Iz dna so vstajali beli mehurčki pod temno svetlikajočo se ledeno skorjo: bili so oporniki, ki nosijo led, da se ne uda. Zimsko veselje je zavladalo v vsej svoji nebrzdani, prešerni sreči. V soboto proti poldnevu so prihiteli v vas odrasli dečki radostno vreščeč, z veselo novico: »Led drži! .. . Led drži!« Kaj takega že mnogo let niso pomnili; kmalu se ni govorilo o ničemur drugem, kot o doživljajih v prejšnjih strogih zimah in o velikih drsalnih turah na reki, ki so vodile daleč v notranjost dežele, od vasi do vasi ob bregu, ter o zimskih prireditvah, ki so potekale v sijajnem razpoloženju. V nedeljo je potem pričelo veselo vrvenje. Vsi možje in dečki so si navezali drsalke in se v velikih lokih in mogočnem zaletu vozili mimo malega pristanišča na zaledenelo reko, ki se je vila jezna, črno se svetlikajoča pod ožarjenim zimskim nebom, ne da bi bil mogel njen grozeči pogled kogarkoli oplašiti: led je bil preizkušen in varen. Nekoliko njih, ki se niso znali drsati, je prišlo z ženami in dekleti ter sankami za vožnjo po ledu, kajti ženski spol, rojen itak samo človeštvu v pogubo, si ni smel natakniti drsalk: kako lahko bi prišlo do razburljivih nenravnih prizorov, nastala bi prava pravcata Sodoma in Gomora! ... Na ledu so bile v daljših presledkih druga od druge postavljene slamnate kolibe, okrašene z veselo plapolajočimi zastavicami, v katerih so prodajali janeževo mleko in pivo, na skrivaj pa tudi marsikakšen kozarček žganja. Na široki reki je mrgolelo ljudi; drsalci in drugi, ki so gojili sankaški šport na ledu, so švigali drug mimo drugega; pospešeno je utripalo življenje v telesih teh okornih kmečkih hlapcev in od garanja prepotenih kme- tov, ki so pozabili svoje skrbi, divje razgrajali, se glasno smejali in lovili drug drugega, kot se igrajo živali poleti na paši. Nepretrgani šum, ki ga je povzročalo drsenje jekla po ledu, ije polnil ozračje, da se je čulo kot prijetno petje daleč naokrog skozi tišino, podobno otožni pesmi zime Led je bil skoro obrušen in je izgubil svojo vznemirjajočo barvo, ki je dala slutiti brezdanje globine pod njim; zdelo se je, kot da bi vedno boli1 bela površina reke dobrohotno in veselo prenašala nenavadni, hrup in glasni vrvež življenja Drzen mlad kmet je pripeljal na led svojega v sanke vpreženega žrebca: nič ni pokalo, niti ne škrtalo, in že je švignil, radostno in z glasnim ploskanjem pozdravljen, med drsalci; črni žrebeC je privzdigoval noge tako ponosno in lepo, kot ds bi plesal zmagoslavni ples v čast svojemu smejočemu se, razboritemu in drznemu gospodarju. T-Zelo prazniško je bilo to nedeljo, toda slavje I« trajalo, nekoliko skromneje sicer, skozi ves e-den, dokler se ni prihodnjo nedeljo v vsem svojem obsegu zopet obnovilo, v znamenju nepojmljivega veselja in prisrčne brezskrbnosti, ki ]e kakor da bi z mrazom vzrastla iz sicer skromnih vaščanov. _ Mereyntje si že dolgo ni ničesar vec °čita. radi svoje nezvestobe. Ni imel časa, da bi bil mislv-na kaj drugega kot samo na svoje drsalke in sanke za vožnjo po ledu, na šole proste popoldneve, na izlete, ki bi jih kazalo napraviti, na norčav« šale in divje radostno vesel|e, ki je izgledalo, da mu ne bo konca. Popolnoma se je zopet povrnil v brezskrbni svet svojih sovrstnikov in nepojmljive stvari iz življenja odraslih niso več težile njegove duše. (Dalje prihodnht ) 7g HasiU luaiev Trbovlje Važno člansko zborovanje Zveze rudarjev Jugoslavije V nedeljo, dne 16. januarja t. I. se bo vršilo v dvorani »Delavskega do-ma« važno člansko zborovanje ZRJ, na katerem bodo rudarji obveščeni o spremembi pravilnika Bratovske skladnice in o raznih drugih važnih delavskih vprašanjih. Zato fe za vsakega člana organizacije Zveze rudarjev Jugoslavije obvezno, da se članskega sestanka