2 * 6/z 5 GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 23 / LETN1K III / LISTOPAD / 1995 ■&> POLIjIUCINI SIUkMH kOčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 PRALNI PRAŠEK AVA 3kg 738,00 SIT VINO LAŠKI RIZLING 11 199,00 SIT VINO GRAJSKO CRNO 11 189,00 SIT VINO GRAJSKI BISER 0,751 348,00 SIT VINO RENŠKI RIZLING 0,751 531,00 SIT BELLE DE JOUR 0,71 982,00 SIT SOK RIVA C 11 84,00 SIT OLJE RASTLINSKO CEKIN 11 179,50 SIT MOKA POSEBNA BELA 1kg 75,00 SIT ROZINE 500g 135,00 SIT ČOK. TRAPA LEŠNIK 100g 87,00 SIT ČOK. TRAPA MLEČNA 100g 85,00 SIT BONBONI SADNI 250g 118,00 SIT ČOKOLADA MARS 42g 47,00 SIT ČOK. MILKY WAY SANDVVICH 34,00 SIT ČOK. BOŽIČEK 9, 2g MARIŠA 32,10 SIT ČOK. BOŽIČEK 60g KOCH 81,90 SIT AVTOMOBILSKI PROGRAM V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PlAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 RACUNALNISKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale 713-660 Spoštovane bralke, dragi bralcl! Z veseljem se stiskamo v toplih sobah, grejemo premražene kosti na vročih pečeh in vzdihujemo, kako je bilo prijetno, ko je sijalo toplo sonce. Otroci pa nas nočejo razumeti. Karnaprej nas sprašujejo, kdaj bo prišel na obisk Miklavž, pa Dedek Mraz, in seveda Božiček ne sme nikogarspregledati. "Vsi smo pridni, še posebno pa sem priden jaz," ničkolikokrat slišimo po domeh. "Veš, meni pa bo prinesel igračko, sem že narisal tistemu stricu z brado!" Tako razmišljajo naši najmlajši. Dokler jim dobri možje prinašajo darila, nočejo priznati, da vedo pravega 'krivca' za to. Borno mi dobili darilo? Smo bili dovolj pridni? Kdo ocenjuje naše delo? Občani znamo biti zelo kritični do lokalne oblasti. Dovolj naredijoza naše interese svetniki? Župan? Pa občinska uprava? Lahko mi ocenjujemo vsakogar, naše pa pozabimo?! Nekateri razjarjeni telefonarite ali pošiljate anonimna pisma na različne naslove. Verjemite, da pisma brez avtorjevega natačnega naslova ne bodo našla svojega mesta v Mengšanu, tuđi drugje ga ne bodo vzeli povsem zares. Z vso resnostjo pa borno poskušali odgovoriti ali pa vsaj priti do odgovora vsem, ki boste tako korajžni in nam boste zaupali svoje težave. Vsakdo pa ima pravico, da se podpiše le s psevdonimom. Nobeno pismo ni objavljeno zlonamerno. Saj vsi delamo za Mengeš, pa čeprav nismo vsi rojeni Mengšani! Živimo skupaj, se dnevno srečujemo na ulici, morda le na kakšni kulturni ali drugačni prireditvi. Vsekakor pa kaže na aktualnost objavljanja v Mengšanu tuđi vaša pošta, ki jo, dragi naši bralci, vedno bolj pridno pišete. Do nadaljnjega je sedež uredniškega odbora še na Slovenski 28. Obrazložitev temu preberite na notranjih straneh. Mi ne delamo cenzure niti ne tehtamo, koga s pismom opozarjate ali koga želite "prizadeti". Vse je objavljeno dobronamerno, v želji po boljšem sodelovanju občanov, svetnikov in uprave. Papir vse prenese, so rekli včasih, mi pa radi prisluhnemo vsem, zato brez zadrege napišite, kaj vas žuli, pa tuđi pohvale borno veseli. Glede na to, da smo v uredniškem odboru člani predlagani s strani vseh šestih političnih strank v Mengšu, da smo potrjeni s strani občinskega sveta, katerega ste volili tuđi vi, smo prepričani, da moramo delati za vas, občanke in občane, volivke in volivce, in ne za tište, katerim je morda katera črka narobe obrnjena. Sicer se pa nekatere stranke že pripravljajo na državnozborske volitve in zato že pripravljajo različna srečanja. V Mengšu smo nekatera že lahko gledali in poslušati, nekatera pa so še napovedana. Vmesecu decembru je, tako kot je tuđi prav, kulturni koledar dolg, daljši kot ponavadi. Vabljeni k ogledu vsaj nekaterih, nikakor pa ne smete otrok prikrajšati za njihove. V ta namen smo sedaj predstavili Jureta Volkarja, četrtošolca iz Mengša. Računamo tuđi na vašo pomoč in posluh. Morda se lahko odrečemo pivu in denar podarimo za gradnjo posebnih stopnic v naši osnovni soli. Več preberite v rubriki PORTRET. I n še posebno obvestilo: v mesecu I decembru želimo Mengšana poslati na obisk k Vam vsaj pred božičnimi prazniki. Le tako bodo voščila dosegla svoj namen! Lepo prosimo, da nam le-ta in vse drugo, kar želite objaviti še v letošnjem letu, prinesete k nam najkasneje do 11. decembra do 16. ure. Kasneje oddani prispevki, žal, ne bodo mogli priti na vrsto sedaj, ampak sele naslednje leto. Želimo Vam čim manj mraza, čim več snega, čim manj hude krvi in čim lepše pričakovanje dobrih "stričev" v decembru. Pišite nam! Tatjana Sivec Strmšek lMiMy UVODNIK..............................................3 PORTRET..............................................4 OBČINSKA UPRAVA POROČA...........6 ŽIVLJENJE V OBČINI...........................9 POLITIČNE STRANKE..........................9 PRI SOSEDIH......................................14 ŽUPAN NA OBISKU...........................15 PRAZNIKI IN OBIČAJI.........................15 IZ PRETEKLOSTI.................................17 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI.............18 NAŠ VRTEC........................................19 NAŠA ŠOLA........................................22 IZOBRAŽEVANJE.................................22 VAŠA POŠTA......................................23 DRUŠTVA............................................26 ŠPORT................................................32 DOBROTA NE POZNA MEJA.............35 KULTURA............................................36 NASVETI..............................................37 SMEH NI GREH.................................38 OBVESTILA..........................................39 IN MEMORIAM....................................41 RAČUNALNIŠTVO................................43 MENGŠAN mesečnik OBČINE MENGEŠ Naslov uredništva: Slovenska cesta 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737 317 žiro račun: 50120-603-55739 Glasilo ureja uredniiki odbor: Taljana Svec SJrmšek @mb m odga/oma u«rtca) Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar.Blaž Janežič, Franc Veider (člani) Lektor: Ivo Plrnat RaČunalniški prelom: Sebastjan LJnke Sliki na naslovnici: Loka pri Mengšu (arhiv) Izdaja: ObČina Mengeš Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tisk: Premiere, PirniČe Distribucija: Primož Kržan, tel.: 737-296 UVODNIK KAZALO EflisraalftKi 3 Šolsko dvigalo za Jureta Volkarja Jure Volkar hodi v četrti razred mengeške osnovne sole, pravzaprav se vozi z invalidskim vozičkom, ker še nikdar ni samostojno stal na svojih nogah. Sicer se je že začel postavljati nanje, a preden je shodil, je prišla nasrečna bolezen, spinalna mišićna atrofija. Mamica je opazila, da so se njegovi gibi upočasnili in da njen Jure ni več tako živahen, kot je bil prvo leto svojega življenja. K sreći je mama Marička zdravstvena delavka in mu lahko veliko pomaga, kljub temu da je tuđi sama invalidka. Juretova starša, Marija in Janez Volkar, sta bila alpinista; zaradi hudih vremenskih razmer na Mont Blancu pa sta postala oba invalida. Njihovo skupino je namreč 27. julija 1977. leta zajelo hudo neurje sto metrov pod vrhom Mont Blanca. To je bilo neurje stoletja, kot so pisali francoski časopisi, in tako so bili dva dni odrezani od sveta. Cene Kramar iz Kamnika, ki je bil z njimi na poročnem potovanju, je umri, Janez Volkar pa je padel v ledeniško razpoko in nihče ga ne bi našel, će si sam ne bi pomagal z zadnjimi močmi. A pri plezanju je moral sneti desno rokavico in tako je zaradi hudih ozeblin izgubil prste desne roke. Žena Marička je noć preživela na prostem, 30 stopinj pod ničlo; oba so odpeljali v bolnišnico v Chamonixu, nato pa so ju čez tri tedne prepeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so ju operirali. Marička je izgubila prste na rokah in nogah, amputirati pa so ji morali tuđi del stopala. Tako je zdaj Juretova mama zaposlena s polovičnim delovnim časom na Stomatološki 4.b razred OŠ Mengeš na ekskurziji v Trenti. kliniki v Ljubljani. Naša zakonodaja pa je tako "imenitna", da se ji izniči pet dni dopusta, ker sta oba z Juretom invalida: mamica ima pet dni dopusta zaradi svoje invalidnosti, prav toliko dni ga ji pripada tuđi zaradi Jureta, a obema se pet dni odšteje, namesto da bi se to vse skupaj seštevalo. Vsak dan bi jima prišel prav, saj se mora tuđi doma veliko ukvarjati z Juretom, čeprav ga redno vozi na fizioterapijo v Kamnik in v Sočo v Ljubljani, kjer se posebej ukvarjajo z otroki, ki imajo živčno mišićna obolenja. Vseskozi mora paziti tuđi na dihalne vaje, ker prsne in hrbtne mišice slabo delujejo. Če ni dobre ventilacije, se takih bolnikov hitro prime pljučnica. Ta je žanje zelo nevarna in Jure v letošnjem 4. razredu. lahko tuđi usodna. Jure ima doma fizioterapevtski pripomoček, s katerim si hkrati lahko kontrolira pljučno kapaciteta. Ko se majhen še ni mogel zavedati, kako pomembna je zanj fizioterapija, je začel jokati ali pa je protestiral, kadar se je naveličal. Sedaj vse to razume in še dosti več, ne čuti se toliko prizadetega, kot bi lahko pričakovali od njega, le včasih omeni, da bi se rad s tem in tem ukvarjal, če bi bil zdrav. Neskončno rad bi bil gasilec, naravnost obožuje gasilce in zelo rad si s prijatelji ogleda kako gasilsko vajo ali kaj prebere o njih. Zanima se tuđi za letalstvo in po enciklopedijah išče podatke o letalih in tuđi o drugih stvareh. Zbira znamke, lotil pa se je ćelo gobelina in ga tuđi dokončal. Ima dober posluh in smisel za glasbo. S sestrico Mojco včasih na vso moć prepevata, da bi ju človek kar posnel na kaseto. Že majhnemu so kupili melodiko, sedaj pa še "sintesajzer", da razgibava prste. Po starših pa je podedoval planinsko strast, tako da so z njim na hrbtu obredli že veliko naših vrhov. Lansko leto smo bili skupaj na Kredarici, kjer se je poročila naša skupna prijateljica Polona. Najmlajšega svata Jureta je nesel na Kredarico Janko Lipovec iz Radovne, in sicer s svojim najmirnejšim konjem Romijem, ki je postal Juretov prijatelj. Večkrat ga gredo obiskat v Radovno, zato Jureta dobro pozna in kar hodi za njegovim vozičkom. Jure se v mengeški soli zelo dobro počuti, sošolci se radi zbirajo okrog njega in se pogovarjajo o mnogočem. Kadar imajo naravoslovni ali kulturni dan, gre z njim vedno eden od staršev. Letos so bili na čudovitem izletu, peljali so se čez Vršič in skozi vso dolino Trente; Juretovega očeta so "porabili" za vodiča. Šola se sploh trudi, da bi Juretu nudila kar največ; tuđi hišnik, gospod Tone Šubic, je zelo pozoren, Juretu je naredil dovoz, da lahko z vozičkom priđe v solo. Seveda mora vseeno nekdo z njim, ker ne more odpreti vrat in tuđi na poti v solo je dosti ovir. Invalidski voziček je dobil, ko je začel hoditi v solo; najprej so ga vsak dan vozili v solo v Kamnik, v Zavod za usposabljanje invalidne mladine. A njegova velika želja je bila, da bi hodil v solo doma v Mengšu, kjer ima prijatelje in kjer je bolj živahno kot v majhnih skupinah otrok v zavodu; Jure ima zelo rad družbo. Tako zdaj že drugo leto obiskuje mengeško solo, kamor ga največkrat spremlja sestra Mojca, ki hodi v osmi razred, sicer pa starši; iz sole iHtin PORTRET 4 Šolsko dvigalo za Jureta Volkarja nekaj sekund časa. V višjih razredih pa upa, da si bo lahko pomagal s prenosnim računalnikom in zato že drugo leto pridno obiskuje računalniški tečaj, ki ga vodi učitelj za tehnični pouk gospod Bojan Pesek. Jure je zelo navdušen nad računalništvom in nad tovarišem, ki jim tako jasno razlaga z vseh vrst imenitnimi prispodobami. Tuđi sicer sta velika prijatelja, saj se je sam ponudil, da ga bo nosil po stopnicah v "računalniško sobo" in tuđi po računalniškem pouku ga prinese nazaj na voziček, ker tečaj poteka tak čas, da ga starši in sestrica ne morejo sprertiljati. Letos je ravnatelj sole, gospod Branko Lipar, za Jureta uredil tako, da je eden izmed četrtih oddelkov v pritličju, drugo leto pa bo problematično, ker bo Jure začel obiskovati 5. razred. Pouk se bo odvijal v kletnih prostorih in v prvem nadstropju. Zato bo šola nujno potrebovala dvigalo; mislili so že na dvižno ploščad, ki naj bi potekala ob stopnišču, a s tem bi bila preveč okrnjena kapaciteta stopnišča in še skoraj toliko bi stala kot dvigalo, saj bi morala potekati od kleti do prvega nadstropja. Sicer morajo nove sole že po zakonu imeti dvigala, ne samo zaradi invalidov, ampak za Jure s svojima prijateljema -gasilcema na gasilski vaji. domov pa jim včasih priskoči na pomoč tuđi spremljevalka, ta mu pomaga tuđi v soli, kjer je zaposlena še za pomoč v knjižnici. Sošolci in tovarišica mu radi pomagajo pri pospravljanju zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Jure je zelo bister fant, lani je izdelal razred z odličnim uspehom in tuđi letos mu dobro kaže. Kljub temu da težko piše, zaenkrat še zmore dohajati sošolce. Pri narekih išče bližnjice, kot se sam pošali, da "drugi otroci bolj zaokrožijo črke, on pa napiše bolj naravnost", da si pridobi Jure s prijatelji v svojem "malem morju" na domaćem vrtu. Jure z mamo in prijateljem Romijem. vse tište nesrečnike, ki hodijo z mavcem na nogah v solo, teh pa je vsako leto nekaj, in pa tuđi za prevažanje raznih bremen so nujno potrebna. V podjetju Lift ingeniring v Črnučah so naredili predračun za dvigalo in ta znese od 40000 do 50000 DEM. Mengeški župan Janez Per je obljubil pomoč s strani občine in tuđi razmišlja, kako bi rešil problem pri mostičku čez Pšato ki za Jureta predstavlja veliko oviro, še posebno takrat, kadar imajo šolske prireditve v kulturnem domu. Ob mostu je namreč stopnica zaradi brezobzirnih motoristov, ki so neprestano divjali čezenj. v Clovek bi pričakoval, da vsi Ijudje znajo /saj prisluhniti invalidom, če jim že ne morejo pomagati, a žal temu ni tako. Marsikomu se ne sanja, koliko nesebične požrtvovanosti in tihega junaštva je potrebno v svetu ljudi, ki se ukvarjajo z nebogljenimi Ijudmi vseh vrst. Pa pomislimo na invalide same, posebno na I § PORTRET MSKH^M Šolsko dvigalo otroke in njihove starše, ki so s svojimi vsakdanjimi odpovedmi, potrpljenjem in trpljenjem resnični junaki brez nagrad in odlikovan], daleč od sprenevedanja in zlaganosti. Mednarodno leto drugačnosti bi rado vzpodbudilo vse ljudi, odrasle in otroke, k humanosti, da bi po svojih močeh nesebično pomagali tištim, ki so pomoći potrebni. Tuđi javnim ustanovam, kot so pošta, trgovine, zdravstveni domovi, itd. bi se v tem letu kazalo zamisliti nad tem, kako bi omilile kakšen "korak" invalidom in jim omogočile dostop v njihove zgradbe. Ob tako številnih prometnih in drugih nesrečah ter boleznih se lahko vsak izmed nas nekega dne znajde med njimi. Osnovna šola Mengeš je za takoimeno- vano vertikalno dvigalo, ki ga bo Jure Volkar