Politični ogled. — Finaiični minister Zaloskl je že od lanske pomladi bolan, a je svoje posle kljub temu opravljal, sedaj pa zdravnik zahteva, da mora Zaleski popolaoma počivati. Zaleski je zato vložil prošnjo za odstop; ministrski predsednik Siiirgkh je pa cesarju prodlagal, da naj Zaleski ne odstopi, marvefi da naj se mu dovoli dopust za nedoločen čas in da naj posle finanftnega ministrstva vodi oddelni načelnik tajni svetnik dr. baron Engol pl. Mainfelden. Gesar je dno 8. t. m. z lastnoročnim pismom ugodil Stiirgkhovemu predlo- — Krm«lBki &t#Mnl abor. Ob koncu firorafiunske razprave so dobili liboraloi od govornikov večine tako moftn« »idaree, ft* bo kar utihnili. Liboralo«T?.eisner J« ofiitai g, L, S., aa je nasprotnlca Sole, Poslan- ci Jarc, dr. Zajec, Jaklic in dr. Lampe so pa doka^ zali liberalcem, da je S. L. S. v par letih storila veo. za ljudsko izobrazbo in šolstvo kot liberalci celih 20 let. Posebno ostre besedo so padnio n;t liberalno učiteljstvo gledo šolske vzgoje otrok. Liberabii poslaneo Ribnikar se je v tej seji tako obuašal, da ga je zbornica izkljufiila za 3 seje. Prav dobro io govoril glede na izboljšanje ufiiteljskih pla6 poslanec kmet DrobniC, ko je rekol med drugim: ,,Misliro, da Jcot lcmet in Zupan poznam Ijudstvo. NaŠe ljudstvo je pošteno in vefikrat so je že med ljudstvom govorilo, da je nčiteljstvo res preslabo plačano, ali žalibog je težko pomagati. Ljudje, oziroma stariši, ki daio učiteljem svoj najdražji zaklad, svoje otročiče, pravijo: ,,Mi smo pripravljeni dati, kar imamo, ampak učiteljstvo, kateremu izročamo svoie otroke, mora biti popolnoma nepokvarjeno in ne liberalno ter mora izpolnjevati svoje dolžnosti vvsakem oziru in nam dajatidober vzgled v vseli stvareh. (Veliko odobravanje in prltrjevanje.) Žolim, da bi se ueiteljstvo, ki je velikega pomena za naš narod, enkrat spametovalo, in vas zagotavljam, da bomo mi starši, kateri vam izroeamo svoje otroke, radi dali, kar imamo." — Proračun se je nato sprejel v celoti kakor ga je predlagal deželni odbor. — V seji dne 9. t. m. se je obravnavalo razne manjše gospodarske zadeve. Posebno važna pa so dnloftila lovskega zakona, ki so se sprejela v tej seji. Po par. 56 je doloSeno, da se sme v občinah, v katerih se posebno neguje vinstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo, ako to sklene nadpoloviCna veSina obcinskih odbornikov, zajec zatreti. Zakon vsebuje še vefi manj^ih dolofib, kalere dajo obcinam veejo pravico glede lova. Deželni' zbor je v tej seji naročil deželnemu odboru, naj glede iztirjevanja brezobrestnih posojil vinogradnikora postopa najmileje in naj se roki vraeanja posojil podalj§ajo. Sklenilo se je tudi, da se pozove vlada, naj pod" pira ustanovitev nove župnije Siška pri Ljubljani. — Dne 10. t. m. je sklenil deželni zbor, da se obcina Sp, Siška priklopi Ljubljani, Liberalci so hudo nasprotovali tej združitvi, ker se bojijo za svoje gospodstvo na ljubljanskem magistratu. Zbornica je rešila v tej seji vse predloženo ji delo, na kar je deželni glavar dr. Susteršic imel zakljnCni govor. Omenjal je, da je deželni zbor rešil zadnja leta mnogo zelo