udeleži. Sprejem delavcev pri rudniku Nekateri časopisi so priobčili vesti o sprejemu delavcev pri rudniku. Te vesti so pa močno pretirane. Nikakor se ni postopalo pri sprejemu tako kot se je poročalo in so bili posebno oženjeni .potisnjeni ob stran, razen par izjem. Nerazumljivo je, da se je sicer sprejelo delavce, ki še niso bili zaposleni, niso pa dobili dela oni, ki so že delali pri rudniku in potem morali k vojakom ter sedaj z= mesece in mesece čakajo na zaposlenje. S tem se krši kolektivna pogodba, ki dol oča, da imajo prvenstveno pravico na zaposlenje oni, ki so že delali pri rudniku in so se vrnili od vojakov. Ali je prav, da ostajajo oni, ki so služili državi, potem ko se vrnejo od vojakov, brezposelni? Hrastnik Radi zastrupljenja umrla. V ljubljanski bolnici je dne 20, decembra m. 1. ,po kratki mučni bolezni podlegla s. Leničeva Mimi, zaposlena v Kemični tovarni v Hrastniku. Pokojnica je bila mati 4 letnega sina in zvesta članica SDSZJ. Tem potom se opozarja vse delavstvo, zaposleno v »Alka« oddelku, da pazi pri svojem delu, da se ne zastrupi, kot se je prepetilo s. Leničevi, ki je v svoji najlepši mladosti morala za bori zaslužek žrtvovati svoje življenje. Opozarjamo pa tudi OUZD, da naroči gg. zdravnikom, da pri vsakem količkaj sumljivem slučaju nemudoma pošljejo bolnika v bolnico, da se mu mogoče še reši življenje. — Podružnica SDSZJ se istočasno zahvaljuje vsemu delavstvu, posebno iz obrata »Alka«, tako tudi gg. inž. Keselringu in Zelinki za darovano podporo, ki je služila za razne stroške in za prvo pomoč nepreskrbljenemu otroku. Pokojna s. Mimi Lenič se je prav Požrtvovalno udejstvovala. Pri naših prireditvah jo bodemo pogrešali, ohraniti jo pa nočemo v častnem spominu. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje! »Dedni logar«. Delavski oder »Vzajemnosti« ponovi v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani Konz. društva rudarjev žaloigro v petih dejanjih: »Dedni logar«. Začetek točno ob 4. uri pop. Znižane cene: sedeži Din 4, stojišče Din 2. Ker je bila igra že v nedeljo z velikim uspehom uprizorjena, vabimo, da ne zamudite lepe prilike in si ogledate to krasno igro. :— Odbor. Občni zbor podr. ZRJ se bo vršil v nedeljo, dne 16. januarja v prostorih Konzumnega društva rudarjev z začetkom ob 2. uri popoldne. Pozivamo članstvo, da se ga zanesljivo udeleži! — Odbor. Rufe Poduka nam manjka, da bi tudi pri tovarniškem delavstvu vzbudili čut solidarnosti ter zatrli izrastke egoizma, ki bujno poganja. Nekateri delavci so takšni, da bi svojemu sodelavcu kar iz ust iztrgali košček kruha, ako je .malo večji in boljši. To se dogaja zlasti v zimskem času, kadar takozvana karbidna peč ne obratuje in kadar tudi kromova peč obstoji radi pomanjkanja električnega toka. Ako je kakšen novinec zaposlen pri kakšnem boljšem delu, se že tudi kak starejši, da bi ga izpodrinil in zasedel njegovo mesto, N. pr. kako je bilo 1936. leta. Tovarna je radi pomanjkanja dela odpustila s prvim novembrom okrog 50 delavcev in z 10. decembrom jih je zopet nekaj nad 20 sprejela v delo. To je bilo nekaterim delavcem narobe, češ, da imajo premalo ur z dokladami in da nimajo nedeljskih šihtov, kakor da bi bila nedelja delovnik, ne pa dan počitka. Domenili so se in šli h gg. inže-njerjem ter zahtevali, naj tiste novince zo- vržejo na cesto, da bodo že oni opravljali njih delo, ker da drugače ipremalo zaslužijo. To je bila edina sreča, da gospodje na te zahteve niso pristali. Kaj si misli podjetje spričo takih razmer med delavstvom? Ali taki ljudje nič ne pomislijo, kako je brezposelnemu', ki pade na cesto, pa četudi dobi od tovarne nekaj podpore v živilih? Naša »Vzajemnost« bo morala začeti s predavanji, ki bodo delavstvu vcepila najosnovnejše pojme o odnosih, ki morajo vladati med delavci. Seveda je križ, ker taki, ki bi bili poduka najbolj potrebni, se ga izogibljejo. Eden izmed prizadetih. Sankaške tekme priredi »Vzajemnost« dne 16. januarja od Ruške koče do Ruš. Start ob 14. uri pri Ruški koči. Prijavnina Din 5.