naslednje šolsko leto nujno potreboval, zaprosila tuđi tri ministrstva za pomoć: šolsko, zdravstveno in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kaj malega, upamo, bodo že primaknili, veliko pa ne morejo, saj imajo v skromni vreči denar še za mnogo podobnih problemov. Tako nam ne preostane nič drugega, kot DA SE OBRNEMO NA VSE DOBRE LJUDI, Kl S SVOJIMI ODPRTIMI ROKAMI RADI POMAGAJO POSEBNO OTROKOM, KATERIH VSAKDAN SE ODVIJA DRUGAČE KOT ŽIVLJENJE NJIHOVIH ZDRAVIH IN BREZSKRBNIH VRSTNIKOV. Vsa sredstva, ki bodo namenjena za šolsko dvigalo, bo šola sprejemala na ŽIRO RAČUN: 50120-603-55104, s pripisom: OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ - ZA JURETA VOLKARJA. Marija Cvetek Dragi občani! Po daljšem molku se vam oglašam z nekaj aktualnimi temami naše nove občine. Vsi, ki spremljate dnevno časopisje, lahko prebirate bolj ali manj spodbudne članke o meni in Mengšu. Tako si more vsak, o tem ali je članek realen ali ni, sodbo ustvariti sam. So tuđi zlonamerna pisanja, ki sprožajo polemike, vendar eno je gotovo: delam pošteno, v prid svojemu kraju, čeprav so pogoji mojega dela vse prej kot lahki. Vem, da marsikoga zanima dejanski pogled na moje delovno področje na Občini, zato posredujem nekaj podatkov. Vletošnjem ptvem proračunu Občine Mengeš, so bila zagotovljena tuđi denarna sredstva za razvoj podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva. Občina pri tem regresira bančno obrestno mero. Tako so bili ponujeni krediti za podjetništvo, obrt, turizem in ostalo zasebništvo R+7%, za kmetijstvo pa R+5%. Zanimanje za tovrstne kredite je žal zelo majhno, zato smo razpis ponovili s še ugodnejšimi obrestmi za podjetništvo z R+5%. Zato vabim vse, ki nameravate investirati, izkoristite to priložnost. Vletih 1991/92 je bil med mengeškimi podjetniki velik interes za pridobitev poslovnih prostorov ali ćelo svoje - naše obrtno poslovne cone. V takratni KS smo videli to možnost v SCT jami, kjer je še veliko neizkoriščenega prostora. S takratnim vodstvom SCT-ja, se nismo mogli dogovoriti za odprodajo le-tega kljub znanim investitorjem. Nekateri so zaradi tega odšli drugam. V lanskem in letošnjem letu pa smo z dogovorom preko domžalskega Razvojnega zavoda, ki vodi in financira cono, to uspeli. Seveda pa je interes na našem področju praktično uplahnel in nastale so težave, ker investitorjev ni več. Upam, da se bo še kdo od podjetnikov odločil za to dolgoročno potezo, kajti tuđi cena za m2 je zelo ugodna. Trenutno največ vroče krvi povzroča delitvena bilanca bivše občine Domžale na ostale novonastale občine. Po zakonu bi to moralo biti že opravljeno, vendar kakšnih posebnih navodil o delitvi od države dolgo nismo prejeli. Popis premoženja pri nas je po nekaj kriterijih pripravljen, seveda pa je vprašanje ali je dovolj natančen in zajema vse segmente skupnega premoženja. Težko se bo uskladiti tuđi o ključu, po katerem se bo premoženje delilo. Komisija za delitev, ki jo sestavljajo po trije predstavniki vsake občine, zaseda vsakič v drugi občini. Po letošnjem uspešnem Mihaelovem sejmu, smo se z Odborom Mihaelovega sejma dogovorili, da bi v Mengšu uvedli tržnično prodajo. Gre za to da mengeški kmetje ponudijo svoje tržne viške svojemu kraju, Mengšani pa na enem mestu te lahko kupijo. Želim, da bi ta oblika prodaje zaživela, od katere bi bila obojestranska korist. Gorenjski župani se občasno srečujemo pod delovnim naslovom: Svet gorenjskih županov. Obravnavamo predvsem problematiko Gorenjske regije, kot so: regijska odlagališča smeti, prometne povezave in cestna problematika, najbolj živahno pa je vedno pri točki razno, kjer vsak župan predstavi svoje težave. Na koncu naj dodam še tradicionalno povabilo občankam in občanom nad sedemdesetlet in vsem, ki ste jih letos dopolnili, na skupno srečanje v mengeški Osnovni soli, ki bo 16. decembra 1995 ob 12.00 uri. Pripravljata ga Občina in KORK Mengeš. vaš župan Janez Per Jure s svojimi prijatelji praznuje 10. rojstni dan. MSKS&5MM PORTRET OBČINSKA UPRAVA POROČA VIDEO — —- -^to. «#w JAVNO POVABILO ZA IZDELAVO STROKOVNE PREDLOGE Z NASLOVOM "CELOSTNI RAZVOJ KULTURE VOBČINIMENGEŠ" Občina Mengeš (Referat za družbene in društvene dejavnosti in Odbor za družbene in društvene dejavnosti) vabi strokovne delavce, strokovne organizacije k izdelavi strokovne predloge z naslovom "Celostni razvoj kulture v Občini Mengeš". I. Projektna dokumentacija za izdelavo strokovne predloge z naslovom Celostni razvoj kulture v Občini Mengeš mora vsebovati: - naslovnico (1. naslov ustanove nosilke projekta, naslov izvajalca predloge, predlagana sredstva, trajanje in predlagani začetek, ime in priimek ter strokovni naziv vodje projekta, kraj in datum) - kazalo - izvleček ali abstrakt - opis vsebine predloge (1. Kratek uvod - opis zatečenega stanja na kulturnem področju v Občini Mengeš; 2. Namen dela; 3. Opisdosedanjih izkušenj in rezultatov dela na kulturnem področju; 4. Potrebe po predlaganih rezultatih; 5. Cilji in koristi; 6. Materiali in metode; 7. Literatura) - finančni predračun izdelave predloge glede na razpored vsebine dela po terminih - tehnični del predloge (1. Ustanova, kjer se bo delo izvajalo; 2. Imena in priimki ter strokovni nazivi vseh sodelavcev, vključenih v delo predloge; 3. Razpored vsebine dela po terminih; 4. Oblike vmesnega in končnega poročila) II. Projektno dokumentacijo lahko oddajo posamezniki, organizacije, ki so, ali delujejo na kulturnem področju in imajo potrebne izkušnje za pripravo in izdelavo razpisane naloge. III. Rok za oddajo projektne dokumentacije je 22.12.1995 IV. Ustreznost sprejetih projektnih dokumentacij in izbor bo opravila komisija, ki jo imenuje Odbor za družbene in društvene dejavnosti v sodelovanju z Referatom za družbene in društvene dejavnosti. V. Projektno dokumentacijo pošljite na naslov: OBČINA MENGEŠ, Referat za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 61234 MENGEŠ (s pripisom: projektna dokumentacija - kultura). Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 737-309 int. 213. Mengeš, 25.11.1995 Občina Mengeš Referat za družbene in društvene dejavnosti JAVNO POVABILO ZA IZDELAVO STROKOVNE PREDLOGE Z NASLOVOM "CELOSTNI RAZVOJ ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ" Občina Mengeš (Referat za družbene in društvene dejavnosti in Odbor za družbene in društvene dejavnosti) vabi strokovne delavce, strokovne organizacije k izdelavi strokovne predloge z naslovom "Celostni razvoj športa v Občini Mengeš". I. Projektna dokumentacija za izdelavo strokovne predloge z naslovom Celostni razvoj športa v Občini Mengeš mora vsebovati: - naslovnico (1. naslov ustanove nosilke projekta, naslov izvajalca predloge, predlagana sredstva, trajanje in predlagani začetek, ime in priimek ter strokovni naziv vodje projekta, kraj in datum) - kazalo - izvleček ali abstrakt - opis vsebine predloge (1. Kratek uvod - opis zatečenega stanja na športnem področju v Občini Mengeš; 2. Namen dela; 3. Opis dosedanjih izkušenj in rezultatov dela na športnem področju; 4. Potrebe po predlaganih rezultatih; 5. Cilji in koristi; 6. Materiali in metode; 7. Literatura) - finančni predračun izdelave predloge glede na razpored vsebine dela po terminih - tehnični del predloge (1. Ustanova, kjer se bo delo izvajalo; 2. Imena in priimki ter strokovni nazivi vseh sodelavcev, vključenih vdelo predloge; 3. Razpored vsebine dela po terminih; 4. Oblike vmesnega in končnega poročila) Projektno dokumentacijo lahko oddajo posamezniki, organizacije, ki so, ali delujejo na športnem področju in imajo potrebne izkušnje za pripravo in izdelavo razpisane naloge. III. Rok za oddajo projektne dokumentacije je 22.12.1995 IV. Ustreznost sprejetih projektnih dokumentacij in izbor bo opravila komisija, ki jo imenuje Odbor za družbene in društvene dejavnosti v sodelovanju z Referatom za družbene in društvene dejavnosti. V. Projektno dokumentacijo pošljite na naslov: OBČINA MENGEŠ, Referat za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30,61234 MENGEŠ (s pripisom: projektna dokumentacija - šport). Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 737-309 int. 213. Mengeš, 25.11.1995 Občina Mengeš Referat za družbene in društvene dejavnosti MMEŽaiM OBČINSKA UPRAVA POROČA ■ Referat za družbene in društvene dejavnosti Napovednik "DECEMBERSKIH PRIREDITEV" ki jih organizira občina Mengeš ob sodelovanju izvajalcev v dvorani Kullurnega doma in v osnovni soli Mengeš: 3.december ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE organizator: Občina Mengeš; izvajalec: Kulturno društvo Franca Jelovška 16. december ob 12 uri POGOSTITEV STAREJŠIH OBČANOV MENGŠA organizator: Občina Mengeš; izvajalec: KORK Mengeš; izvedba v osnovni soli Mengeš 18. december ob 11.00 uri LUTKOVNA PREDSTAVA - Rdeča kapica - za razredno stopnjo osnovne sole organizator: Občina Mengeš; izvajalec: Gledališka skupina FRU - FRU KUD France Prešeren Ljubljana in OŠ Mengeš 20. december ob 9.00 uri LUTKOVNA PREDSTAVA - Brundo se igra - za predšolske otroke organizator: Občina Mengeš; izvajalec: lutkovna skupina Lučka WZ Trbovlje in WE Gobica in Sonček 22. december ob 11.00 uri PREDSTAVA MINI CIRKUSA BUFFETTO - za predmetno stopnjo osnovne sole organizator: Občina Mengeš; izvajalec: Gledališka skupina FRU - FRU KUD France Prešeren Ljubljana in OŠ Mengeš Prireditve v Kulturnem domu v mesecu novembru in decembru November 17.november ob 20.00 uri Koncert MPZ Svoboda Mengeš 21. november ob 16.00 uri Praznovanje 75- letnice Doma poćitka Mengeš 24. november ob 19.30 uri Gledališka predstava MGL - Štajerc v Ljubljani 30. november ob 19.00 uri Razgovor z ministrom za šolstvoin šport, g.SlavkomGabrom December 1. december ob 17.00 uri OdprtjerazstavaEkeVogelnik - Lutke in akvareli 3. december ob 16.00 uri Miklavževanje 7. december ob 18.00 uri Proslava ob 90. letnici smrti JanezaTrdine 8. december ob 20.00 uri Gledališka predstava KD Franca Jelovška -Glavni dobitek 10. december ob 20.00 uri Koncert ženskega pevskega zbora iz Stona /Dubrovnik/ 15. december ob 20.00 uri Novoletni radijski kabaret z ekipo Moped Shovva 18. december ob 11.00 uri Lutkovna predstava - Rdeča kapica 20. december ob 9.00 uri Lutkovna predstava-Brundose igra 22. december ob 11.00 uri Predstava Mini cirkusa Buffetto 23. december ob 20.00 uri Proslava ob dnevu Državnosti 26. december ob 19.00 uri Koncert godbe Mengeš in35-letnicaTurističnega društva Mengeš 29. december ob 20.00 uri Koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik 30. december ob 14.00 uri Gledališka predstava KDAntona Lobode • Novoletna pravljica Ga. Šonja Sivec ^| Odgovori na Vaša vprašanja z dne 04.07.1995 Uvodoma se vam opravičujemo za časovni zamik odgovora, vendar smo potrebovali določene podatke od dejavnikov, kateri so neposredno vključeni v razreševanje problematike, ki jo navajate. Odgovori na Vaša vprašanja: 1. Za izgradnjo JR ob razbremenilniku Pšate potrebujemo najprej projekt, za katerega je potrebno pridobiti ponudbe, opraviti izbor najugodnejšega ponudnika, enak postopek pa velja za izvajalca del. V letu 1995 borno naročili projekt za izvedbo JR v tem delu naselja, del sredstev za izvedbo pa borno zagotovili v proračunu občine Mengeš za leto 1996. Pri zagotavljanju sredstev za omenjeno investicijo predvidevamo tuđi udeležbo krajanov s tega področja. 2. Za čišćenje razbremenilnika Pšate smo si prizadevali pridobiti republiška sredstva skupaj z izvajalcem del VGP Hidritehnikom, vendar do sedaj nismo bili uspešni. Po zagotovilu VGP Hidrotehnika bodo sredstva za košenje brezin zagotovljena še v letu 1995. 3. Popravilo Medvedove ulice bo izvedeno po zagotovilu KSP Domžale najkasneje do 20. 10. 1995. 4. Za nadzor prometa v Mengšu skrbi postaja policije v Domžalah. Na pozive občine Mengeš te kontrole vršijo pogosteje. Trenutno pa si občina Mengeš prizadeva pridobiti izpostavo Prometne Policije v Mengšu. S to pridobitvijo borno prav gotovo povećali nadzor nad prometom v Mengšu in mogoče preprečili vedno pogostejši vandalizem, katerega nam povzročajo neznani storilci na infrastrukturnih objektih. Prav tako se dogovarjamo, kako preprečiti vožnjo z motomimi vozili po športnem parku. Fizične zapore smo v letu 1987 že namestili, pa so bile žal v letu 1990 odstranjene, saj so le-te nekatere občane motile. Prepričani smo, da smo vam odgovorili na vaša vprašanja in upamo, da boste z odgovori zadovoljni. Referat za infrastrukturo pri Obimi Mengeš 8 ffffiMSSAW OBČINSKA UPRAVA POROČA ŽIVLJENJE V OBČINI POLITIČNE STRANKE Novo v Filcu Tovarna Filc Mengeš je bogatejša za novo proizvodno linijo. V soboto, v času Mihaelovega sejma, sta direktorica Filca, ga. Vida Marcijan in župan, g. Janez Per, slavnostno prerezala vrvico. Po tem smo se vsi obiskovalci sprehodili po novih, prav za to proizvodnjo zgrajenih prostorih. Več o tem v naslednji številki Mengšana. Tatjana Sivec Strmšek Komemoracija Komemoracija za dan mrtvih v Zaloki. Tako kot že vsa leta po vojni, je bila tuđi letos 31. 10. 