važnih in koristnih postav in naprav. Deželiu glavar ie med drugUn omenil sledece: ,,Zdi se mi, da je sedaj prišel čas, ko naj pridejo do besede volilci, da izreko svoje mnenje o dovršenem delu. Novemu deželneinu zboru bodi pridržano, da zapofieto delo nadaljuje v blagor naši domovini! Temu svojemu raiien.iu sem dal izraz na merodajnem mestu in mislim. da je bila današnja seja zadnja v tej pomenljivi zakonodajni dobi." Olavar in zbornica je zaklicala cesarju ,,Živio!u, na kar je bilo zasedanje deželnega zbora zakljufieno. — Deželni zbor kranjski bo te dni rozpuščen, ker mu začetkom 1. 1914 potece njegova Gletna doba. Nove volitve se bodo vršile baje takoj po novem letu 1914. — Deželni zbori. Poleg štajerskega deželnega sbora zborujejo sedaj še goriški, nižjeavstrijsld in pa solnograšku Zasedanje deželnih zborov bo trajalo le do 20. {. m., ker se 21. oktobra vrši žo prva soja drž. zbora. Listi porofiajo, da so se tudi stranke v tirolskem deželnem zboru pobotale ter se je posebno glede deželnozborske volilne spremembe dosegel sporazum. — Koroškt Slovonci. Naši Voroški briitje imajo flobro razvite organizaoi.je. V polititfnem ozirn so na?i somišljoniki na Koroškem združeni v Katoliškem politifinem ln gospodarskem društvu, katero se že 23 lot VrepVo bori za pravice koro^kih Slovencev. To dništvo je Korošnem to, kar je nnm Stniero&m Slov. Kmofika Zveza. V fetrtek, dne 30. oktobra, bo imelo Katoli.šl<o poltiS^o društvo v Celovcn svoi obfini zbor, r;a knterem se bo poročalo o delovaniu riništva. Zelimo. da bi vrlo delnvro drnStvo vodilo nnše koroške brate po poti zmage nad drznimi nasprotniki. — Naprodek krSčanske stranke na D-majjn. 8. t m. se ,je vršila nadomestna državnozborsica volitev v drugom dunajsVem nkraju Leopoldstadt. Mandat je b;l izpraznjen po umorienem socialnodemokraSkem poslanou Snmnierju. Volilni boj je bil silno Ijut. Kandi' dat krščnnskih socialcev, dr, Mntaja, je dobil 7761 jrlasov, kandidat social.nih demolcratov, Mnt;ja Elderš 5!)31, nemški slobodomisloo Blasel 2f>Z?> in nemški na^imalpc Hnfner 467 glasov ter kandidnt dnnnjskih Celiov pa 832 glasov. Treba je torej ožje volitve med krščajiskim socialcem in socialjiim demokratom, Ožja volitev se je vršila v torek, dne 14. oktobra. 0 izidu poroSamo med najnovejšUni vestmi. Stevilo glasov krščanskih socialcev se je od zadnje državnozborske volitve v tem okraju pomnožilo za 400,, število socialno-demokrati&iiih glasov pa je padlo za celih 1600. — Spor med Neraci. Mariborski jiemški. poslanec VVastian, znan nasprotnik Slovencev, je izstopil iz državnozborske nemškonarodne zveze, Kot povod njegovega Izstopa se smatra pismo načelnika neiuškonacionalue zveze, dr. GroBa, kateri je \Vastiana pošteno okaral, ker je ta na nekem zborovanju v Mariboru očital zvezi, da drži z vlado in da ne skrbi dovolj za ,,stiskane" Nemce. "VVastian je predsednik Siidmarjce, GroB pa nacelnik nemškega Šulferajna,. Kakor se vidi, se bodo Nemci še pošteno zlasali. — AvstrljskiposlanikvPetrogradu, groiTliuruValsassina se je odpovedal svoji službi. Na njegovo inesto je imenovan Madžar grof Scaparjr, ki je bil dosedaj