—. Člani okoliških »Vzajemnosti « in delavskih športnih društev, prijavite se pri »Vzajemnosti«. Ruše. Vse naše cenj, naročnike v Rušah prosimo, da nam oprostijo, ker so radi neke napake prejeli zadnjo številko »Delavske Politike« dva dni pozneje. V bodoče bomo Preskrbeli, da se taki nedostatki ne bodo ponavljali. — Uprava. Šahovski odsek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo., dne 16. januarja v prostorih gostilne s. Magdiča šahovski dvoboj s šahovskim klubom Železničar iz Maribora. Prijatelji kraljevske igre vabljeni. Ljubljana 11. (42.) delavski prosvetni večer „ Vzajemnosti* in „Zarje4i bo v soboto, dne 15. januarja 1937 ob 20. uri zvečer v dvorani delavske zbornice v Ljubljani. Pri prireditvi bo sodelovalo naše društvo »Vzajemnost« iz Dobrunj pri Ljubljani. Prosvetni večer se bo torej vršil na predvečer občnega zbora Zveze »Vzajemnosti«. Na sporedu bodo pevske, godbene in dramatične točke najboljše vsebine. — Uprizorjena bo Upton Sinclairova enodejanka »Vlomilec«. — K prireditvi, ki bo nudila razvedrilo in pouk, najvhidneje vabimo vse prijatelje in prijateljice teh naših priljubljenih prireditev. Grda neobzirnost do trgovskih nameščencev. Ko opoldan odbije 12. ura in se trgovina napol zapre, prileze vanjo jara gospoda in izbira po trgovinah blago. Nameščenci in nameščenke pa naj lepo čakajo, da oni, ki stanujejo bolj daleč niti časa nimajo, da bd použili svoje skrmono kosilce Celo dopoldne in popoldne, to je, 9 do 10 ur na dan, imajo te socialno čuteče in ne obzirne stranke čas, da oskrbe svoje na- kupe. Časih je nameščenec še potrpel, ker je dobil 13. plačo in boljšo mezdo sploh. Danes pa tega ni več. Danes imamo dobre prodajalke pri uglednih trgovinah, ki imajo komaj Din 500 do 600 plače na mesec. Tc je le en dokaz, kako se položaj boljša, c katerem pišejo razni časopisi. Draginja pa narašča — zakaj in v čigavo korist? Eden brez pomočniškega zbora. Maribor Češka književnika J. Hora in K. Novy sta imela v torek v ljubljanskem dramskem gledališču krasno uspeli in dobro obiskani literarni večer. Poročevalci listov poudarjajo njuno socialno umevanje življenjskih vprašanj, ki jih poglabljata v svojih pesmih in spisih med demokratičnim češkim narodom. Opozarjamo vsled tega še enkrat naše čitatelje, da se udeležijo danes, v petek nastopa teh čeških gostov v mariborski Ljudski univerzi, poslopje gledališča, ob 20. uri. Predstavnika sedanje češkoslovaške kulture, ki ostaneta baje v našem mestu do 21. januarja, kar najiskreneje pozdravljamo z željo, da se čutita pri nas kot doma in da temeljito spoznata poleg naših lepih krajev tudi razmere, v katerih živi delovno ljudstvo! Izgnani črnožolti oboževatelji Habs-burgovcev. Kot prvi smo poročali, da je tukajšnja policija izgnala celo kopico avstrijskih državljanov, ki so v našem mestu in okolici spletali črno-žolto gnezdo in pripravljali pot Habsburžanom. Izgnani so bili: baronica Margareta Pacher von Thein-burg iz Hoč, lastnica graščine Hausamba-cher, nadalje dr. Pohl, lastnik velike hiše na Aleksandrovi cesti, vpokojeni inšpektor bivše j. ž. in svoječasni postajenačelnik na koroškem kolodvoru v Mariboru Konrad VVashuber, hčerka umrlega slovitega dunajskega zdravnika in kemičarka Cireta Holz-knecht. Gospoda so imeli svoje društvo »Vaterlandische Front, Marburg« in tudi društveno štampiljko. Med izgnanci omenjeni VVashuber je bil pred leti še navdušen hitlerjevec in je bil radi tega v Avstriji tudi zaprt, kdaj se