1995 ob 10.30 uri komemorativna svečanost pri grabovih talcev v Zaloki. Kraj, kjer je grobišče in spomenik, je res edinstven za svečanosti te vrste. Tu se vsako leto poklanjamo spominu vsem tištim Slovencem, ki so kadarkoli umrli v domovini ali izven nje, predvsem tištim, katerih grobovi nišo znani. Tako tištim, ki so umrli v drugi svetovni vojni kot borci v bojih z okupatorjem, pa tuđi vseh, ki so padli na različnih frontah širom Evrope, Azije, Afrike in drugje. Spominjamo se tuđi vseh, ki so umrli v uničevalnih taboriščih Auschvvitza, Dachaua, Buchenvvalda, Raba, Gonarsa, Reničija, ki so padli kot talci, so umrli v izgnanstvu ali nesrečno končali svoja življenja že po koncu vojne. Navsezadnje se kljub oddaljenosti spominjamo tuđi tistih, ki so padli na različnih bojiščih prve svetovne vojne. To je omenil tuđi govornik na komemoraciji župan Občine Mengeš, gospod Janez Per. Nisem mogel ugotoviti, kdaj je bila po vojni prva komemoracija na tem kraju, toda ena od sorodnic tu pokopanih talcev mi je rekla, da se spominja komemoracije že leta 1947. Mislim, da imamo Mengšani res edinstveno priliko, da to svečanost ohranjamo še naprej. Ob pomoći Občine Mengeš je svečanost tuđi letos organizirala krajevna organizacija Zveze borcev. Izkoriščam to priliko, da se najlepše zahvalim vsem, ki so pri organizaciji pomagali in sodelovali, posebno lepa zahvala velja godbi Mengeš, pevskemu zbor "ZVON", recitatorju umetniškega društva "Franc Jelovšek" Francu Veiderju, recitatorkama učenkama Osnovne sole Mengeš, Gasilskemu društvu Mengeš za častno četo in praporščakoma. Tajnik organizacije ZB Janez Zibelnik Vtorek, 14. novembra 1995, je bila v prostorih novega godbenega doma druga letna konferenca OOSDSS Mengeš. G. Janežič, dosedanji predsednik je pozdravil vse navzoče in v kratkih besedah orisal delo stranke, od 26.10.1994, ko je bila ustanovljena, do sedaj. Stranka je organizirala nekaj javnih tribun, ki so bile dokaj obiskane, poseben uspeh pa je doživela zadnja predstavitev knjige J. Janše, D. Tasiča, I. Borštnerja - 7 let pozneje, saj je dodobra napolnila Mengeški Kulturni dom. Za njim je govoril g. Štebe. Dejal je, da je stranka dobila kar nekaj izkušenj do sedaj, vendar pa je še vedno navzoč problem članstva, ki ga moramo povećati. Poudaril je, da smo začeli iz nič, danes pa je stranka že utrdila svoje mesto v občini, Ijudje jo poznajo, dobila pa je tuđi nekaj nujno potrebnih osnovnih sredstev. Sledil je pozdrav gostov oz. povabljencev. V imenu SLS je pozdravil zbor mengeški župan, g. Janez Per, mu zaželel uspešno delo in dobro sodelovanje v bodoče. G. Pajnič je v imenu SKD poudaril, da je SKD imela podobne težave pred leti, ko se je ustanovila, moti pa ga, da desnica v občini ne sodeluje oz. se ne povezuje dovolj. Pozdravil je zbor in mu zaželel obilico uspehov pri delu. G. Mirjan Trampuž iz ZL Socialnih demokratov je dejal, da bi bil že čas, da pozabimo stare zamere in se bolj povežemo v delu za skupno dobro občine in prebivalcev Mengša. Zbor je pozdravil v imenu Socialdemokratov iz Kamnika g. Repanšek. Sledila je volilna konferenca, na kateri je bilo razrešeno staro vodstvo in izvoljeno novo. Novi predsednik je postal g. Štebe Tomaž, ki je podal program v šestih točkah pod skupnim naslovom: "Poštenost in delo v javno ali skupno dobro", in sicer: podjetništvo in zasebništvo, ki vključuje tuđi kmetijstvo, problematika infrastrukturnega standarda občine, sodelovanje z vsemi v dobro občine in občanov. Stranka se bo zavzemala za večjo javnost dela in vpliv javnosti na delo občinske uprave in sveta. Poskušali borno organizirano pridobivati nove člane, simpatizerje in pokrovitelje. Na volitvah se borno zavzemali za jasne predvolilne koalicije. Le-te pa so možne samo s strankami Slovenske pomladi, to je SLS in SKD. Zapisat: Igor Pavlovič i SDSS . mm^m I 9 Predstavitev knjige "VMESNI ČAS" Predstavitev knjige "Vmesni čas" in njenega avtorja dr. Mihe BREJCA v Kultu rnem domu v Mengšu Knjigo "Vmesni čas" je dr.Brejc napisal v treh poletnih mesecih 1994. S knjigo in dokumenti v njej je želei prispevati k objektivnosti opisa rezmer včasu, ki ga knjiga obravnava. Kotvsakaavtorska knjiga je tuđi ta subjektivna, toda podprta z dokumenti. Njega in njegovo družino so zaradi njegovega doslednega delovanja kot predstojnika Vamostno informativne službe preganjali in mu grozili, ter ga na koncu tuđi odstavili. Meni da mehanizmi stare oblasti še vedno delujejo. Prava demokracija bo zaživela sele, ko se Ijudje ne bodo bali ali pomišljali priti na tako predstavitev in si upali javno povedati svoje mnenje. |"\r Brejc meni daje vedno več represije. L/Sedanja Vlada skuša uzakoniti posebne metode in sredstva prisluškovanja, ki neposredno posegajo v človekovo zasebnost in so ćelo protiustavna. Zakon, če bo sprejet, dovoljuje tako represijo kot pred letom 1990. Pokazal je dokumentacijo, ki dokazuje nelegalno nabavo specialnih sredstev v MNZv letu 1994. To pomeni nezakonitost in nespoštovanje pravne države. Sodstvo je ćelo v prejšnjem režimu še nekako funkcioniralo. Sedaj pa nič več. Mordajevzrokza to lastninjenje. Odgovornost nosi Vlada, njen Predsednik dr. Drnovšek in ministri. Vse skupaj je neverjetno in nezaslišano! Odnosi z Italijo in Hrvaško se ne rešujejo. S Hrvaško bo zelo težko urejati sporne zadeve. Če Italiji prepustimo le eno hišo bo to primerza ostale zahteve (npr.Avstrije). Navedel je primer veleposlanika v Italiji, ki je bil razrešen, potem je ostal, pa dokončno odšel, ne da bi imenovali novega veleposlanika! Dr.Brejc je poudaril brezposelnost, nelikvidnost in neplačevanje. Vse se lahko zruši; tuđi zaradi javnega dolga. Predsednik Kučan je bil proti temu, da se o javnem dolgu javnost pošteno informira; Zakaj prikrivanje in zakaj potem ime javni dolg, če naj o njem javnost ne bi smela biti obveščena? KAKO VSE TO SPREMENITI? Ljudje ne berejo, ne spremljajo pažljivo medijev in ne razmišljajo dovolj. Slovenci so delavni in jim za to enostavno zmanjka časa. Toda politično osveščanje in politično delovanje proti napakam oblasti je nujno! Problem je v elementarnem in moralnem spoštovanju temeljnih vrednot evropske civilizacije. SDSS misli o stvareh govoriti jasno, to kar misli in obljubljati samo tisto, kar v resnici tuđi lahko stori. Položaj se vseeno spreminja v korist doslednih in poštenih. Dokaz so rezultati lokalnih volitev. VOLITVE konec 1996 leta pa bodo izredno pomembne, ker bodo za daljše obdobje postavile temelje sistema. Odločali in "krivi" bodo samo volilci in nihče drug. Še najbolj pa bodo "krivi" tišti, ki ne bodo šli volit. Potrebno je sprejeti odločitev in volit. Čas volitev bo zelo grd. SDSS ne bo blatila in ne nasedala provokacijam. SDSS računa na ljudi, ki bodo znali sami pravilno odločiti. Vknjigi je dovolj dokumentiranih dokazov o nepravilnostih. Pravna država nedeluje, Ijudje pa knjig ne berejo. Stara oblast, ponovno na oblasti, skuša s prikrivanjem, onemogočanjem sodišč in proceduralnim zapletanjem prikriti nezakonitosti in kraje. Pomembno je spoznanje da tako, dolgoročno, še nihče ni uspel! Sigurno bo enkrat prišlo do prave demokracije, ko bodo Ijudje lahko povedali svoje mnenje in zahtevali in tuđi dobili pravi odgovor. Politične orientacije, kljub krivicam, zaenkrat še ni. Ne bi smeli govoriti, da se nič ne da storiti. Samo se nič ne zgodi. Vdrugem delu je dr.Brejc zelo pozorno odgovarjal na vprašanja prisotnih. Nekaj duhovitih odgovorov pa je namenil obiskovalcu, ki je Martinovo praznoval že 26. oktobra z očitno preveliko količino popitega, morda tuđi dobrega vina. Prisotni so zaključili predstavitev s pogovorom v predverju dvorane ob pijačah Pivovarne Union. Tomaž Štebe foto- O6 r /737-492 Dr. Miha Brejc odgovarja na vprašanja iz dvorane. foto: P. Leskovec FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA FILMA V ENI URI! FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! MIKJ^MJl POLITIČNE STRANKE ■ Ono** I ■#> Predstavitev knjige "7 let pozneje" in avtorjev Janeza JANŠE, Ivana BORŠTNERJA in Davida TASIČA Predstavitev so začele harmonikarice "Klub ŽUPAN" iz Mengša pred polno dvorano obiskovalcevod blizu in daleč. In to kljub dvomom o prihodu g. Janeza Janše, ki je prišel takorekoč iz bolniške postelje. Žal se zaradi službene zadržanosti (odpotovati je moral v Kuala Lumpur) predstavitve ni mogel udeležiti g. Franci Zavri, četrti član znamenite četverice JBTZ. Uvodoma sta začela predstavitev Ivan Borštner in David Tasič. G. Borštner je povedal, da so knjigo napisali zaradi spomina na ljudi, ki so pri tem sodelovali. To pa nišo bili le oni in odbor pač pa predvsem več stotisočev Slovencev. Z izdajo knjige želijo preprečiti namero nekaterih, ki hočejo proces proti četverici izbrisati iz zgodovine in poleg tega še prepričati javnost o svoji aktivni udeležbi in podpori Slovenske pomladi. G. Borštner je navedel žaslostno dejstvo, da so se vsi slovenski generali v bivši vojski, v usodnih trenutkih za Slovence, odločili za ideologijo in ne za narod. Mnogo ponudb so vzvišeno in z osebno užaljenostjo zavmili. Zato je moral nek zastavnik, ki mu ni bilo vseeno, kakšna bo usoda Slovenskega naroda, seznaniti z vsebino, zanj spomega vojaškega dokumenta, novinarje in s tem javnost. David Tasič je menil, da 7 let pozneje, še vedno ni zadoščeno pravici - da se izve vsa resnica. Četverica pozna okoliščine. Parlamentarna komisija pa se trudi pridobiti dokumentacijo in ugotoviti resnico kdo je ves čas procesa pred vojaškim sodiščem stal v ozadju. G. Janez Janša je izrazil veselje nad prepolno dvorano, kar je dokaz, da Slovenska pomlad izleta 1988 še vedno živi med Ijudmi. Obaretaciji nišo vedeli nič o raznih ozadjih. Tuđi v zaporu so bili popolnoma izolirani po pravih boljševističnih metodah, tako da nišo niti vedeli kdo vse je zaprt. Tuđi, ko so odsedeli kazen nišo poznali resnice o procesu in njegovem ozadju. Slika pa je danes več ali manj jasna. Ko je padel Berlinski zid, ni bilo več dileme o skorajšnjem koncu komunističnih režimov. Potrebno je bilo le poiskati pot mehkega prehoda, ki bi omogočila obdržati vso staro oblast. Dileme med bivšimi YU oblastniki ni bilo: ohraniti se mora Jugoslavija in enopartijski sistem. Bili so tuđi spori znotraj režima. Predvsem zaradi nenormalno visoke obremenjenosti Slovenije. Take razmere so pripeljale leta 1988 do kompromisa med BG in U, da se nekoliko popusti z izčrpavanjem Slovenije in se hkrati uvede več represije. In začeli so iskati mednarodno sprejemljiv, razlog za začetek preganjanja najbolj glasnih. In našli so ga na primeru odtujitve vojaškega dokumenta. Žalostno je, da smo potrebovali 7 let za pridobitev vse dokumentacije. Većina je objavljena v knjigi, kar ji daje prav poseben pomen danes, predvsem zaradi tistih, ki govorijo kaj vse so naredili za samostojnost Slovenije. Enemu od njih, g. Kreftu je ćelo ušel naslednji stavek: "Ali smo se za to borili, ko smo stali na Roškil". G. Janša meni, da so ćelo lahko bili tam, toda s posebnimi službenimi nalogami. Slovenska javnost zasluži da izve resnico o teh dogodkih. Slovenija seje osvobodila in bi lahko kot zrel narod zaključili, da se očisti z nasprotji in dogodki izpred sedmih let. To je normalno v normalni družbi. Pri nas pa se začenjajo pojavljati trditve, da so tišti, ki so zapirali, ravnali pravilno in po zakonih. Računa pa se na pozabljivost o zakulisju dogajanja in namerah tedanjega režima Najvišji mengeški in slovenski vrh stranke SDSS v Mengšu. foto: P. Leskovec Harmonikašice kluba Župan so s svojo živahnostjo popestrile napete pogovore in razprave. foto: P. Leskovec za discipliniranjem z represijo, zapiranjem in likvidacijami, kar dokazuje vojaški dokument. Najbolj odgovorni iztistega časa, ki imajo najbolj odgovorne položaje tuđi danes, pa se sprenevedajo da o tem nišo nič vedeli in da je bila to rutinska policijsko armadna zadeva! Po uvodnih besedah so gostje odgovarjali na vprašanja in polemizirali z obiskovalci. Navajam nekaj najbolj zanimivih izjav. David Tasič se sramuje današnje Mladine. Žal mu je, da je s to revijo, kjerje bil notranjepolitični urednik, kdajkoli sodeloval. Madež Mladine je, da se ne more znebiti takega urednika, ki je vsaj leta 1988 zanesljivo sodeloval z UDBO. Od tod izvira tuđi današnja naklonjenost časopisa Mladina do teh (beograjskih) krogov. Zavedati se moramo, daje tovariš Vasiljević, glavni zasliševalec, specialist za dezinformacije. Janez Janša pove, da je tam, od ekipe izpred 7 let, le še urednik Botten, ki pa vseeno ni glavni razlog za vse to dogajanje. Mladina je tuđi eden prvih primerov divje privatizacije. 0 javnem (TV) soočanju je g.Janša menil, da je to temeljno načelo demokracije. V pravi demokraciji se politiki ne morejo izogniti ali ćelo izogibati javnemu soočenju (izmenjavi argumentov) s politično drugače mislečimi, ker so takoj politično mrtvi. Problem demokracije pri nas je pluralizem medijev. Še večji problem pa je trhla morala. Miselni in življenjski vzorci se ne dajo na hitro spremeniti. Za to je potreben čas večih generacij. Glavni problem je, da nimamo smeri, da ne vemo kam gremo, kje borno čez nekaj let. Zato je naslednje leto tako zelo pomembno. Če ne priđe do pravih sprememb, bo kritično za to državo. Predstavitev je organiziral občinski odbor socialdemokratske stranke Mengeš v sodelovanju z 00 SDSS Domžale in Kamnik. Tomaž Štebe POLITIČNE STRANKE B^PBmjJBjBHs^Jr *' ' !j[ ^^^^^M^ijpjPf^^T^^MMF-t/i-^Rit^p^j MSKKJlftKI Občinska uprava tuđi cenzor? Ko smo se člani Izvršnega odbora Liberalne demokracije Mengeš seznanili z namero občinske uprave, da bi opravljala določene "usluge" za Mengšana, smo se zgrozili. Skoraj ni mogoče verjeti, da bi bilo res! Upravo namreč moti neodvisno stališče uredniškega odbora, da si upa objaviti tuđi kritične prispevke na njen račun. V gradivu za sejo občinskega sveta je med drugimi "cvetkami" zapisano tuđi, da "nedostojno in nepreverjeno poroča občanom o delu občinske uprave". Ali to pomeni, da je poročanje dostojno in preverjeno, če bi Mengšan hvalil upravo po dolgem in počez? Čudno je tako razumevanje demokracije! Res je, da je pri našem časopisu marsikaj narobe, kar bo treba popraviti in izboljšati: jezikovna pravilnost, naslovnica, spodrsljaji pri oblikovanju... Vsekakor je treba pohvaliti uredniški odbor, ker si upa reci bobu bob, da torej zagotovi objavljanje vseh vrst prispevkov, tuđi takih, ki kažejo na slabosti. Osnovni namen časopisa je vendar ta, da je odraz življenja in razmer, da nam kaže ogledalo in nam pomaga odpravijati napake, če je to ogledalo, v katerem se vidi uprava, tako, da neusmiljeno pokaže resnično stanje, tega pač ni krivo ogledalo! V pravljici hudobna maćeha razbije ogledalce, ki ji noče pritrditi, da je ona najlepša. Tuđi danes bi želeli razbijati ogledalca. Ienimo, da občinski svet ne srne pristati na željo uprave, da se vmeša v delo uredniškega odbora. Za izdajanje Mengšana se trošijo proračunska sredstva, ki nišo last uprave, ampak smo jih prispevali davkoplačevalci. Zato imamo pravico do Mengšana, ki je glasilo Občine Mengeš in ne občinske uprave. Vsekakor je njena dolžnost, da uredniškemu odboru pomaga razrešiti organizacijske-tehnične probleme, ki otežkočajo izdajanje še kvalitetnejšega glasila. Občinski upravi pa priporočamo, da tuđi sama v Mengšanu piše o svojem delu, ki verjetno ni samo slabo. /0 LDS Mengeš OBČINSKI ODBOR LIBERALNE DEMOKRACIJE MENGEŠ VABI vse Mengšanke in Mengšane na javni razgovor o novi šolski zakonodaji ter aktualnih problemih vzgoje in izobraževanja. Svoja vprašanja, pobude in predloge boste lahko posredovali gostu večera ministru za šolstvo in šport dr. SLAVKU GABRU Razgovor bo potekal v četrtek, 30. novembra 1995, v dvorani Kultumega doma Mengeš, pričel pa se bo ob 19. uri. Stališča in mnenja občinske organizacije Združene liste socialnih demokratov Mengeš o aktualnih dogajanjih v Občini Mengeš Vnaši novi Občini Mengeš od 1.1.1995 delujejo trije občinski organi: občinski svet, župan in nadzorni odbor. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini, župan ima v občini izvršilno funkcijo, saj skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in njegovih organov, nadzorni odbor pa je obema (in tuđi občinski upravi in uporabnikom sredstev občinskega proračuna) kontrolni organ. Po nepisanem pravilu se s strani opozicije vladi, ki nastopa svoj mandat, da sto dni časa, da uredi svoje vrste. V tem času je opozicija bolj prizanesljiva kot sicer. Naša stranka, ki je opozicijska, zaradi objektivnih težav, ki nastanejo pri vzpostavljanju mehanizma nove občine, zato već kot tristo dni ni javno objavljala svojih stališč, pripomb, predlogov in kritik o delu občinskih organov in občinske uprave. V tem času smo stališča, predloge, pobude in kritike izražali preko svojega člana v občinskem svetu (Janez Dimec) in preko naših članov v drugih organih, s pismenimi pobudami in predlogi občinskim organom ter z ustnimi pobudami in predlogi, ki smo jih dali županu na dveh sestankih z njim. Odslej pa borno o naših aktivnostih ter o naših stališčih, mnenjih, pripombah in kritikah obveščali javnost. V prvih mesecih delovanja občine, ko občinska uprava še ni bila v celoti formirana, smo v naši stranki pripravili gradiva naslednjih temeljnih in drugih občinskih aktov: - statut, - poslovnik o delu občinskega sveta, - odlok o ustanovitvi in delovnih področjih delovnih teles občinskega sveta, - odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, - odlok o gospodarskih javnih službah, - odlok o prevzemu izdajateljstva javnega glasila Mengšan in sklep o programski zasnovi javnega glasila Mengšan, - sklepe na področju financiranja strank, povračilo stroškov volitev, itd. Sicer pa v naši stranki ugotavljamo, da je normativna dejavnost izredno nekvalitetna. Niti občinski svet niti občinska uprava nimata nacrta dela na tem področju. Splošni akti se sprejemajo "ad hoc". Še huje pa je, da pri tem delu ne sodeluje noben pravnik. Župan je pri kadrovanju občinske uprave na ta profil delavca pozabil. Nepojemljivo se nam zdi, da tuđi v statutarno-pravni komisiji ni nobenega pravnika. Naša stranka meni, da ta komisija v takšni sestavi ne more opravljati svoje naloge pri pravno-tehničnem oblikovanju predpisov. Ko opozarjamo na ta problem, ne moremo "prebiti" stališča većine v občinskem svetu in stališča občinske uprave, da so člani te komisije lahko le člani občinskega sveta. Po odstopu Andreja Kozelja pa v njem ni nobenega pravnika več. Rezultat takšnega načina dela je žalostna vsebina Uradnega vestnika naše občine. Na drugi strani pa so bili v nekatere organe izvoljeni ćelo Ijudje, ki nimajo bivališča v naši občini, kar je po našem mnenju v nasprotju s sprejetim statutom (npr. Boris Gabrijan iz Črnomlja je bil imenovan v komisijo za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva; Irena Pogačar iz Stahovice je bila imenovana v komisijo za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva pri čemer menimo, da je pri njej podana nezdružljivost s kakršnokoli funkcijo v kateremkoli organu Občine Mengeš POLITIČNE STRANKE —,^1}~ML— tu I tuđi zaradi tega, ker je zaposlena v občinski upravi; Renato Repše iz Šenčurja je bil imenovan v strokovno skupino za obravnavo predlogov sprememb dolgoročnega prostorskega plana Občine Mengeš. Na normativnem področju si je župan po našem mnenju v nasprotju s statutom vzel pooblastilo in je sprejel pravilnik o delovnih razmerjih delavcev občinske uprave, pravilnik o napredovanju, pravilnik o gibljivem delovnem času in sklep o visini povračil v zvezi z delom, ki so v pristojnosti občinskega sveta (84. člen statuta). Teh aktov niti ni objavil v Uradnem vestniku, čeprav morajo biti vsi sprejeti splošni akti objavljeni (87. člen statuta). Naša stranka je tuđi protestirala, ker župan ni poskrbel za objavo občinskega proračuna, ki ga je sprejel občinski svet na junijski seji in akti o sistematizaciji delovnih mest, ki spada v županovo pristojnost. Nikakor ni mogoče sprejeti njegovega odgovora, da proračun ni bil v celoti objavljen zaradi tega, ker je preobširen, akta o sistematizaciji pa zato, ker gre za akt iz njegove pristojnosti. Naša stranka brez uspeha opozarja, da lahko priđe do resnih problemov, če se bodo izvajali akti, ki zaradi neobjave niti nišo začeli veljati. V zvezi s tem moramo javnost obvestiti tuđi o tem, da se župan in občinska uprava ves čas trudita, da se Uradni vestnik Občine Mengeš, ki je priloga Mengšanu, ukine. V svojem zadnjem predlogu v tej smeri (08.11.1995) je župan predlagal, da bi bil Uradni vestnik samostojna publikacija, ki bi jo prejemali le člani občinskega sveta in njegovih delovnih teles in druge osebe po evidenčni listi (kateri? kdo jo sestavi?), ostali pa le, če se na to publikacijo naročijo in jo plačujejo. Po tem predlogu torej niti člani nadzornega odbora ne bi dobivali Uradnega vestnika. V naši stranki pa menimo, da morajo imeti vsi občani možnost vpogleda v Uradni vestnik in da mora biti ta brezplačen enako kakor je tuđi Mengšan. Vstem predlogu se predlaga tuđi, da občinski svet ne bi bil več izdajatelj časopisa Mengšan, ter da občinska uprava prevzame vse operativne naloge za uredniški odbor. Menimo, da ni nobene potrebe za ponovno spremembo izdajateljstva. Ne strinjamo se tuđi s tem, da bi občinska uprava prevzemala pristojnosti uredniškega odbora (zbiranje člankov, oddajanje člankov za objavo, ipd.), ker to kaže na željo po cenzuri. Menimo, da je občinski svet edini organ, ki lahko daje oceno o delu urednišk^ga odbora. Dobra ali slaba podoba župana in občinske uprave v javnosti ne more biti odvisna od nadziranja uredniškega odbora, pač pa je njihova dobra ali slaba podoba v javnosti odvisna od njihovega dobrega ali slabega dela. Sicer pa ima vsakdo, tuđi župan in občinska uprava pravico in možnost objavljati svoja stališča in poročila. Seveda imajo tuđi pravico do objave odgovora, če je objavljena kakšna kritična ocena o njihovem delu. Vtem sporočilu smo največ prostora namenili normiranju, kadrovanju in obveščanju. Seveda pa obstajajo še druga pomembna področja, od katerih se v občini nekatera lepo razvijajo, nekatera pa močno šepajo. Zaradi izboljšave slednjih smo županu predlagali, da imenuje podžupana. Žal pa župan našemu predlogu in ponudbi ni sledil. Še več, na pobudo in ponudbo se mu ni zdelo vredno niti odgovoriti. 00 ZLSD Mengeš POOBLASCENI SERVIS steklarstvo zastektimo vam vse, ražen očal tel.lfax: 061 713 821 delavnica 061 715 717 POLITIČNE STRANKE ZLSD fl KENWOOD SHARP SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Anonimni alkoholiki, vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas: 061/451022 061/301883 061/714 238 061/1321 096 Ali nam pišite • AA-61116-p.p. 12 mmsSmi I m Uspešno sodelovanje dveh DU Uspešno sodelovanje dveh DU Moravče-Bukovica-Šinkov turn Zanimivo in koristno je sodelovanje dveh Društev upokojencev iz Občin Moravče in Vodice, Ljubljana-Šiška. Sodelovanje je na področju športa in rekreacije že od spomladi 1994. leta dalje. V preteklem letu so moravski upokojenci-kolesarji obiskali Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn. V letošnjem letu je bilo organizirano prijateljsko srečanje balinarjev in kolesarjev pri Gasilskem domu v Bukovici. Tega srečanja se je udeležilo večje število upokojencev iz obeh društev. Zatem je bilo organizirano takozvano "romanje" na Zasavsko sv. goro nad Litijo. Tu je bila sveta masa za vse pokojne člane DU Bukovica-Šinkov Turn- Moravče v novi kapeli Kraljice miru. Maso sta imela tamkajšnji župnik KOZJEK in upokojeni župnik Vincencij Čampa iz Vrhpolja pri Moravčah. Tega romanja se je udeležilo 50 izletnikov z osebnimi avtomobili na 852m visok hrib, ki se dviga na levi strani Save. Na sv. Gori je od spomladi do konca jeseni vsako prvo nedeljo v mesecu "romarski shod" v cerkvi s sveto maso ob 15. uri, sledi jim evharistična pobožnost in še rožni venec v novi kapeli Kraljice miru. Najboljši pristop z avtomobilom je z moravske strani, za gostilno Vidergar, na desno navzgor. Vsi prisotni so bili postreženi z čajem, domaćim kruhom po župnikovi gospodinji. Potem so se poslovili od prijaznega župnika in gospodinje in odšli v bližnji Planinski docn, kjer smo "kosili", se veselili ob dobri pijaci in kramljanju ter prisluhnili krajšemu kulturnemu programu in govornikom. Na koncu smo ugotovili, da so taka srečanja koristna za stare in mlade, zaradi tega bo "romanje" na Zasavsko sv. Goro postalo tradicionalno. Zadnje letošnje srečanje je bilo kolesarsko obeh društev v Zalogu pod sv. Trojico v Občini Moravče. Tu je tuđi nastala skupinska fotografija kolesarjev (oblečeni v športne majice z napisom društev in znakom firme Tekavec, Trzin "Žganjekuha"). Sezona kolesarskih izletov je za letošnje leto končana, do prihodnje spomladi. Tuđi v bodoče bodo upokojenci- kolesarji, pohodniki in planinci opremljeni oz. oblečeni v enotne športne majice, ter tako postali obojestransko razpoznavni. V imenu vseh kolesarjev, pohodnikov, planincev in v svojem imenu se zahvalim g. Tekavec za sodelovanje, prijaznost in pozitivni odnos do nas upokojencev. Besedilo in foto: Jože Novak Domžalska pot spominov Z druženje borcev in udeležencev NOB Občinski odbor Občine Domžale in Komisija za domžalsko pot spominov so nedavno organizirali jubilejno srečanje pohodnikov ob njeni 15. obletnici pohodništva 1980/95 v Majčevem dvoru ob tovarni Induplati v Jaršah. Jubilejnega 20. srečanja pohodnikov se je udeležilo 114 pohodnikov od 156 povabljenih. Med njimi predstavnik! novih Občin Domžal, Mengša, Moravč in Lukovice ter Kamnika. Program je bil pester. V njem so sodelovali Stopljanski oktet pod vodstvom g. Jožeta Dolinarja, tamburaški orkester iz Vrhpolja pri Moravčah pod vodstvom g. Rajka Vavpotiča in Francke Pačnik. Otvoritveni govor in povezovalec programa je bil Milan Likar, govor o 15. obletnici Domžalske poti spominov je imel Predsednik komisije za Pot spominov pri Občinskem odboru ZB Domžale Rajko Hafner. Podelitev spominskih znakov, pismenih priznanj in daril je opravil Predsednik Občinskega odbora ZB Domžale Stane Grilj. Na srečanju je bila tuđi družina OVCA iz Blagovice, ki je celotno pot prehodila prvič: Ivan, star 39 let, Silva, stara 31 let, sin Andrej, star 11 let, sin Miha star 9 let in rejenka Vesna, stara 5 let. Otroci so prejeli praktično darilo (sestavljanke). Naj omenimo, da so med pohodniki bili tuđi rekorderji Jur in Tončka Vulkan iz Domžal, Simona Jenka, ki sta pot prehodila 89 krat, Ivan Štih, star 67 let iz Majaronove, Ljubljana, pa je prehodil pot 76 krat. Vtise in doživetja s Poti spominov so povedali: g. Stane Simšič, predsednik Društva upokojencev iz Kamnika, g. Hinko Lebinger iz Litije, Jur Vulkan iz Domžal in drugi udeleženci. Po končani svečani podelitvi priznanj, značk in daril je bila "zakuska" za vse navzoče, vmes so igrali tamburaši, pel je Stobljanski oktet, udeleženci srečanja pa so obujali spomine na prehojeno Pot spominov v času petnajstih let. Naj še omenimo, da je vsak pohodnik prejel tuđi knjižico Domžalske poti spominov, katere avtor je Komisija pod vodstvom člana Miha Bernota, ki je ves čas vodil točno evidenco o pohodih, zato mu gre javna zahvala, kakor tuđi celotni Komisiji in ostalim, ki so sodelovali na srečanju. Hvala. Besedilo in foto: Jože Novak PRI SOSEDIH SfflMSSaiKl , , I Pri Antonu Burgarju Naš tokratni slavljenec je gospod ANTON BURGAR. V Mengeš se je priselil leta 1924 iz Stranj, kjer se je tuđi rodil. Mladina se je v tistih časih zbirala v sokolskem domu, zato se je tuđi mladi Anton navdušil za telovadbo in postal član Sokola. Sprva je samo telovadil, kasneje pa je ćelo poučeval druge. Pripovedoval nam je o teh časih, še najraje pa se spominja vsesokolskih izletov v Pragi, v Bolgariji in v Zagrebu, ki se jih je tuđi udeležil. Vtem času se je tuđi izučil za izdelovalca klavirjev, odslužil vojsko in se zaposlil. V Melodiji je delal najdlje in sicer od leta 1947 pa vse do upokojitve leta 1973. Po drugi svetovni vojni je spet pristopil v športne vrste, tokrat v TVD Partizan, saj ga je šport in delo z mladimi še vedno veselilo. Ob razgovoru ne pozabi povedati, kako so bili v društvu aktivni. V času počitnic so vsak teden nastopali s telovadnimi vajami v sosednjih krajih ob spremljavi Mengeške godbe. V društvu Partizan je bil najprej vaditelj, kasneje pa ćelo predsednik društva. Tuđi danes je gospod Anton povezan s športom, čeprav le posredno, saj živi v hiši poleg telovadnice Partizana in budno spremlja vsa dogajanja na športnem področju. Večkrat opazuje mlade pri športni rekreaciji in ob tem razmišlja tako: "Mladim je šport pomoćnik pri reševanju njihovih mladostniških težav in problemov in jih mnogokrat lahko uspešno odvrne od stranpoti in kriminala. Za šport morajo zato imeti osnovne pogoje - vadbeni prostor in terene." Že zdaj je bil gospod Anton vesel ob misli, da bo morda mengeška mladina kmalu dobila nove vadbene prostore v večnamenski dvorani, ki bo stala ob soli. Ob koncu prijetnega kramljanja nas je gospod Anton poprosil, da se v njegovem imenu še enkrat zahvalimo gospodu županu Janezu Peru za obisk in darilo. Gospodu Antonu Burgarju želimo v imenu občanov Mengša in v imenu uredništva veliko zdravja in zadovoljstva v krogu domaćih. Uredniški odbor Martinovo Vpreteklih dneh v začetku novembra smo bili v občilih seznanjeni o raznih oblikah praznovanja sv. Martina na Slovenskem. Naj vam še v našem "MENGŠANU" nanizamo nekaj zanimivosti o martinovanju po naši deželi. "\/se šege in navade, ki so se nabrale VMartinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust". Da je res tako, je pripomogel tuđi zgodovinski razvoj. Sv. Martin sam pri tem nima deleža. Karkoli se ob martinovanju godi, vse je znatno starejšega izvora. Spet je bilo namreč tako, da je priljubljen svetnik, čigar god je postavila Cerkev v primeren čas, moral prevzeti pogansko praznovavanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. V novembru so pogani našega podnebnega pasu obhajali nekak praznik v zahvalo za letino, obhajali so tuđi koline, da so si pripravili zalog za prihajajoči zimski čas, ob tem pa so pastirji imeli svoja obredna slavja; zahvaliti se je bilo treba za uspešno pašo, zmanjšanim čredam pa je bilo treba izprositi blagoslova. K tem slavjem so prihajali tuđi duhovi rajnih prednikov. Vse to razbiramo v martinovanju, kakršno je bilo na Slovenskem do nedavnega in je deloma še. Kot panonski rojak je sv. Martin Slovencem blizu. Rodil se je oktobra leta 316 v Sabariji, današnjem Szombathelvju na Ogrskem, blizu avstrijske meje. Naših prednikov v tistih časih seveda še ni bilo v Panoniji. Martin je bil iz vojaške družine, vzrastel je v Paviji v Zgornji Italiji in postal že kot deček