oddelni načelnikvzunanjem ministrstvu. Madžari zasedajo v naši državi vedno imenitnejše službe. — Mažarsko nasilje napram Slovakom. Ogrski ministrski predsednik Tisa, ki na Ogrskem brezobzirno zatira svobodo tiska, ter kruto preganja uradnike nemažarskih, posebno slovauskih listov, pripravIja nov boj proti Slovakom, Tisovi priganjači so si vzeli za pretvezo božjo pot Slovakov, Velehrad na Moravskein, ki jo proglašajo za veleizdajo. Mažarski zagrizenci prete z novimi nasilstvi napram Slovakom in kanijo zlasti slovaška gospodarska podjetja ovirati. Tudi slovaški poslanec Juriga nima nič dobrega pričakovati, ker je vodil ,,veleizdajalce", kakor imenujejo slovaške velehradske romarje, na Moravsko, Madžari iščejo vzrok, da bi sploh prepovedali romanje ogrskih Slovanov na Velehrad. — Ogrske umazanosti. Liberalni Madžari, ki so sedaj na vladnein krmilu, uporabljajo mnogokrat svojo moc v to, da se dajo od raznih židovskih bogatašev podkupiti v svoje strankarske namene., Tako očitaja sedaj bivšemu ministrskemu predsedniku Lukaču, da je od neke banke dobil za svojo strankarsko blagajno zopet 154 milijona iiagrade zato, da je smela banka ustanoviti ueko igralnioo, Tako delajo liberalci. — Nemškl cesar na Dunaju. Listi porocajo, da obišSe nemški cesar dne 23. t. m. našega prestolonaslednika na gradu Konopišt, Od tu se bo podal cesar Viljem, kakor zatrjujejo nemški listi, dne 26. oktobra na Diunaj na obisk cesarja Franca Jožefa, kar sicer prvotno ni bilo v jaačrtu. Na Dunaju ostane saino 1 dant — Poljski listi poročajo, da je Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Sleziji, karvinskemu županu na njegovo izpoved, da je v karvinskem okraju le 1980 Nemcev proti 860 Celiom in 13.500 Poljakom, odgovoril z besedami: ,,No, potem pa morate dobro udariti na-nje!" Poljski listi zalitevajo radi tega od Poljskega kluba v avstrijskem državnem zboru, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornice vprašanje, če je dopustno, da tudi vladarji na avstrijskem ozemiju Imjskajo Nemco na politična nasilstva proti Poljakom. — Bolgarski car na Ogrskejn. Bolgarski car Ferdinand biva zdaj na svojih ogrskih posestvih v Hamos-Szepesu. Naročil je svojemu dvornemu maršalu razglasiti, da ne biva tu kot vladar, marvec kot zasebjiik in da bi rad živel v miru. Ferdinand se je inočno postaral, brada je osivela, pozna se mu, da ga je vojska hudo postarala. V Hamos-Szepesu misli ostati več časa. Poroca se tudi, da bo car Ferdinand imenoval prestolonaslednika Borisa za generalnega nadzornika bolgarske armade; njegov namestnik bo general Sawov, — Zmede na Balkanii. Srbi so albansko vstajo zadušili. Zasedli so ob albanski meji vse važ.nejše točke. Zadnje dni se jo vršilo med albapskimi in srbsko?raogorskimi 6etami vec vroftih bojev. Albanci so bili povsod poraženi. — Vojna nevarnost med TurCijo in (irško še ni odstranjena, :Obe državi, kakor tudi Srbija in Bolgarija, še na novo oborožujejo. — Volilni boj na Italijanskem postaja vedno OstrejŠi, V Kataniji je nek liberalec ustrelil v. prepiru raoža, kateri je delil letake za kandidata, ki je katoličanom prijazen. V Milanu so