je prelevil v legitimista in zakaj bi bilo tudi interesantno vedeti. — Gospoda je že več let imela stalne sestanke v graščini Hausambacher, kamor so zahajale tudi razne osebnosti, ki so prihajale kot kurirji iz inozemstva. Za duhovno vez med črno-žoltimi legitimisti, t. j. pristaši Habsburgovcev, skrbi glasilo »Unter dem Doppeladler« (»Organ des Kaisertreuen Volksverbandes« (\Volif-Verband). ki izhaja na Dunaju in nemoteno prihaja v našo državo. Habsburškim pristašem je silno zrasel greben odkar so se začeli voziti v našo državo člani bivše avstrijske vladarske hiše na krajše in daljše obiske, dočim je bilo znano, da so bili po vojni Habsbur-govci pregnani iz vseh nasledstvenih dr- žav. Mi omenjamo te stvari, ker se nam zdi potrebno pokazati na vire. iz katerih se širi duh trohnobe habsburške monarhije iz dunajske frančiškanske kripte po nasledstvenih deželah. Preklican izgon. Med izgnanci, ki so bili poslani preko meje radi protidržavne-ga obnašanja je bilo omenjeno tudi ipie bivšega ravnatelja železarne Muta. Endla. Kakor izvemo je bil izgon proti njemu preklican, ker mu ni bilo mogoče dokazati pro-tidržavnega udejstvovanja. Ali bo veljalo tudi za nas? Mariborski »Slovenec« od srede poroča: »Kje je mladina organizirana?« Iz vrst staršev smo prejeli vest, da se nekateri gospodje učitelji v šolah zelo zanimajo, kje je šolska mladina organizirana. Zlasti jih zanima neka organizacija, ki nekaterim očividno ni po volji. Starši smatrajo pač za najboljše, da vpišejo svoje otroke v tiste organizacije, ki jih smatrajo za najboljše, ne pa v organizacije, ki bi bile po volji nekaterim nastavnikoim.« — Upamo, da bo »Slovenec« priznal vsik-dar to sveto pravico vzgoje svojih otrok tudi starišem delavcev. Potek občnega zbora sekcije strojnikov in kurjačev. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 9. t. .m. je bil izvoljen nov obor. Stari odbor je dobil pohvalo od sekcije Ljubljana za svojo požrtvovalno delo, ki ga je izvršil v preteklem letu. Ornik in Roner sta z velikim trudom popravila staro trdnjavo, da ni razpadla in jo na novo podzidala. —• Novemu odboru želimo veliko sreče in napredka v njegovem delovanju. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Janko Žagovec, blagajnik Joško Filipič, tajnik Maks Ružič: v nadzorstvo: Roner Alojzij, Graf Franjo; odborniki namestniki: Fric Ornik in Rožanc Jurij. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi v soboto, dne 5. februarja t. 1. v Gambrinovi dvorani veliko tradicionalno predpustno veselico. Podporni člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Godbeno društvo stavbinskih delavcev v Mariboru vabi ria svoj ustanovni občni zbor, ki se bo vršil dne 16. januarja 1938 v gostilni Furlan (poprej Vernik), Tržaška cesta, združen s koncertopi v popoldanskih urah. Vabljena vsa športna in kulturna društva ter prijatelji delavske godbe. c«ije Ponovno opozarjamo na pevski in glasbeni koncert, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri v dvorani hotela »Uniona«. Poleg mandolinskega zbora iz Trbovelj, sodelujeta še dva zbora iz Zabukovce. Celotnega programa radi obširnosti ne moremo objaviti, dobiti ga bo pri blagajni. Vstopnina je 6, 4 in 2 Din. Ker je čisti dobiček namenjen rudarskim otrokom, vabimo k pbilni udeležbi. — Odbor. Brezposelni zaposlenim v novem letu. Božični prazniki in novo leto so za nami, mnogim so prinesli radost in veselje, velikim pa bridkost in skrb, ker ne vedo, ali bodo imeli kos kruha in toplo sobo v tem letu. Obstoječa humanitarna društva, bodisi društvo revnih otrok ali podobna, si prizadevajo pomagati najbednejšim, tudi občine so uvidele potrebo organiziranja pomožnih akcii. Človeku, ki je voljan delati in za delo zahtevati pošteno plačilo, se