kristjan. Pesem je pela o njem: Svet Martin je rojen bil v ogerski deželi, na Laškem se je gor zredil v strahu in veselji od očeta, matere ajdovske... Po nekaj letih vojaške službe je odšet v Poitiers k škofu Hilariju, ki ga je posvetil v mašnika. Odpravil se je nato spet domov, da bi spreobrnil in krstil svoje starše. Uspelo mu je samo pri materi. Martin se je pred krivoverci arijanci umaknil v puščavsko življenje, toda škof Hilarij ga je dal poiskati in poklicati nazaj v Poitiers. Tu je ustanovil prvi samostan na francoskih tleh (Liguge, ok. leta 361), bil kmalu izvoljen za škofa v mestu Tours in umri leta 397. Njegova pobožnost in njegovo strogo življenje sta kmalu spletla okoli njega obilo legend. Sv. Martin je bil v svojem času resnični apostol Galije (današnje Francije), kjer je bilo podeželje še povečini pogansko. Misijonarji po drugih evropskih deželah, katerim je bil sv. Martin vzornik, so kaj radi njemu posvečali oltarje in cerkve zlasti v tistih krajih, koder jim je uspelo izriniti keltska božanstva. Tako si razlagamo veliko število cerkva, ki so na Slovenskem njemu posvećene: v ljubljanski škofiji jih je 41 (15 župnijskih in 26 podružnic) v lavantinski 14 župnijskih in 5 ŽUPAN NA OBISKU I PRAZNIK! IN OBIČAJI I Martinovo i StfEKKS&K] I US H_ podružnic, v krški 26 župnijskih in 16 podružnic, v goriški 10 župnijskih in 1 podružnica in v tržaško-koprski 8 cerkva. V Ceščenje sv. Martina je prišlo k nam pod tenkovskim vplivom in je (po Grudnu) najbolj cvetelo med 7. in 10. stoletjem. Zelo so pospeševali njegovo ceščenje tuđi bendiktinski menihi. Iz tega časa so naše najstarejše cerkve sv. Martina (9. stol.). K velikemu številu cerkva na Slovenskem je pa morda pripomogla tuđi bližnja soseščina njegovega rojstnega kraja. Morda so v času njegove vrnitve v domaće kraje (ok. leta 336) že prihajali prvi Slovenci v Podonavje in je Martin že misijonaril med njimi (Gruden). V današnjem predstavnem svetu našega ljudstva živi sv. Martin predvsem kot usmiljen vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bo polovico dal golemu siromaku. Takega kažejo vse naše oltarne slike, to je tista izmed legend, ki se je ljudstvu najbolj vtisnila v spomin. Sredi 15. stol. (1453) je slikar Bolfgangus v Crngrobu naslikal ta prizor. Že konec 14. stol. (1392) pa je slikar Janez Aquila iz Radgone v cerkvi v Martjancih v Prekmurju naslikal tri primere iz legende sv. Martina. Dokaj poznejša je legenda o goseh, ki da so izdale Martina. Martin se je bil baje skril k njim, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev za škofa. Legenda je seveda izmišljena in naj bi razložila, odkod gos, ki jo tuđi srečujemo kot pridatek na podobah sv. Martina. V mnogih deželah - tuđi pri nas - je gos naravnost obredna jed ob Martinovem. Zato je zašla tuđi v pratiko. Vvinskih deželah se je goski pridružilo vino, ki prav ta čas dozori. Darovali so ga v zahvalo za pridelek. Povezava z Martinovim je rodila legendo, da je sv. Martin vodo spremenil v vino, kakor Kristus v Galilejski Kani. Pri nas je obveljalo Martinovo do današnjih dni na splošno le kot rok, ko se mošt spremeni v vino. Odkod "Martinova" gos? Vsevernih deželah je pečena gos na Martinovo obvezna jed, prav tako j*/ naši avstrijski soseščini. Gos se je že zgodaj pridružila sv. Martinu. Bila je po vsej verjetnosti daritvena žival pri poganskih jesenskih obredjih. To po svoje dokazuje vedeževanje s pomočjo Martinovo -11. november gosje prsne kosti. Saj je splošno znano, da so povsod vedeževali iz droba in kosti žrtvenih živali. To vedeževanje je ohranjeno tuđi pri nas. Če je prsna kost "martinove" gosi rjava, bo baje zelo mrzla zima. Će je pa bela, bo veliko snega. Ob "Martinovem" slavju mora biti miza obložena, da se kar šibi. Od suhe svinine, pečenega petelina, kokoši, ajdove in kvasne potiče, pogače in vina. Obredna pečenka pa ostaja v većini krajev vendarle gosja. Vvinskih krajih pa so pojedine bistveno združene s poskušnjo novega vina. Že pesem iz okolice Vranskega poje: In ko priđe Martin svet, Slovenc pogleda v svojo klet. Juhe, juhe, žlahtno blago, zdaj boš mi žulje celilo! Zanimivo je, da je bilo Martinovo pomemben dan tuđi v fantovskem življenju. V Stari Fužini v Bohinju so na Martinovo nedeljo zvečer v gostilni sprejemali nove fante v fantovsko družbo. To so bili fantje, ki so imeli listek za nabor. Sprejemni obred se je imenoval "krst". Fant je moral najprej plaćati za štetan vina, nato pa eno zapeti. Ko je to opravil, se je moral spovedati. Spovedal ga je fantovski vodja, "mer". Spraševal ga je in fant je odgovarjal skozi rešeto. Pri tem je bilo obilo smeha. Ko je bilo to opravljeno, je moral po svojo dečlo. Če se mu je posrećilo, da jo je pripeljal s seboj in mu je prižgala cigaro, je bil sprejet. Če je prišel brez nje nazaj, je moral plaćati še za pet litrov vina in čakati na sprejem še eno leto. Dokler ni bil sprejet, pa ni smel med fante na vas in ni smel nositi krivcev... Martin - vremenar: Martin prinese včasih še nekaj lepih in toplih dni. Te dneve imenujemo "babje leto" ali "martinovo poletje". Toda ljudska izkušnja ve, da mu ni zaupati: Za soncem svetega Martina kaj kmalu priđe sneg, zmrzlina. In če te tuđi dobro greje, le tri dni babje leto šteje. Podobno: Ako je Martirije lepo, bo za tri dni grdo. 0 sv. Brikciju sneži (13. nov.), če o Martinu sonce sije. Če je na sv. Martina grdo in oblačno vreme, bo lepa zima; če je pa sončno in toplo, se je kmalu hude zime nadejati. Sv. Martin oblačen ali meglen, priđe zima voljna kakor jesen. Če sv. Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja. Ta vremenska prerokovanja temelje na stoletnih opazovanjih in nemara nišo prazna. Zgolj vraža pa je, če na Vinici v Beli Krajini verujejo, da bodo prašiči suhi, če je Martirije na petek... Iz Tunjic pa tale poskočnica: Počakaj me, Mina do svetega Martina kravce popasem, pol te m pa vzel. (Iz "A/. Kuret ■ Jesen") Franc Veider OPTIKA GOLAVŠEK Slovenska 30 tel.: 737 968 V poslovni stavbi Občine Mengeš IMITCRIR&SMNI PRAZNIKI IN OBIČAJI ,r, Skupinski vodovod Izvir pod Krvavcem-Vodice-Mengeš Doba izgradnje skupinskega vodovoda Gradnjo vodovoda so spremljali sestanki Vodovodne skupnosti po vaseh in redni občni zbori VS. Izgradnja skupinskega vodovoda Izviri pod Krvavcem-Komenda-Vodice-Mengeš je tekla več kot 12 let. V tem času, deloma pa tuđi še kasneje, je bil načrtovan skupinski vodovod v celoti dograjen, s pitno vodo pa preskrbljeni vsi prebivalci z območja skupinskega vodovoda. Razvoj naselij in porast prebivalstva na tem območju je bil v većini intenzivnejši, kot je bil načrtovan z investicijskim programom, zato je bilo za oskrbo z vodo potrebno pridobiti še dodatne vire iz podtalnice. Doslej sta zgrajena dva vodnjaka, eden nad tovamo LJEK v Mengšu, drugi pa na Mengeškem polju v blizini Trzina. Vodovodno omrežje je preko Preserij in Trzina povezano tuđi z domžalskim vodovodom, zato je vodooskrba bolj stalna in zanesljiva. Kljub dolgotrajni gradnji je bil skupinski vodovod po posameznih etapah takoj izročen v obratovanje. Vaši vzdolž glavnega dovodnega cevovoda so se v glavnem sproti priključevale na nov vodovod, tako da dejanskega dne začetka obratovanja niti ne moremo točno določiti ali ugotoviti. Slavnostna otvoritev skupinskega vodovoda v Mengšu: Slavnostna otvoritev skupinskega vodovoda "Izviri pod Krvavcem-Komenda-Vodice- Mengeš" je bila 27. julija 1964 v Mengšu. Vspomin na otvoritev je bila na Glavnem trgu v Mengšu postavljena betonska fontana. Nanjo je vgraviran datum otvoritve, vodovod pa je bil poimenovan po Kokrškem odredu. Do otvoritve je bil glavni cevovod zgrajen od izvirov pod Krvavcem do tovarne Lek v Mengšu in oba zajetja, dva raztežilnika in vodovodni rezervoarji Grad, Poženk in Komenda. Vodovodni rezervoar v Mengšu pa je bil v zaključni fazi, vendar je že obratoval. Ob otvoritvi vodovoda je bila izvedena demonstracija gašenja požara direktno iz hidrantov novega vodovoda. Demonstracijo so izvedli mengeški gasilci. Gradnja vodovoda pa se je nadaljevala. Leta 1967 - ob deseti obletnici ustanovitve Vodovodne skupnosti - je bilo s pitno vodo oskrbovanega že 95% prebivalstva na teritoriju nekdanje Vodne skupnosti, na oskrbovalno omrežje je bila priključena vsa industrija in 180 protipožarnih hidrantov. OD Vodovodne skupnosti Cerklje- Mengeš-Vodice do Hidrometala Ob koncu naj omenim še razvojno pot od Vodovodne skupnosti do Hidrometala. Vodovodna skupnost CMV je bila ustanovljena 3. marca 1957. Zaradi sprememb zakonskih predpisov je morala nekajkrat spremeniti svoje ime, status in registracijo. Leta 1960 je dobila novo ime Vodna skupnost za vodno preskrbo Cerkelj, Komende, Vodič in Mengša. Šest let pozneje je ta postala Podjetje Vodna skupnost Cerklje- Komenda-Vodice-Mengeš. V marcu 1969 je nova zakonodaja podjetje spet preimenovala v Komunalno podjetje Vodovod Mengeš. Dejavnost podjetja je bila razširjena: Osnovna dejavnost je bila oskrba področij skupinskega vodovoda in vodovoda za področje Krvavca s pitno vodo, ter skrb in nadzorstvo nad pravilno uporabo in odvajanje odpadne vode. Dopolnilna dejavnost je bila gradnja in popravila vseh vodovodnih in kanalizacijskih naprav in objektov, izdelava in vgrajevanje vseh vodovodnih, ogrevalnih, strelovodnih, ventilacijskih naprav in opreme, strojno ključavničarska dela, vzdrževanje, popravilo in preizkušanje vodomerov, gradbeno strojne storitve, prevozne usluge in mehanična popravila. Do ponovne reorganizacije podjetja je prišlo leta 1971. Podjetje Vodovod Mengeš se je preimenoval v Hidrimetal Mengeš. Tri leta kasneje je podjetje s statutom vzpostavilo novo organizacijo, preimenovalo pa se je v Kovinsko in strojno podjetje Hidrometal Mengeš. V marcu 1984 so Komunalno podjetje Domžale, Komunalno podjetje Vodovod Kranj ter Kovinsko in strojno podjetje Hidrimetal Mengeš sklenili samoupravni sporazum o neodplačnem (brezplačnem) prenosu družbenih sredstev skupinskega vodovoda Izviri pod Krvavcem-Vodice-Mengeš, vodovoda Krvavec ter kanalizacije Mengeš, vključno s čistilno napravo Mengeš ter preizkuševalnico vodomerov in pripadajočo strojno in vzdrževalno opremo in orodjem ter voznim parkom in pripadajoči del delavniških prostorov ter vse v komunalni enoti zaposlene delavce v poslovanje in upravljanje Komunalnemu podjetju Domžale. K jeodplačni prenos navedenih osnovnih INIsredstev in opreme je bil izvršen po zahtevah in določbah takratnega zakona o komunalni dejavnosti, saj je moralo biti za opravljanje katerihkoli komunalnih dejavnosti ustanovljeno in organizirano samostojno komunalno podjetje s statusom posebnega družbenega pomena. Komunalna enota podjetja Hidrometal je bila po obsegu dejavnosti, številu zaposlenih in tuđi po prihodku iz komunalnih storitev premajhna, da bi se registrirala kot samostojno komunalno podjetje. Zaključek Podjetje Hidrometal je v obdobju svojega obstoja doseglo zelo lep obseg in veljavo. Na žalost pa je prav v zadnjem času doživelo svoj padec in propad. Pri vsem tem pa je vprašljivo lastništvo osnovnih sredstev sedanjega Hidrometala, ki je v stečaju in razprodaji, saj so bila pri njegovi izgradnji, še prav posebno pri prvi delavniški zgradbi, skladiščih in garažah, angažirana tuđi sredstva, trud in delo kolektiva, deloma pa tuđi sredstva prebivalstva, obrti in industrije, občinskih organizacij in tuđi drugih sofinancerjev, ki so pri izgradnji vodovoda in njegovih vdrževalnih kapacitet sodelovali. Ivan Župan IZ PRETEKLOSTI IPkupSiSkrviodbvbd^ VIDEO OU* KfflM^M 117 Jože Brojan Jane Petelinček kikiriki Kikiriki, kikiriki, hitro vstanite se v solo muci, umijte si očke, bele zobe, torbo na rame in pot pod noge. Kikiriki, kikiriki, ste že uganili, kdo vas budi? Točno ob uri, ko dela se dan, rad vas pokličem, če kdo je zaspan. Kikiriki, kikiriki... Nočni pogovor Povej mi zvezdica, ki v temno noč strmiš: te nič ni strah ali z veseljem v neskončnosti lebdiš? Zdaj vprašam tebe luna, ki svetiš na zemljo: te nič ni strah ali z veseljem gledaš v temo? Ko vaju ni na nebu, se sanjati ne da. Takrat me je kar malo strah, da sta nekje v daljavi padli dol z neba. ip RACUNALNISKI TEČAJI Fotografije iz Pariza I. Prinesel si mi mak, ki je cvetel na žitnem polju, zdelo se mi je, kakor da vidim afriškega slona sredi puščave, ki išče velike žarometne luči, kakor da ne bi mogel živeti sredi razkošja in spali iz dneva v dan; pojedla sem slive, sredi prostranega, temnega gozda, da ne bi gledala vijoličastih nasmehov ljudi, ki dan za dnem hodijo po poljih, polnih škrlatnih odmevov, takrat si mi rekel naj pobrišem prah na tvoji vazi iz porcelana in pogledam skozi okno na cesto, polno elektronskih budilk. Odštevala sem zadnje dneve pred snidenjem z belimi brezami in pozabljala, da so ustnice slona obarvane modro. H. Ničesar bolj si nisem želela kot gledati boke čapelj v južnem podnebju, kjer kljub času tulijo sive sirene ladij v medlih pomladanskih apnenastih kodrih, slišala sem stopinje kovinskih prstanov, ki so rjoveli v neurju, pod kostanji ste spali vi - vi dolgodlaki kuščarji, pod oblaki sinjega neba sta se sprehajala kakor dva Don Kihota, ki sta zagledala zelene pajke pod vrhovi kostanjev; obljubil si mi, da bom lahko vzela tvoj glas in se igrala z njim v vlaku, ki pelje v obljubljeno deželo. Ml Odšel si za zmeraj v puste vrtove minevajočih laži, kjer sanjajo crne sanje orkani, ob enih 111 ponoči; videla sem, da se pretvarjaš, ko si rekel, da nimaš vžigalic v žepu, saj sem videla rdeče vijolice v odkrušenih hišah, ki stoje sredi vaši; odpustila sem ti že zdavnaj tvoje sprehode po nadišavljenih ornamentih. Pati? Si vedel, da jaz odpiram okna v sadovnjaku belih odmevov? Ljubljanska 80 (SPU1), 61230 Dom/alfi 713-660 Ne vem Ne glej mi več v oči, ne sprašuj me o slonih v afriški puščavi, preberi si pravljico o Sneguljčici in razumel boš. Vprašaj me o Hamletu, vprašaj me o obiralkah bombaža, vprašaj me o tem, kdaj gre avtobus v Ljubljano, vprašaj me o present continuousu, o passe composeju, o kotnih funkcijah, o DNK, o pomladi narodov. Samo ne sprašuj me o slonih v afriški puščavi... Ne vem. Potem ti greš in jaz sem spet samo jaz. Počutim se zapuščeno... Počutim se tako od nikogar. Rada bi samo, da ostaneš pri meni eno samo noč. To bo noč brez sna, pred naju bodo stopile neizživete sanje, oblaki bodo zagrnili najino posteljo, golobi bodo prinesli odejo iz prozome tančice in /o položili na najina deviška telesa. Takrat bova samo še vroč pesek iz velike avstralske puščave, takrat bova samo še tih veter, ki piha nekje na oceanu, takrat bova samo še zlata rosa na jutranji novovzcveteli