se dne 12. t. m. socialni demokratje in liberalci do krvavega stepli. Nek rdečkor ie odrezal svojemu liberalnemu nasprotniku nos. KatoliCani pa se mirno pripravljajo na volilno borbo. — Rusija gradl nove bojne ladje. Ruska politika stremi za tem, da prekosi na morju moč Nemfiije. Leto za letom se gradijo nove ladje. Sedaj pa je začela pomnoževati tudi svoje ladje v Crnem morju. Proračun, ki je bil predložen dumi (ruskemu državnerau zboru) dne 6. t. m., izkazujo rednih izdatkov za mornarico v znesku 250,397.540 rubljev; v primeri z lanskim letom veS za 22,225.127 rubljev; polovica teh povišanih izdatkov se porabi za nadaljevanje gradeb novih ladij za črnomorsko mornarico. — Obredni umor v Kijevu. Zidje smatrajo umor nedoraslega kristjana, bodisi dečka ali mladenke, v svrtio svojih verskih obredov, za nekaj dopustnega in dovoljenega. Kadar se zgodi kak tak uraor, vzbudi seveda vseobčo pozornost. Kristjani so ogorCeni radi teh judovskih navad, judjo pa skuSajo grozen zločin svojega prenapetega verskega tovariša prikriti. Ker je svetovno Sasopisje po vecini v judovskih rokah in ker imajo judje veliko denarja, se uporabi vsa, sredstva, da bi se odvrnilo od judovstva ta barbarski madež. Tako se godi tudi sedaj. V Kijevu na Ruskem se je zgodil dne 25. maroa 1911 tak umor — zgode se ta- fci umori n*T*dno »eveda samo tam, kjer prebivajo pravoverni Sidj«, to je v Galiciji ali na Ruskem —, Jud Mendel Beilis je obtožen, da je umoril kristjanskega dečka Andreja Ju&cioskega. Ubogemu dečku je prizadjal žid kakih 40 ran, da mu je še živemu kri počasi popolnoma iztekla. Decek je moral prestati grozne muke. Pr»iskava je bila zelo dolgotrajna in težavna, ker so napali judje vse sile, da bi zvalili krivdo na druga. fiadai po voc kot dveh letih je preiskava vendar zaključana in se vrši v Kijevu ravno v tem casu sodna obravnava, ki je prerafiunjena na vee tediiov. Zidovsko easopisje celega sveta se še vedno neprestano trudi, da. bi bil Beilis oproščen, Ze vnaprej se vrše po raznib. mestih. kot na Dunaju in v Pragl, judovska protestna zborovanja proti njegovi obsodbi, O izidu bomo porocali. — Angležl hočejo biti najmofinejši tudi v zraku, Znaoo je, da je Anglija na morju najmocnejša. Pred A'ngleži se tresejo posebno bahati Nejnci, Kakor vse kaže, se bodo v prihodnji večji vojski vojskovali vojaki tudi po zraku. Angleška država je sklonila, da zgradi zrafino brodovje 3z raznih zrakoplovov in letal, Razni pomorski poveljniki so izjavili, da je bolje opustiti -nekaj oboroženih križaric, in na mesto njih pa zgraditi vec zrakoplovov. — Znameniti državniki na daljnem Vzhodu. V Tokiju je umrl veliki japonski državn,ik knez Taro Katsura, kateri je s svojo pametno politiko najvec pripomogel, da se je povzdignila Japonska do tako uiociie države. — Predsednik kitajske ljudovlade, Juanšikaj, kateri je bil pred tednom na novo izvoljen, se je brez kake posebne predizobrazbe povspel oa tako visoko stopinjo, S pridnostjo je napredoval vedno višje. 2e s 23. lotom je bil imenovan za cesarskega oblastnika v Soulju. Za podpredsednika Ijudovlade je izvoljen Juanšikajev prijatelj Ldynaub.ung.