gnusi taka gospodarska politika, ki sili ene celo k prekočasnemu delu, driige pa pita z miloščino, od katere ne more človek ne živeti, ne umreti. Pa še tisti, ki delajo, dobivajo največkrat beraško mezdo Din 2.50 na uro. Delavec s tako mezdo mora v par letih v hiralnico! Omenim naj bridko resnico, da je Miklavž, ki je lansko leto delil darove, imel premalo revnih otrok za obdarovanje, moral je obdarovati otroke takih družin, od katerih delata v tovarni po dva, trije, celo štirje člani. Za otroke tistih družin, v katerih oče in mati nimata dela, Miklavž nima nič odvišnega, so rekli gospa sitega. Dragi bralci, ali more postati delavstvu v Sloveniji bolje, ko pa nam lastni sodelavci izpodjedajo tla in lezejo v udobna gnezda, na račun tistih, ki so jim priborili izboljšanje eksistence. Ali naj bo v novem letu tudi tako? Hitlerjeve! v Sloveniji, je naslov brošuri, ki ie te dni prišla tudi v Celje v veliki množini. Kakor smo izvedeli, so brošure takoj pokupili prizadeti podporniki hitlerizma, tako da je ni več dobiti. Vsebina brošure je sicer zelo skromna, vendar je resen opomin, da pazimo na delovanje resničnih proti-državnih elementov v Sloveniji. Za Celje je zanimiv zadnji stavek dodatka, ki pravi, da iz raznih vzrokov še ne more govoriti o vlogi g. Westena in o nemški južnoevropski zunanji armadi, katere voditelji so tudi v Sloveniji. Ako bi bilo mogoče točno opisati delovanje hitlerizma v Sloveniji, smo uver-jeni, da bi bila potrebna zelo, zelo debela knjiga. One, ki nas zaničujejo in hočejo podjarmiti, bi Slovenci kaj lahko zatrli, ako bi se vsi merodajni zganili. Ne samo besed, tudi dejanj je treba, da dokažemo, kje je meja za tiste, ki ne prihajajo k nam kot tujci v goste, ampak kot nasilni osvajalci. Za knjižico D. Z., ki je bila otvorjena dne 3. t. m„ vlada med delavstvom, zlasti pa med mladino, veliko zanimanje. Na dan otvoritve se jih je že prvo uro vpisalo okrog 40, in kakor smo informirani, število po-setnikov hitro narašča, kar je jasen dokaz, kako potrebna je bila knjižn/ica in kako zna tudi delavstvo ceniti vrednost dobre knjige. Knjižnica razpolaga z najboljšimi deli domačih in tujih autorjev in je radi nizke vpisnine in izposojnine, ki znaša samo Din 1 od knjige, dostopna tudi najrevnejšim slojem, vsled česar priporočamo sodrugom, da se jo poslužujejo. KINO DOM, CELJE 15. januarja: »ROMANEA« (Skrivnost dokumenta štev. 32). — 16. do 18. januarja: »K NOVlM OBALAM« (Zu neuen Ufern). — 19. do 21. januarja: .VARŠAVSKA CITA-DELA (Warschauer Zitadelle). Sirite naš listi Dve pomembn obletnici L. 1938, je 20 let, odkar je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, In 1, 1938, je 10 let, odkar se je ustanovila Cankarjeva družba, ki hoče, da v Cankarjevem duhu pride v sleherno siromašno kočo, v vsako delavsko družino dobra, socialistična knjiga. Ob temu dvojnemu jubileju poskrbimo prav vsi, da se bodo knjige Cankarjeve dužbe še bolj razširile. Vsakdo naj pridobi še enega člana. To delo ni težko. Treba je samo, da svojemu znancu pokaže letošnje knjige in da mu pove, da se take lepe knjige dobe za neznatno letno članarino 20 Din. Zagorje ob Savi Smrtna nesreča V soboto popoldne se je na rudniški žagi ponesrečil 48 letni žagar Ivan Grabner. Po nesrečnem naključju ga je zgrabil trans-misijski jermen in ga vlekel skozi kolesje, dokler obrata niso ustavili. A bilo je že prepozno. Grabner je dobil take notranje poškodbe, da je kmalu po prevozu v ljubljansko bolnico izdihnil. Pokojni zapušča ženo in še troje nepreskrbljenih otrok. — Žrtvi dela naj velja naš zadnji pozdrav in njegovi težko prizadeti družini pa naše sožalje. Par dni pred to nesrečo, pa se je ponesrečil kovaški vajenec pri g. Gincingerju v Sklendrovcu. Vajenec je baje pri