cvetici. Takrat bova samo še dih, sapa, glasen krik strasti in odrešujoča tišina. In ti boš zapela starodavno melodijo, ki si /o slišala peti še ko si bila majhna in srečna. Pesem bo odmevala še dolgo in me uspavala. Sladko sladka melodija... S pomočjo profesorja na lažji način do uspeha v matematiki Tel.: 737 297 NAŠI PESNIKI 1*8 MEKTSSaKI V Ze v prejšnji številki sem pisala o mešanju ban/ iz zelenjave. Predšolski otroci so nadvse uživali, zdaj pa vam posredujem še fotografijo. Na njej vidite izvlečke čebule in korenja. Tuđi v tem mesecu je bil Jurčkov dan zelo uspešen. Pri Olgi so delali činele in kastanijete, pri Lili so izdelovali novo namizno igro, pri Jani so v tehničnem kotičku sproščali energijo in izdelovali, zabijali... Pri Marti so v eksperimentalnem kotičku opazovali predmete skozi povečevalno steklo in risali, kar so videli, pri Nini in Joži pa so imeli igre sproščanja. Najbolj veselo je bilo pri Jani, saj zabijanje žebljev vsakega veseli, najbolj poučno pa je bilo pri Lili, saj izdelati novo igro ni kar tako. Hvala vzgojiteljicam za trud. Marija Jer/na foto: Dolinšek Kostanjčkov dan v Gobici je ena od oblik, pri kateri vsi veliko pridobijo - otroci, vzgojiteljice in starši. Na takih srečanjih nam je vsem lepo, ker se zbližamo, skupaj "delamo" in se posladkamo. Na žalost je bilo letos koštanja tako malo, da smo še kupili. Marija Jerina foto: Jerina foto: Jerina NAŠ VRTEC Vrtec Gobica 1 Vvrtcih poskrbimo tuđi za ogled kvalitetnihv in didaktično primernih predstav. Tako stal nas v Gobici obiskala lutkarja "PAPILU" iz j Ankarana in nam predstavila igro "Brundarija"' in seveda ćelo kopico lutk. Otroci so uživali in še vedno ob individualnih zaposlitvah opažamo bogato poustvarjalnost, ki je posledica te predstave. Marija Jerina MMSS^KI IO Predšolskl otroci na Rakitni Rakitna - mladinsko klimatsko zdravlllšče Prijetno je bilo na Rakitni, prijetno in zdravo. Tja smo odpotovali iz Domžal, Mengša, Ihana in en korenjak iz trzinskega vrtca. Skupaj nas je kar 46 poskrbelo za nabiranje zdravih jesenskih moči na bivanju, ki smo ga poimenovali "JESENČEK". Prvič smo s seboj odpeljale tuđi mlajše otroke, ki so komaj dopolnili tretje leto. Zelo dobro so se odrezali, včasih so se obnašali bolj "odraslo" kot "ta veliki". In zlasti so imeli največ vprašanj pri lovcu. In kaj vse smo delali? Veliko smo se sprehajali po okoliških gričih, odšli smo do jezera, obiskali smo lovca, odšli smo na sadne kupe, obiskali smo muzej v Kamniku pod Krimom, plezali smo na steni do oblakov in sonca, igrali smo tenis, se igrali na igralih, pekli kostanj in na vsak način smo ćele dneve bivali na svežem zraku. Tuđi počivat nismo hodili, ker nam je bilo vreme tako naklonjeno, da smo imeli od jutra do noči Otroci na Rakitni samo sonce in bi bilo škoda vsakega trenutka, ki ga ne bi preživeli na svežem zraku. Vsi otroci so se zdravi in zadovoljni vrnili domov, zato hvala staršem za zaupanje in vzgojiteljicam za trud, ko so dan in noć skrbele za naše največje bogastvo - predšolske otroke. Pedagoško ■ organizacijski vodja WZ Domžale Marija Jer/na MIKLAVZ vabi otroke, da priđete v KULTURNI DOM Mengeš v nedeljo, dne 3. 12. 95, ob 16. uri fiii Domžale, Rajska c. 15 (podružnica) Komenda, Suhadole 13 VARSTVO PRI DELU UN VIDEO SNEMANJE Tel.: 061/711 875 Otroci so teden dni preživeli v mladinskem klimatskem zdravilišču na rakitni foto: Koželj MMSl&M NAŠ VRTEC _M) NAŠ VRTEC Nekaj utrinkov "VRTCA SONČEK" z izleta na Veliki planini, kjer smo s starši in otroki doživljali lepote naših gora. Planinski krst z vsemi dodatki.. Dobra volja je najboljša... Gremo novim naporom naproti... Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje sole. Tel.: 739 412 Vrtec Sonček ||1 Na planincah sončece sije... Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov, smo se pozno popoldne vrnili domov. Tekst in loto: vzgojiteljica: Zinka Steiner Prvi poćitok MMSta Šoia o Janezu Trdlni Center za mlajše odrasle Letos mineva 90 let, odkar je v Novem mestu umri naš rojak Janez Trdina. V slovensko zgodovino se je zapisal kot pisatelj in etnolog, najbolj pa ga poznamo po biseru slovenske literature Bajke in povesti o Gorjancih. Po mnenju mnogih pomen in vrednost Janeza Trdine kot ustvarjalca in osebnost premalo poznamo, zato pa ga tuđi premalo cenimo. To zagotovo velja tuđi za Mengeš. Veliko več bi morali storiti za opredelitev prave vloge enega najuglednejših Mengšanov. Delno smo popravili napako, ko je občinski svet izbral rojstni dan Janeza Trdine za občinski praznik - prvič ga borno torej praznovali 29. maja 1996. leta, v spominu pa imamo še lepo in bogato predstavitev življenja in dela našega uglednega rojaka, ki so jo letos spomladi izvedli prizadevni člani kulturnega društva Franc Jelovšek. Tuđi v soli se borno z nekaj dogodki vključili v obujanje spomina na Janeza Trdino. V četrtek, 30.11. borno ob 18. uri odprli razstavo o njegovem življenju in delu, teden dni pozneje, to je 07. 12. pa bo ob 18. uri v dvorani Kultumega doma prireditev, prav tako posvećena Janezu Trdini. Poleg učencev sole bodo sodelovali tuđi člani mengeških kulturnih društev. Lotili pa smo se tuđi velikega projekta; ob 90- letnici pisateljeve smrti in 200-letnici javnega šolstva v Mengšu smo izdali stenski koledar. Izredno bogato vsebino o pisatelju, seveda pa tuđi o Mengšu in Novem mestu, sta na 15 straneh oblikovala znana ustvarjalca Vinko Železnikar in Marija Cvetek, uredniško vlogo pa je prevzela Ljubica Rožman. Izdaja ne bi bila mogoča, če nam ne bi pomagali sponzorji. 0 njih ter koledarju samem borno spregovorili na predstavitvi koledarja 30. 11. ob 18. uri v soli. Slovesnosti se bo udeležil tuđi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Ker bo imel koledar umetniško in literarno-zgodovinsko vrednost, smo prepričani, da si ga bo nabavila vsaka družina. S preostankom denarja, ki bo ostal po plačilu vseh stroškov, borno pokrili vsaj del stroškov prireditev ob 200-letnici sole v letu 1996. Branko L/par Ml AMIGO odprl eno od postaj na mladostnikovi življenjski poti Mengeško zasebno podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Ml AMIGO (moj prijatelj), ki je bilo ustanovljeno leta 1992 predvsem z namenom izobraževanja otrok in mladine, je 7. novembra uradno odprlo nov projekt Center za mlajše odrasle (CMO). Čemu ta projekt? Vpodjetju Ml AMIGO, katerega direktorica in lastnica podjetja je Tatjana Sivec-Strmšek, že dolgo ugotavljajo, da je med mladimi mnogo takih, ki ne potrebujejo samo redne zaposlitve, temveč tuđi vse tisto, kar jim omogoča dostojno mesto v družbi. To pa je strokovno znanje, pripravljenost za delo ter pozitivna samopodoba, ki se kaže predvsem v zaupanju vaše in v svoje sposobnosti ter v samospoštovanju. Ideja CMO je vzeta po danskem vzoru, kjer zelo podpirajo neformalno pridobivanje znanja, s tem pa dvigajo raven znanja v državi. Trenutno se v podjetju Ml AMIGO največ ukvarjajo s projektom CMO, ki so mu posvetili zadnji dve leti, saj morajo zadostiti kadrovskim in prostorskim kriterijem ter kriterijem glede opreme. Idejni vodja tega projekta je Nataša Žalec Andragoškega centra Slovenije, ki bo po zaključeni eksperimentalni izvedbi podal tuđi strokovno oceno. Center za mlajše odrasle (CMO) je prvi tovrstni projekt v Sloveniji, ki vabi v svojo družbo vse mlade med 15. in 26. MENGSAN Nataša je "korajžno" prebrala nckaj misli o čude/u v medsebojnih odnosih - NASMEHU. Cmoki in Cmokice sporočajo, da se imajo lepo. letom starosti, ki iščejo zaposlitev, nimajo pokliča, si želijo ustvarjalno preživljati čas, si pridobiti znanje ter se družiti z mladimi iz okolja. V Sloveniji je namreč okoli 18.000 oziroma 30 odstotkov te populacije. Namen tega centra je, da je le-to ena od postaj na življenjski poti, na kateri se posameznik vpraša: Ali lahko kaj naredim za to, da se moj položaj spremeni? Delovanje CMO je razdeljeno v tri module: program za osebnostni razvoj, poklicni modul ter modul za splošno izobrazbo, v katerem bodo učenci spoznali tište vsebine, ki so jih spoznali že v osnovni soli, pa so bile tedaj slabo obdelane. V ta projekt je trenutno vključenih 12 udeležencev. V skupini je 4 do 6 mladostnikov. Učna enota je učni projekt in ne šolska ura, ni urnika kot v soli. "Delo je načrtovano, vendar ne po šolskem urniku," pravi mag. Marjetka Ateljšek, vodja CMO v Mengšu. Tu ni zvonca. Mladina vsaj tretjino časa preživi v interni knjižnici, kjer lahko učenci sami brskajo po knjigah, v katerih najdejo teme, ki jih zanimajo (problem spolnosti, poštenosti, ... so teme, ki v mladostnikih sprožajo vrsto vprašanj). Učenci si tu upajo vprašati vse, kar jih žuli. Kot je povedal mag. Jože Miklavc, svetovalec Ministrstva za šolstvo in šport, je to najbolje organiziran projekt v Sloveniji, ki se ga je lotilo mlado izobraževalno podjetje Ml AMIGO in je tuđi eden od najzahtevnejših projektov, katerega zametki segajo tri leta nazaj. Podjetje Ml AMIGO - čeprav mlado in neizkušeno - se je javilo na razpis. NAŠA ŠOLA IZOBRAŽEVANJE ftfllfS^Sl&K] M IZOBRAŽEVANJE VAŠA POŠTA Center za mlajše odrasle V premislek Projekt CMO je stal 35 milijonov tolarjev. Sofinancirali pa so ga: Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, Republiški zavod za zaposlovanje, občine Kamnik, Domžale in Mengeš ter podjetje Ml AMIGO. Vizobraževanje mentorjev so se vključili brezposelni - le-ti morajo imeti najmanj poklicno solo. V timu izobraževanja v tem projektu mora biti najmanj 50 odstotkov ljudi z visoko izobrazbo. 20 umi program za mentorje je od 17 udeležencev uspešno zaključilo 7, od katerih so štiri zaposlili za omenjeni projekt. Ob priliki odprtja projekta CMO je prišel blagoslovit prostore, v katerem poteka izobraževanje, duhovnik Stane Kerin, ki je med drugim dejal, da je prav, da človek, ki išče neko znanje, išče tuđi življenjsko modrost, ki človeka dviga iz nevednosti. Vpodjetju Ml AMIGO za naprej razmišljajo o odprtju Središča za samostojno učenje, ki ga nameravajo odpreti še v letošnjem šolskem letu. V ta namen že opremljajo knjižnični prostor z dodatno audio, računalniško in video opremo. Pri tem projektu nameravajo zaposliti delavca z visoko izobrazbo in z zaključenim programom za vođenje tega središča. Idejni vodja projekta je tako kot za CMO Andragoški center Slovenije. Marija Prime Foto: P. Leskovec Slavnostni govornik, mag. Jože Miklavc, svetovalec vlade pri ministrstvu za šolstvo in šport, razmišlja o potrebah izobraževanja odraslih, Večkrat se sprašujem, če kdo prebira tole moje pisanje, ali ga napotek v naslovu vzpodbudi, da pomisli in premišlja, kaj se sploh dogaja v našem Mengšu. Kaj dela občinski svet in občinska uprava. V času pred volitvami so nam vsi ti svetniki obljubljali po svojih strankah marsikaj. Pa se takole sprašujem, kaj od tega so izpolnili, oziroma koliko se sploh trudijo obljube izpolniti. Sam večkrat premišljujem o tem. Kar nekaj svetnikov poznam in prav vesel sem, če se lahko s kom od njih pogovorim. Tako marsikatero informacijo dobim iz prve roke! Težave, ki se v zvezi z delom sveta, na relaciji svet-uprava, pojavljajo kar pogosto mi osvetli oseba, ki je prisotna ali bolje prizadeta, tako odpadejo vsi tišti dodatki, ki nastanejo na daljših relacijah poti neke informacije, pa so nekako napihnjeni ali ćelo neresnični. Vas te zadeve zanimajo? Kdaj premišljate o tem? Sicer pa so seje sveta po statutu javne ali ne? Ko sem razpredal take in podobne misli, v pogovoru z "mojim" svetnikom, mu postavil nekaj vprašanj, me je kar nekam žalostno pogledal in začel: To pa nišo tako preproste stvari. Vidiš, če pomislim nazaj, je Občinski svet v tem letu naredil kar veliko. Od sprejema statuta Občine, poslovnika, pa do kar lepega števila odlokov in sklepov, ki so za delo v Občini potrebni. V marsikateri občini, ki je bila na novo ustanovljena, so naredili precej manj. Da ne govorimo o tem, da je po nekaterih, delo sveta popolnoma blokirano, iz političnih razlogov, ali pa zaradi popolnega nesoglasja z upravami in župani teh občin. Pri nas zadeve še kar tečejo, no tako-tako. V času našega delovanja je bilo posredovanih kar precejšnje število pobud in vprašanj. Na približno 32 še do danes nismo dobili odgovora. Res je, da se je uprava sele ustanavljala in začetne organizacijske težave so razumljive. Res pa je, da je prenekatero vprašanje bilo postavljeno na račun bivše KS Mengeš in kar nekaj jih je, ki so bili ali zaposleni, ali svetniki v tej KS. Vendar izgleda, da je većino teh ljudi z ukinitvijo KS, zapustil tuđi spomin, saj se marsikatere žgačkljive stvari pri kateri so sodelovali, ne spominjajo več. Pa ne razumeti dobesedno. Kar je bilo dobrega, o to je njihova zasluga, dočim je v kočljivih zadevah vedno sodelovala neka neznana temna sila. In, če je kdo od svetnikov toliko predrzen, da hoče stvari priti do dna, prizadeti jemljejo vse skupaj kot osebni napad in ne kot dobro namero, zadeve razčistiti in postaviti na pravo mesto. Lahko je bilo delati po domaće v KS. Nekaj čisto drugega- je Občina. In, če Občinski svet hoče delati po zakonih in pravilih, ki si jih je sam postavil, že v upravi dvignejo glas, da jih svet ovira. Ćelo tako daleč so šli nekateri, da po Mengšu govorijo: češ koliko, bi uprava z županom na čelu, za kraj že storila, će jih svet nebi oviral. Po drugi strani pa pozabljajo zadeve, ki zaradi njihove malomarnosti ali počasnosti nišo bile postorjene. Naprimer proračun, v treh letnih kvartalih je bilo porabljeno komaj dobrih 40% sredstev, nekaj postavk pa že krepko presega planirana sredstva in vpije po rebalansu. Kdaj ga borno dočakali? Kdo ve? Stakimi in podobnimi težavami se srečujejo naši svetniki. Še kaj bi se našlo. To pa sem zapisal zato, da bo morda vas kdo, dragi bralci, nekoliko pomislil, se poiskušal dobiti in dogovoriti z kakšnim od svetnikov. Pa tuđi zato, da bi končno utihnile neosnovane govorice, kako se združujejo "raznobarvni" svetniki, da potem lažje nagajajo županu in upravi. Dejal bi, da so to zlonamerna natolcevanja, ki naj občanom natrosijo peska v oči, da bi spregledal kakšno bolj resno zadevo. Končno pa bi morali vsi skupaj premisliti in ugotovili bi, da so v svetu, v upravi, v raznih komisijah in odborih in ne nazadnje občinski funkcionarji zato, da bi delali dobro za občane in našo občino Mengeš. Optimist AVTO SOLA tel.: 739-621 MMSl&MI _m Kopriva! V Čemu sprenevedanje ob dejstvu, komu Dodeliti koprivo, ko avtor fotografij in vrstic pod njimi to prav dobro ve!? Po jesenskem delu puščajo traktorji sledove po cestah in tako je tuđi po našem siliranju ostala na parkirišču za bloki na