čiščenju vodnega kolesa od ledu prišel med kolesno zobovje, ki mu je zdrobilo levo roko tako, da so mu jo morali v bolnici takoj odrezati. Pri tej priliki se je pokazalo, kakšna nujna potreba je v Zagorju reš. avto. Ker ako se ne bi k sreči dobil avtoprevoznik, ki ga je zapeljal v Ljubljano, bi bil moral nesrečnež izkrvaveti. Nabava rešilnega avtomobila je za Zagorje nujna potreba. Jesenice Smrt kosi. Že dolgo ni smrt na Jesenicah tako kosila kakor v zadnjem času. Že zadnjič smo poročali o smrti treh naših so-drugov, zdaj moramo vrsto nadaljevati. Na božični dan zjutraj je umrl za pljučnico 21-letni Jaklič Maks, električar na Javorniku. Pokojnik je bil miren dečko, ki je živel za delo in svojce. Na spomlad 1. 1937. je pri delu padel z visokega omrežja in se precej poškodoval. Od te nesreče dalje je hiral. Pokojniku lep spomin, njegovim svojcem pa naše sožalje. Pred tednom je umrl na posledicah pljučne bolezni, ki so ji v zelo veliki meri podvrženi skoro vsi delavci v livarski čistilnici (Gussputzerei) in jo je lahko imeti za neke vrste obratno bolezen, s. Aleš Janez, zvest član SMRJ. Zapustil je mater, ki jo je stalno podpiral. Pokojniku bodi časten spomin, žalujočim naše sožalje. Pogreba obeh pokojnikov sta pokazala njih priljubljenost med jeseniškim delavstvom. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) originalni sovjetski velefilm »ŽENA ZA 1000 RUBLJEV« (Pepo). Med dodatki tudi glasbeni film »ČRNI JAZZ« in Para-mountov zvočni tednik. — Sledi velefilm TRUXa«. Škofja vas Kljub rsem težkočam, ki jih povzročajo gotova društva »Vzajemnosti«, se je to društvo v kratkem času dvignilo do take višine, da celo nenaklonjeni vidijo kulturni napredek. katerega z izredno požrtvovalnostjo pospešuje »Vzajemnost«. Proti društvu dela celo mož, ki je dobil vedno največ glasov pri volitvah od delavcev za svoj stolček tam doli na daljnem ... Dne 6. januarja t. 1. so se nam diletanti »Vzajemnosti« pokazali tudi na odru in sicer s šaloigro »Prevarani soprog«. Igrali so v pos. dvorani v Vojniku. Kliub bojkotu, ki so ga izvajali člani nekega zelenega društva, ki dela že več let, pa ni našel med kmeti in delavci drugega kakor odpor, je bila dvorana skoro razprodana. Vloge so podali igralci nad vse pričakovanje izborno in sicer v režij s. Podgorška, — Diletanti pripravljajo ie tudi drugo igro In se bodo z njo kmalu ponovno predstavili občinstvu. Mnogo uspeha! — Mihanov. Sladki vrh Vse cenj. naročnike prosimo, da redno poravnajo naročnino Delavske Politike«, ker je napredek lista, kakor tudi obstoj odvisen od točnega plačevanja naročnine. — Poverjenik pobira naročnino vsako nedeljo, kakor tudi na dan izplačila v restavraciji »Šef«, lahko pa plačajo tudi pri s. Pestičeku — Poverjenik. Volitve obratnih zaupnikov se bližajo Delavci in delavke, volite kandidate, ki so vas že toliko let uspešno zastopali in pripomogli do zboljšanja našega položaja. Ne nasedajte raznim kričačem, ki se tako radi širokoustijo v naši tovarni, da so samo oni močni in da ie uspeh odvisen od njih. Kada.-je treba nastopiti, ti »junaki; molčijo in če se posreči organiziranemu delavstvu doseči kak uspeh, pa zopet zaženejo krik, di je to njihovo delo. — Zaveden delavec. Pisma umetnika F. X. Šalde delavcu. V češkem radiu je nedavno govoril delavski pisatelj Josip Pojar o pismih, ki mu jih je pošiljal eden najslavnejših čeških pisateljev in kritikov, nedavno umrli F. X. Šalda. Pravijo, da je bil pokojni Šalda prvi mislec češkega naroda za T. G. Masa-rykom. Revija »Nova Svoboda« v Pragi objavlja sedaj nekaj teh pisem, ki so izredno zanimiva ter jih v izvlečku podajamo za naše čitatelje: V dopisu iz leta 1933. piše Šalda: »Sem predvsem, zelo, zelo vesel, da zopet delate. Mora biti strašno, kadar