Zavrtih "packarija", ki je zmotila nekaj anonimnežev. Zanimivo je, da leta ni nihče opazil zanemarjenega parkirnega prostora za omenjenimi bloki, ki je že ves čas odlagališče odsluženih avtomobilov in prostor za zabojnike. Vsako pomlad ob pričetku del na njivi pobiramo nesnago vseh vrst od praznih, po možnosti razbitih steklenic do plastike, krp in žic do odrabljenega avtomobilskega akumulatorja! Psi in otroci nemoteno tekajo po njivah in travnikih, kar seveda nikogar ne moti. Vrtnine tam niti slučajno ne preživijo, medtem ko objestneži kopljejo krompir, preden odcveti, mlada koruza pa služi za skrivališče otrokom. Bloki so zgrajeni na naši najboljši zemlji, zaradi česar ni nikogar od odgovornih bolela glava. Z mnogo vztrajnega prizadevanja je uspelo možu dobiti vsaj delno zamenjavo za odvzeto zemljo, ki je po kakovosti mnogo slabša in do kamor nimamo danes niti poštene poti. Do kmetijskega zemljišča vijugamo s traktorjem mimo vrste po cesti parkiranih avtomobilov. Je pač tako. Ohranili smo dediščino očetov. Poleg pripravništva in rednih služb, studija na fakulteti in učenja v srednji soli, delamo tuđi na kmetiji. Vsi. Brez predsodkov. Zaradi tega smo si tuđi zaslužili koprivo v Mengšanu. Doslej smo vselej pospravili sledove za seboj na parkirišču in na cestah, pa tega ni nihče opazil. Letos nas je čas zaradi preobilice dela prehitel in smo to akcijo preiožili za pozneje. Rada bi le, oziroma menim, da je pravilo pustiti za seboj vsaj podpis, kadar imate kritične pripombe! Jožica Per ŠE ENKRAT O TREH TROBENTAH MENGŠA 1. Trobenta Mengša je g. Franc Kompare. Župan Občine Mengeš pa sem bil na demokratičnih volitvah izvoljen Janez Per. Kot takratni predsednik sveta KS Mengeš sem na podlagi sklepa sveta takratne KS Mengeš najel kredit za plačilo vložka Induplati Jarše za 25/38, ki pa je danes last Občine Mengeš. Za 13/38 objekta Slamnik pa nisem najel kredita. Del objekta 13/38 je bil predviđen kot ustanovni delež novo ustanovljene Splošne zadruge Mengeš. Nekatere navedbe objavljene v Slovenskih Novicah, dne 03.11.1995 potvarjajo resničnost dogodkov, ki so se vrstili v postopku za vrnitev premoženja, ki je bilo nekoć last Mengšanov (ustanoviteljev takratne Slamnikarske zadruge) kot je ena izmed njih citiram "Prva trobenta je najela kredit za drugo trobento". Naj končam: res sem glasbenik in to že 36 let. Sem član narodnozabavnega ansambla ALPSKI KVINTET in to že 26 let, poznajo pa me že skoraj po vseh deželah Evrope in mislim tuđi po Sloveniji. Igram pa naslednje instrumente: pozavno, bas kitaro in zelo uspešno tuđi bariton. Župan Občine Mengeš Janez Per V Mengšu, 03.11.1995 Res, da je v Mengšu malo primernega prostora za lepljenje plakatov. Pa tuđi postavljene "okrogle spake" so skoraj neuporabne, saj nanje ne spraviš nič. Pa vseeno bi bilo prav, da tišti, ki lepijo plakate, spoštujejo osnovna kulturna načela. Tuđi mi smo lepili plakate za humanitarno glasbeno prireditev Slovenski slavček. Nasproti bistroja Lovec smo razpeli transparent in ob njem nalepili plakate nastopajočih ansamblov. Toda gelj, zlomka! Že naslednji dan opazim, da našega tranparenta ni več. In kaj ugotovim? Nekdo je na silo odstranil naš transparent in ga pri tem poškodoval ter ga vrgel preko ograje. Kdo je to storil, ne vem, vem pa, da sta se dva "podpisala", saj sta na isto mesto nalepila svoje plakate: KONCERT NINO MERLJN IN KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA, VABILO NA RAZSTAVO V GALERIJO MEŽNARIJA. Naj pripišem, da je bilo dovolj prostora za lepljenje plakatov tako na levi kot na desni strani. Jože Mlakar Odgovor gospodu Tomažu Štebetu na temo "Tipski zabojniki da ali ne" Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Ur. vestnik št. 6/92) ureja pravice in dolžnosti tako uporabnikom (občanom) kot izvajalcu (KSP Domžale), ki odvaža in deponira komunalne odpadke. Odlok v 11. členu obvezuje občane, da so dolžni zbirati komunalne odpadke v tipizirane posode. Dejstvo je, da odlok ne našteva natančno vseh posod oziroma zabojnikov, ki naj bi bile tipske ali bolje ne "sledi" spremembam standardov oziroma proizvodnji smetarskih zabojnikov. Povedati moram, da domaći proizvajalci opreme (Emo Celje, Zarja Petrovce) ne izdelujejo več 80 I okroglih smetarskih posod. K jaš osnovni namen obveščanja občanov I No nabavi določenih smetarskih zabojnikov je potekal v tem smislu, da bi le-te lahko praznili strojno. Poleg tega smo želeli opremo (zabojnike) poenotiti za vse naše uporabnike tako, da jo bo mogoče vklopiti v koncept VAŠA POŠTA Kako lepimo plakate Tipski zabojniki da ali ne IMMgJ&KI 24 ločenega zbiranja odpadkov. Priznati moramo, da se bo z uvedbo zabojnikov na kolesih zmanjšal fizični napor našim delavcem in da je s tem opravljen določen korak k humanizaciji dela. Nenazadnje so naši uporabniki že v veliki meri zamenjali 80 I posode z zabojniki na kolesih, ker so si s tem olajšali delo pri namestitvi zabojnikov za možen odvoz odpadkov. Z obveščanjem naših občanov o nabavi tipskih posod smo želeli tuđi povedati, da je odpadke potrebno odlagati v smetarske posode (to obvezo ureja 11. člen odloka) in ne v različne kartonske škatle in raznovrstne vreče. Opravičujemo se vam, če so vam delavci z malomarnim ravnanjem uničili smetarsko posodo in jo brez vašega dovoljenja tuđi odpeljali. Vendar, v kolikor bi bila vaša iskrena želja po odpravi takih in podobnih primerov (v dani situaciji bi morala biti), bi nas o tem dogodku lahko takoj obvestili, da bi primer preverili in seveda na osnovi ugotovitve ustrezno ukrepali. V većini primerov takšnih reklamacij (poškodbe smetnjakov) se je na osnovi ogleda ugotovilo, da se posoda s strani občanov ni ustrezno čistila ali bolje vzdrževala, posledica tega pa je bilo pregnito dno posode. Morda nas iz tega razloga niste želeli pravočasno obvestiti o poškodbi le-te. Povedati moram, da smo, če se je ugotovila poškodba na smetarskih posodah zaradi malomarnega dela naših delavcev, le-to takoj popravili, v kolikor smo bili pravočasno obveščeni in če le-to ni uničila korozija. Vzvezi s pristopom k ločenemu zbiranju odpadkov v vaši občini Mengeš pa boste morali odgovor poiskati pri gospodu županu, saj smo komunalci v dani situaciji le operativni izvajalci sprejetih - zahtevanih nalog. Ne glede na to, pa bi želei poudariti, da je bil za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov opravljen pilotni projekt na dveh tipičnih kompleksih. Ločeno zbiranje odpadkov (biološki, steklo, papir, nevarni odpadki in ostalo) smo izvajali od meseca maja 93 pa do aprila 94 na področju individualnih stanovanjskih hiš kot tuđi na področju blokovne izgradnje. Na osnovi tega je Mariborski ekološki inženiring posredoval 6. 7. 1994 Občini Domžale končno poročilo o izvedenem pilotnem projektu. Nadalje pa je Občina Domžale sprejela ponudbo Instituta za ekološki inženiring o pripravi programa za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v Občini Domžale. K laloga zbiranja, odvoza in deponiranja INkomunalnih odpadkov je lahko direktno dodeljena javnemu občinskemu podjetju. Dejstvo je, da so ustanovitelji javnih podjetij občine. To pomeni, da Občina v celoti nadzira delo javnega podjetja in ga tuđi usmerja. Tako obravnava in potrjuje predloženi plan poslovanja, obravnava in potrjuje poročila o poslovanju, potrjuje spremembo cen komunalnih stortitev (če tega ne ureja država), nenazadnje deli tuđi dobiček v javnem podjetju, v kolikor bi bil ustvarjen in lahko po mili volji izvaja revizijo poslovanja javnega komunalnega podjetja. Revizija - analiza poslovanja za leto 91, 92 ter ocena poslovnega nacrta za leto 1993 (opravila jo je zunanja firma ZOP po naročilu Izvršnega sveta Občine Domžale v juniju 1993), je med drugim pokazala, da je bila takratna cena (enostavna reprodukcija) odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v občini Domžale od 60 občin po visini na 42. mestu. Na osnovi navedenih dejstev se sprašujem, kaj vas vodi, sili v iskanje drugega izvajalca (koncesionarja) za opravljanje te dejavnosti? Priznam, da borno morali do neke mere izboljšati kvaliteto dela in slej ko prej pristopiti k racionalnemu modelu ločenega zbiranja odpadkov, kar pa ni razlog za iskanje drugega izvajalca. Zmotno je razmišljati o "dobrotniku" (za izvajanje dejavnosti zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov) na oni strani Alp, ki bi rad brezplačno nekaj doprinesel k promociji Slovenije, ki bi občanom brezplačno podelil smetarske zabojnike, ki bi se odpovedal dobičku in nenazadnje na našo željo odpeljal sporne odpadke preko meje v svojo deponijo. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale prejme za reden odvoz in deponiranje odpadkov iz gospodinjstva s stanovanjsko površino 95m2 376 SIT mesečno. To mesečno plačilo nam nalaga sledeče obveze: - štirikratni odvoz komunalnih odpadkov na mesec - dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov - brezplačno deponiranje gospodinjskih, hišnih, vrtnih odpadkov, pripeljanih s prikolico osebnega avtomobila, oziroma v manpih kolčinah. Vi pa seveda zahtevate (kot imajo urejeno v sosednji občini Kamnik), da vam za ta denar (376 SIT mesečno) nabavimo in postavimo tuđi ustrezno posodo, ki nam v dani situaciji predstavlja strošek v visini 16.000 SIT. Amortizacijska doba posode po določilih proizvajalca traja pet let. Težko privzamemo vaš model ločenega zbiranja odpadkov (ki ga menda že izvajate) in ga prenesemo na ostale občane. To pa iz razloga, ker sistem ločenega zbiranja odpadkov še ni urejen, ni komercialno zanimiv ali bolje zahtevan, kar pomeni, da v dani situaciji lahko ločeno odlagate le biološke oz. organske odpadke. Danes parola o zbiranju in vrnitvi dragocenih surovin za industrijo ni privlačna. Hočem reći, da je potrebno za že zbrano surovino (železo, steklo, plastiko...) odstranjevalcu (Dinos- u) plaćati opravljeno storitev. Menim, da bo morala država predhodno določiti strategijo ravnanja z odpadki, kasneje smo na vrsti komunalci. Morda pa boste nekaj doprinesli k rešitvi problema, če boste baterije (kot posebni odpadek) odnesli v predal ministra Gantarja, da bo le-ta čimprej poln. Namreč, v sobotni prilogi Dela (4. november 1995), je minister Gantar izjavil, da baterije odlaga v predal in caka, kdaj bo postavil strategijo za ravnanje s posebnimi odpadki. * Odgovor pripravili Tehnični vodja KSP Domžale Janez Repnik, ing. gradb. Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje sole. Tel.: 739 412 MMSŽiftKl VAŠA POŠTA H^^^^^^B^P^^^^^^H^^^^^^^HliiB?^^ m DRUŠTVA KD Franca Jelovška Slikarska razstava akademskega slikarja Zmaga Puharja v Galeriji mežnariji v Mengšu. Galerija mežnarija postaja zbirališče umetnikov. Svoj delež je tokrat prispeval akademski slikar Zmago Puhar. Razstavo so si ogledali med mnogimi prijatelji naše Galerije tuđi sloviti umetniki: Klavdij Tutta, Dušan Lipovec in Boni Čeh. S svojim obiskom so nas počastili tuđi občinski veljaki, župan g. Janez Per, g. Alojzij Janežič, go. Tatjana Sivec-Strmšek in g. Branko Li par. Vsi umetniki so pohvalili delovanje galerije in dali laskave ocene organizatorjem in razstavljalcem. Strokovno oceno razstave Izseki iz narave je zapisal akademski slikar Dušan Lipovec. OCENA Za akademskega slikarja ZMAGA PUHARJA je bila že od začetkov njegovega likovnega snovanja bistvena trdna in zanesljiva, eksaktna risba, opazna že v studijskih delih, ki so nastala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na konstrukcijski risbi je gradil većino svojega dosedanjega slikarstva, ne glede na likovni repertoar, ki ga je črpal iz figurativnega sveta in krajinskih motivov. Vpričujoči seriji slik v mešani tehniki na papirju ali platnu, katere pomenljivi naslov "Izseki iz narave" nas opozarja, da je avtor še Kulturnemu programu ob odprtju razstave akad. slikarja Zmaga Puharja so poleg številnih oblikovalcev prisluhnili tuđi častni gostje in najvišji predstavnik! mengeške občine - župan Per in predsednik občinske sveta Janežič. vedno vezan na nekatere naravne danosti, je ohranjen njegov značilni, prepoznavni slog. Kljub zavezanosti "naravi" je to slikarstvo daleč od kakršnega koli mimetičnega odslikavanja danega sižeja; gre za koncentracijo in poenostavljanje ali pa drobljenje in razvrščanje oblikovnih ploskev, ki jih razmejuje ali povezuje značilno "konstrukcijsko" slikarsko črtovje, včasih že geometrijsko-abstrakne barvne linije. Tako nastajajo konstrukcijske tvorbe v značilni Puharjevi barvni paleti - svojske, lahko bi jih poimenovali kar abstraktne slikarske kompozicije. 