človek nima dela. Ne čudim se, da ljudje radi tega zblaznijo, ali pa se ubijejo. To ni samo gmotno pomanjkanje, kar človeka ponižuje. Še hujše mora biti ponižanje duše, zavest, da se za Tebe nihče ne zmeni, da nisi uporabljiv, da ne služiš življenju. No, hvala bogu, da je to že za vami. Hotel sem vam že ponuditi ravno te dni posojilo, a sem se bal, da ne bi odklonili. Toda enkrat za vselej, za bodočnost: Obrnite se na mene, če bi v bodoče potrebovali tudi kake gmotne usluge. Razveselili me bodete, če se odkrito obrnete na mene. Tovarištvo je tovarištvo in je radi tega lepo, da pelje dušo k zaupljivosti. Če bi bilo meni hudo, bi se tudi jaz obrnil na vas in vem, da me Vi ne bi razočarali. Morate me v jeseni obiskati v Pragi, razgovorila se bova iz duše. Predno' se vrnem v ijrago, Vam bom poslal kake knjige. Lahko ijih posojujete tovarišem.« Dopis po poslanem darilu, ki ga je prejel pisatelj Šalda od tega delavca kot spomin na njegovo predavanje v Plznu: »Veselim se, da ste mi poslali delo svojih rok. Če se spominjate, je izzvenelo moje predavanje v proslavo trdih, čistih oblik kristalnih pratipov, In Vi, kot bi na to moje predavanje odgovorili s tem svojim darilom. Postavil sem si je na svojo mizo.« Pismo o položaju brezposelnega in primeri pisatelja k delavcu: »Hvala vam za obširno pismo. Sem vam hvaležen, da mi nudite možnost vpogleda v tipično delavsko dušo in v to tipično situacijoi, v katero je prišla po krivdi teh gornjih desettisočev. Literat in delavec se lahko zelo dobro razumeta, ker mora biti vsak literat tudi dober delavec, dober kovač verzov ali stavkov — in nasprotno je zopet nesmiselna domneva, da je ročno delo samo fizično, tudi pri tem* delu mora človek misliti. Kar se dela brez misli, izpade slabo. Četudi bi človek samo pekel kruhke in bi na nje ne mislil, gotovo bi jih pokvaril. Ta vaša zopetna brezposelnost, to je gotovo mora, ki pije kri. Opisali ste mi podrobno in skrbno stanje svoje duše, tako da bi lahko bila iz tega knjiga, katero bi lahko uporabili kot čitanke za šolsko deco. Najboljše orožje proti tej ušivi bedi je humor. Iz zadnje priloge »Narodnega osvobojenja« vidim, da vi to tudi gledate s humorjem. Humor o-svobojuije dušo, je lahek, se dviga nad predmete in tako premaguje moralno gmotne udarce usode. Drugače pa imate prav, da bodo zrastle iz krize utrjenejše delavske vrste kot one, katere niso bile v krizi.« (Iz češčine a. r.) Naša predavanja V nedeljo, dne 30. januarja t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Celju, popoldne v Štorah. Plul Borza dela — Brezposelni Do-lgo je že od tega, kar se nismo oglasili. Poročevalec je bolan, namestnik prezaposlen, potem je vse prepuščeno čakanju. Pa ker so za nami prazniki miru in dobre volje, moramo spet začeti misliti na resne stvari. Kako zelo pogrešamo v Ptuju zakonito posredovalnico za delo, se je že ponovno govorilo in pisalo. Da, celo iz Ljubljane so obljubili ustreči zahtevi delavstva in mestnega urada po samostojnem poverjeništvu borze dela. Tudi o posojilu se je razpravljalo. Zdaj pa ne samo, da ni nobene rešitve v tej zadevi, brezposelni zadnji čas niti rednih podpor ne dobivajo ter se vprašujejo, kje je krivda. Vsi listi poročajo o zvišanih podporah, podpor pa ni. Te dni so bili odpuščeni družinski očetje in ostali delavci, zaposleni pri javnih delih, kajti kljub intervenciji v Ljubljani ni denarja od banovine. Nikdo ne more razumeti, zakaj je baš naše mesto tako zapostavljeno, ko druga mesta dobivajo kredit, dočim za Ptuj ni denarja za izvedbo nujnih in v interesu splo-šnosti potrebnih del. pri čemur bi dobili zaposlitev vsi delavoljni in njih družine kruh, ki ga sedaj nimajo in še pridobitni krogi bi prišli na račun. Kjer je volja gre vse, samo, ako bi se na merodajnih mestih to upoštevalo. Nadaljevanje prihodnjič. —ac— Brezposelni iz »Petovie« naj se radi evidence in podpore za brezposelne javijo pri pristojnem uradu na mestnem magistratu. Guitanl Nastop naših diletantov. Diletanti Vzajemnosti« bodo -vprizorili v nedeljo, dne 16. januarja ob 3. uri pop. v Sokolskem domu veseloigro v štirih dejanjih »Okence«. Med odmorom svira godba j^k'arniških uslužbencev. Vstopnina običajna. Vabimo sodruge in sodružice in delavstvu naklonjeno javnost k obilnemu posetu. Druižnost! Radvanja Namesto lastnim občanom ... Radvanjska občinska uprava 'e razpisala mesto cestarja, ki je vešč Uidi tesarskega in zidarskega dela. Prijavili so se številni Radvanjčani, toda sprejet ie bil neki bivši gozdni čuvaj iz Peker, kakor bi domačini ne bili sposobni za tako mesto. Razumljivo je, da tako početje razburja duhove, najbolj pa se jezijo nekateri reflektanti, ki so ob priliki zadnjih občinskih volitev pridno navijali za sedanjo večino v občinskem odboru. Pravijo. da bodo pri bodočih volitvah bolj previdni. Umor bratov Rosselli ki sta živela v emigraciji v Parizu, so izvršili člani kapucarske organizacije: Figlioli, Jacobie in Piret. — Vsi trije so že pod ključem,, niso pa še izsledili njih pomagačev. Književnost Krasna nemška knjiga o Čehih: »Arbei-ter-Jahrbuch 1938«. Nemška socialdemokratska delavska stranka v Čehoslovašsi izdaja vsako leto izvrstno urejevan »Delavski koledar«, kakor naša Cankarjeva družba, samo da je ta nemški koledar mnogo večji in bogatejši, ker imajo pač nemški sodrugi vse drugačna sredstva na razipolago kot mi. Letos je iz^el ta koledar v posebno lepo opremljeni in povečani izdaji v znamenju medseboinega spoznavanja med Čehi in Nemci, ko se bliža 20-letnica samostojne države Čehoslovaške republike. Koledar ima 240 strani, 32 umetniških slik, a vrh tega so še tudi članki umetniško ilustrirani. Prispevali so v koledar najboljši današnji nemški pisatelji v ČSR :n Čehi o najrazličnejših čeških kulturnih vprašanjih, poseibno tudi o T. G. Masaryku. Razven tega so v koledarju prevedeni s/pisi sedanjih znanih in že umrlih čeških pisateljev in pesnikov. — Omenjamo med drugim članek Emila Franz-la: Čehi in Nemci, ki podaia zgodovino skupnega življenja Čehov in Nemcev v zadnjem tisočletju; Rudolf Illovy: Češka literatura, ki posebno lepo in pregledno opisuje razvoj češke literature. Sledijo spisi znanega levičarskega pisatelja Ivana Olbrachta (njegov roman Tolovaj Šuhaj je ipreveden tudi v slovenščino), VI. Vančure, prevodi socialnega pesnika Petra Bezruča, spisi Karla Čapka, J. Nerude, cesmi O. Brežine, J. Čepa, G. Marynka itd. Z umetniškimi slikami so zastopani češki umetniki Manes. Švabinsky, Orlik itd. Knjiga je torej prava literarna dragocenost, grafično sijajno opremljena in za vsakogar podučna ter tudi zanimiva. Priporočamo io zlasti onim, ki se zanimajo za današnjo češko demokracijo in pravo kulturo ter obvladajo nemščino. Naročiti bi jo morale vse naše boljše knjižnice, ki iih obiskujejo tudi delavci. — Naroči se lahko knjiga potom vsake knjigarne, pa tudi naravnost pri »Delavski knjigarni, Praha II, Hvbernska ulica št. 7, kjer se dobi tudi podoben češki koledar »Ročenka 1938«. Denar se lahko pošlje po poštni položnici brez nosebnega dovoljenja, ker so zneski do Din 300.— mesečno prosti. Dr. A. R. Leon Blum: »Da budeš sociialista«. Založilo > O«'obodjenie« a. d. v Beogradu, Knjeginje Zorke 19. Cena din 3. Brošura je ponatis predavanja s. Bluma mladini. V svojem predavaniu ie s. Blum obrazložil, zakaj morajo biti ideali mladine istovetni z ideali socializma. Ker ie s. Blum ne samo politik, ampak tudi poklicni literat, najde vsakdo v tej brošuri polno lepih misli in duhovitosti. O letošnjih i