1MM~ ■ Oblikovanje in postavljanje razstave je zahtevno delo. Tuđi tu prihaja do izraza izvirnost in navdih. Mladi se hitro učijo. Izvirnosti ne manjka. Slike in harfa, barvc in glasba, slikar Zmago Puhar in harfistka Bronka Mišić Prinčič; nednost, ubranost in temperamernt so napolnili Galerijo mežnarijo. RMMS^M 7ia I DRUŠTVA KD Franca Jelovška Zmago Puhar uporablja ta način likovnega izražanja predvsem, da z njim osvobaja predmetnost figurativnosti, torej slučajnosti in enakopravnosti pogleda, kar postavlja njegovo slikarstvo tuđi v blizino kubističnega formalizma ali ob poetiko neoplasticizma. Skratka, kljub lineamemu kopičenju barvnih elementov, ploskev in linij gre za specifično poenostavljanje in zgoščenost motiva, za redukcijo resničnega v zapleten splet linearnih prvin. Te tvorijo konstruktivistične barvne sheme, ki se intenzivirajo v svojske geometrizirane abstrakcije, v kolažne skupke, kompozicijske celote z učinkom mozaičnih tvorb. V likovnih študijah Zmaga Puharja gre torej za dokaj posebno ustvarjanje, ki bi mu le stežka našli vzporednice v sodobni, pa tuđi starejši moderni slovenski likovni umetnosti. Dušan Lipovec, akademski slikar in likovni kritik Kulturni program je oblikovala harfistka Bronka Mišič-Prinčič. Bronislava Prinčič je pričela s studijem harfe po končani nižji soli klavirja pri prof. Jožici Avguštin na kranjski glasbeni soli. Harfo je studirala pri prof. Rudi Ravnik Kosijevi in je v njenem razredu tuđi diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1992. Že kot študentka se je predstavila kot solistka s Simfoničnim orkestrom in v različnih komornih skupinah. Od leta 1988 je bila harfistka v Sinfoničnem orkestru Slovenske filharmonije, od leta 1994 pa je članica orkestra ljubljanske Opere. Ves čas se še izpopolnjuje pri eni vodilnih pedagoginj in solistki v Italiji, prof. Patriziji Tassini. Kot pedagoginja deluje na glasbeni soli Center v Ljubljani. Zadnji dve leti sodeluje v duu z Vladimirjem Hrovatom z mandolino ali ustno harmoniko in v razširjenem triu z Igorjem Sajetom s kitaro. Te koncerte zasledimo v okviru najpomembnejših festivalskih prireditev; Festival Ljubljana, Hrtove muze, Kogojevi dnevi, Rogaško glasbeno poletje in na odprtju razstave Zmaga Puharja v Galeriji mežnariji v Mengšu. MENGŠAN Izlet društva na Sladko Goro Vnedeljo, 29. oktobra letos, smo se člani Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš - pa tuđi nekaj nečlanov - odpravili na prvi izlet društva, ki pa je že mejil na strokovno ekskurzijo. Prek Tuhinjske doline in Celja smo potovali do bisera slovenskega baročnega ustvarjanja, do Sladke Gore. Naš ogled se je začel s sveto maso, pri kateri je igral naš organist, saj sladkogorci svojega nimajo. Po maši pa nam je sladkogorski župnik povedal več besed o sami cerkvi, za nas pa so bile zanimive predvsem freske našega rojaka Franca Jelovška. Marijina cerkev je bila I. 1744 ražen zvonika podrta, dograjena pa je bila do leta 1754. Po svoji čudoviti arhitekturi in bogati opravi spada med najpomembnejše kulturne spomenike na Štajerskem. Zunanjščina je izredno slikovita, notranjost pa prostorno harmonična in akustična. Pokrivajo jo Jelovškove freske iz I. 1752 in 1753, ki prikazujejo prizore čudežnih ozdravljenj. Oprava je sijajno vkomponirana v prostor in je med najlepšimi, kar jih premoremo na Slovenskem. Freske in druga oprema, ki jo je skiciral tuđi Franc Jelovšek, nišo zanimive samo za Slovence, saj si jih pridejo ogledat tuđi iz drugih držav. Še več! Skupina japonskih strokovnjakov se je ćelo ponudila, da restavrira Jelovškovo slikarijo na tak način, kot Sikstinsko kapelo v Rimu. Žal pa nekateri najvplivnejši narobe razumejo to dobronamerno ponudbo. Po razlagi se nam je prileglo dobro kmečko kosilo na kmečkem turizmu približno 300m oddaljenem od cerkve. Vzeli smo si čas za klepet in naredili tuđi nekaj skupinskih fotografij. Ker se je dan prevesil v drugo polovico, smo se s polnim KAM-BUSovim avtobusom odpravili proti našemu drugemu cilju, proti Olimju. Sopote (Olimje le v ljudski rabi) ležijo blizu Podčetrtka. Naselje Olimje se prvič omenja leta 1208, dvor pa 1436. Srednji grajski kompleks je bil zgrajen leta 1550. Ko so ga leta 1663 dobili pavlinci, so ga predelali v samostan. Zgradili so cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila leta 1688 posvećena. Cerkev ima edinstvene baročne oltarje in prižnico v crni barvi, česar ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji. Za nas je bila zanimiva predvsem najstarejša slovenska lekarna, ki so jo pavlinci locirali v JV stolp. V njej so freske z motivi zdravilstva, naslikal pa jih je rogaški slikar Anton Lerchinger leta 1770. Ker smo morali malo počakati na vodstvo prijaznega patra, je večina izkoristila priložnost in se "zakadila" v Čokoladno hišico. V dolgem hodniku samostana so naša dekleta zapela še nekaj pesmic, potem pa smo se morali podati na nočno vožnjo proti domu. Za večino od nas je bil to prvi ogled tega dela Slovenije, zato smo spoznali veliko lepih in zanimivih stvari, ki jih prej sploh nismo poznali. To je bil prvi izlet društva iz ciklusa izletov spoznavanja Slovenije in njenih zanimivosti. Viljem Hribar Sladkogorski biser-Marijina cerkev. Sladkogorski šopek. MMSSiSMKl DRUŠTVA KD Franca Jelovška Luč, vrezana v temo je nosila naslov razstava grafik in kipov Mihaele Žakelj, ki je bila v Galeriji mežnariji od 20. oktobra do 5. novembra 1995. Mihaela Žakelj je na oddelku za likovno pedagogiko leta 1993 diplomirala iz kiparstva in grafike s temo Povnanjanje notranjega pod mentorstvom akademske kiparke prof. Dragice Čadež in akademskega grafika prof. Iva Mršnika. Leta 1993 je dobila tuđi studentsko Prešernovo nagrado. Kritiko je ob odprtju razstave zapisal in prebral Matej Metlikovič. Delovanje KD Franca Jelovška Mengeš - posebno Galerija mežnarija zelo kvalitetno uveljavlja v slovenskem prostoru. Pogovor med podpredsednikom društva in mentorjem za galerijsko dejavnost Janezom Škrlepom, Izidorjem Rejcem in slikarjem Vinkom Železnikarjem. Umetnica Mihaela Žakelj in likovni kritik Matej Metliković. Utrinek z razstave. Razstavo umetnice Mihaele Žakelj je odprl predsednik KD Franca Jelovška Viljem M. Hribar. AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel./fax: 737-300 SMMSiš&Kl ■.,m DRUŠTVA KD Franca Jelovška Postavljanje več kot 700 kg težkega kipa pred Galerijo mežnarijo. Mihaela Žakelj, dobitnica studentske Prešemove nagrade. V moči njene umetnosti se v ta naš vidni svet rojevajo nova znamenja učlovečene svetosti... Razstavo si je ogledal tuđi poslanec SKD gospod Izidor Rejc. Fcto: P. Škrlep S fotografijami oprem/7: Peter Škrlep Pri postavljanju razstave sodeluje šolska mladina, dijaki in študentje. Strokovnjaki ocenjujejo, da so postavitve zelo kvalitetne. S pomočjo profesorja na lažji način do uspeha v matematik] Tel.: 737 297 W5m MMUSŠČiM DRUŠTVA I KD Antona Lobode Primožev večer Sredi oktobra je v loški cerkvici sv. Primoža in Felicijana v čudovitem ambientu, ob svečah in baklah, naše Kulturno društvo Antona Lobode pripravilo koncert narodnih in umetnih pesmi z naslovom PRIMOŽEV VEČER. Uvod v uradni del večera so popestrili že uro prej mladi pritrkovalci, ki so vabili v božji hram s pesmijo loških zvonov, nadaljevalo pa se je z nežnimi zvoki citer izpod prstov 17- letne Karmen Bonča iz Šenčurja ter ubranim petjem okteta Deseti brat iz Crnuč in MKZ Mengeškega zvona. Žal je morala svoj nastop Mengeški zvon Mengeški zvon je praznoval... Svojo 20 - letnico delovanja smo člani zbora s prijatelji naše glasbe praznovali v petek, 27. 10. 1995. Z žensko vokalno skupino KVARTA, moškim nonetom BRDA in nepozabnim virtuozom na cifrah Tomažem Plahutnikom, smo oblikovali večer, ki je po vseh odmevih uspel. Ob tem se želimo še posebej zahvaliti našim donatorjem, ki so s svojimi prispevki podprli organizacijo prireditve. Poleg objavljenih donatorjev v brošuri se Mengeški zvon zahvaljuje še naslednjim: Petrol - bencinski servis Mengeš, M.O. Stenske ure SP Jarše, podjetju Ml AMIGO in mojstru Jožetu Peru in ženi za izvrstno kulinariko. Foto: Jure Jerič zaradi bolezni odpovedati ženska vokalna skupina Kvarta. Prisrčnost nastopajočih in sproščeno ozračje številnega občinstva sta dokaz, da so se med nami dobro počutili in da je prireditev uspela. Veseli nas, da so vsi zadovoljnih obrazov zapuščali cerkvico in želimo si, da bi bilo tako tuđi v prihodnje, saj naj bi prireditev postala tradicionalna. Spoštovani poslušalci, s svojim obiskom ste nas prepričali, da ima kultura svoje mesto in privržence tuđi na vaši. Joie Brojan Zbor je ob svoji 20-letnici izdal lastno kaseto, katero lahko naročite na tel. 739 556 (Hribar Tone). Jože Vahtar MARTINOVANJE S SLOVENSKIM KVINTETOM Tuđi letos se je v restavraciji Stol Kamnik zbralo preko 250 članov SOŽITJA, društva za pomoč duševno manj razvitim iz Mengša. Z nami je bilo 65 gostov iz prijateljskega društva iz Zagorja ob Savi. Prizadevni odborniki so pod vodstvom predsednice društva gospe Vere Juhant in tajnice gospe Silve Drešar pripravili bogat srečolov, tako da je vsak udeleženec Martinovanja dobil še priložnostno darilo, najsrečnejša pa sta dobila glasbeni stol Philips in žensko kolo. Prireditev je povezoval gospod Svetozar Guček, s svojim programom pa so jo tuđi popestrili Domžalski rogisti. Seveda tuđi brez dobre jedaće ni šio. Prizadevno strežno osebje iz restavracije Stol je pripravilo pravo Martinovo pojedino. Ob zvokih ansambla Slovenski kvintet pa je bilo živahno na plesišču. Vsem, ki so članom društva Sožitje pripravili prijetne urice v restavraciji Stol Kamnik, se prisrčno zahvaljujemo, predvsem vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju v korist članov društva. MLAJ MENGSAN Mengeški zvon je lepo zadonel. Foto: P. Leskovec IO I MSKfSiftJM DRUŠTVA Oktober, mesec požarne varnosti Ob zaključku oktobra, meseca požarne varnosti, gasilci že lahko iz dosedanjih analiz dogodkov ugotovimo, da je bilo leto, ki se zaključuje, dokaj naporno, saj je bilo potrebnih večje število izvozov na požarišča ali druge intervencije, kakor v minulem letu. Tako je bilo na območju občine Mengeš zabeleženih 15 intervencij, od tega 8 izvozov ob požarih, posredovanje ob prometnih nesrečah pa v 7 primerih. ,±±i PGD Mengeš gašenja, saj so gorele kemikalije, namembnost objekta pa ni bila označena. Vendar je gasilcem iz Mengša, Loke, CPV Domžale, Domžal, Homca, Jarše-Rodica in Induplati požar uspelo v sorazmeno kratkem času lokalizirati in pogasiti s peno. Analizi teh dveh požarov kazeta na dobro delo v gasilskih vrstah, ki temelji na stalnem izobraževanju gasilcev in izpopolnjevanju opreme za najzahtevnejše vrste požarov. Požar v Melodiji slikan iz Mengeškega zvonika 16.8.95. Omeniti je potrebno, da sta bila v Mengšu dva večja požara, prvi v Melodiji Mengeš dne 16. 08. 95, ki je bil precej odmeven v sredstvih obveščanja, zato vzrokov o nastanku požara ne bi omenjal, rad pa bi poudaril tisto, česar v časopisju ni bilo moć zaslediti. To je bila izredno hitra intervencija gasilcev, s katero so preprečili večjo materialno škodo, saj je bilo v hitrem času preprečeno širjenje požara na ca 70 m dolg objekt, v katerem so bili proizvodnji prostori, kakor tuđi na objekt tovarne Filc Mengeš v neposredni blizini. V akciji so sodelovali gasilci iz Mengša, Loke, Topol, Domžal, Kamnika, CPV Domžale, Poklicne brigade iz Ljubljane, Jarše-Rodica, Homca in Most. K laslednji večji oz. zahtevnejši požar je bil v INskladišču podjetja Edigs 12. 09. 1995. Zahtevnejši je bil predvsem zaradi načina Foto: Stane Kerin Mogoče bo kdo ocenil, da je bilo na požarih preveliko število gasilcev, vendar ima vsak poveljujoči na požarišču rajši dvajset gasilcev preveč, kakor pa samo enega premalo, saj je sicer vprašljiva dobra izvedba intervencije. Zato tuđi gasilci iz občine Mengeš pohitimo na pomoč izven našega področja, kar je bilo v letošnjem letu v 17 primerih, od tega je bilo 13 požarov in 4 črpanja oziroma dovozi vode. To je bil le kratek pregled glavnih aktivnosti ob neposrednih nevarnostih ognja in vode, opravljenega pa je bilo še veliko več dela ob raznih vajah, tekmovanjih, prireditvah, o čemer pa vas bodo posamezna društva seznanila v tem glasilu po opravljenih občnih zborih. Janez Koncilija Gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti Voktobru, mesecu požarne varnosti, je bila za Poveljstvo Občine Mengeš v petek, 13. 10. 95 ob 16.00 uri organizirana velika gasilska vaja v podjetju Tamiz Mengeš. Namen vaje je bil preverjanje usposobljenosti gasilskih enot in stanja gasilske opreme, zlasti pa seznanitev gasilcev s podjetjem z večjo požarno ogroženostjo, kamor lesni obrati vsekakor sodijo. V vaji so sodelovali gasilci iz Poveljstva Občine Mengeš in sicer štab za izvedbo vaje v sestavi MENNf »VOVir.Ht 1KMW TAMtA V Ml Hr,lU MMMKiM »•*•£•* to. ITInMt MMliM »IAVMIC* t-Ml.*l)iMt ItlA » ■ 1.AKAM1CA •<-»i>L*>.sa umu*« ».MA *» Ht»ii\ 1 Ml Tft-OTKi.N t-Mfc »*l 1B*at.t |2] trmd ■•i>»TA3* MCCUAL; *MC> Ul »;M»A ««HUI 3*1 DRUŠTVA ŠPORT PGD Mengeš I^ifSS^S-'i'"!"'"'r!;!"';';';'"':'''"'i';';'i'i'i''iri;1- '; ■ ■ ■■■■■ ■ ■. . ■ ■'..... Spedalna olimpiada Janez Koncilija, Stane Šimenc in Slavko Burkeljca, gasilska trojka Tamiz, PGD Mengeš s tremi oddelki, PGD Topole, PGD Loka, PIGD Lek, iz sosednje občine Domžale pa CPV Domžale in PGD Trzin, skupno 58 gasilcev. V vaji so bili kot opazovalci navzoči še: delegata Gasilske zveze Domžale Janez Breceljnik in Milan Tomše, republiški požarni inspektor Marjan Trobec in poveljnik Civilne zaščite Občine Mengeš Tone Vahtar. Motiv za izvedbo vaje je bil požar v strojni delavnici, ki je nastal ob zaključku delovne izmene, zato so delavci samostojno ukrepali do prihoda gasilcev, ki so izvedli napad in obrambo iz štirih težkih vozil (avtocisterne in kombinirana vozila) in enega orodnega vozila; pri dovajanju vode iz naravnega vira (Pšate) pa so sodelovale tri enote, ki so z motomimi črpalkami dovajale vodo po cea 400 m dolgem cevovodu do požarišča. Ob koncu vaje je poveljnik Gasilske zveze Domžale Janez Breceljnik podal strokovno oceno, v kateri je bila priprava in izvedba vaje pohvalno ocenjena. Zbrane gasilce je pozdravil tuđi gospod Marjan Trobec, ki je dal nekaj smernic za nadaljnje delo in čestital ob mesecu požarne varnosti. Zahvala, da je vaja lepo uspela, gre seveda tuđi delavcem Tamiza, ki so prisostvovali vaji, zlasti pa njihovemu direktorju gospodu Živku Rozmanu, ki je bil pripravljen odstopiti objekt za izvedbo vaje in v njej tuđi aktivno sodeloval, zlasti pri preizkusu naprav za tehnično varovanje objekta. Tuđi on je pozdravil vse udeležence vaje s priznanjem o dobro izvedeni vaji, zatem je vse sodelujoče povabil na okrepčilo, kjer smo se o vaji lahko še dodatno pogovorili. Vsi prisotni so menili, da so vaje v industrijskih objektih nujno potrebne, saj se gasila seznanijo z možnimi nevamostmi, dostopi, vodnimi viri, naanom alarmiranja in še z marsičim, kar bi ob resničnih intervencijah morali vedeti. Upam, da bodo podobne gasilske vaje naletele na ugoden od/nev v delovnih organizacijah in borno tuđi na ta način še dodatno usposabljali svoje člane. Janez Koncilija VŠportnem parku Domžale se je 23. septembra dopoldne zbrala pisana druščina ljudi od vsepovsod. Dogajalo se je nekaj posebnega. Duševno prizadeti iz vse Slovenije so tekmovali v atletiki, se trudili po najboljših močeh in dobivali kolajne. Vsakoletna Specialna olimpiada se je tokrat, upam, da ne zadnjič, zgodila pri nas. Tekmovalo je preko 250 udeležencev, zbralo pa se je še približno ravno toliko spremljevalcev, gostov in drugih gledalcev. razveselili In potem se je začelo zares... Zvoke domače glasbe je prekinil glas simpatične Reze, ki jo vsi poznate iz Radia Hit in še dodatno sprostil in predvsem popestril vzdušje. Tekmovalci so tekme vzeli zares in dogajalo se je, da je bil kdo od njih hudo razočaran in ga je bilo treba potolažiti. Dolgo so se pripravljali, živeli za ta dan, saj v njihovih otroških dušah ni prostora za preveč stvari naenkrat in tako Soproga predsednika države, gospa Štefka Kučan, odpira miting. Foto: V. Repanšek Začelo se je v hladu in megli in dolgi mimohod tekmovalcev v toplih trenirkah je dokazoval, da so pripravljeni na vse. Tekmovanje bo v vsakem vremenu! Tuđi prav, sicer pa se je že čez slabi dve uri pokazalo sramežljivo sonce in toplo posijalo na prizorišče športnih bojev. Otvoritev je bila slovesna kot se za tako tekmovanje na državni ravni tuđi spodobi in pred mikrofonom se je zvrstilo kar nekaj gostov - predvsem gostij, ki so pozdravili gledalce in športnike. Med drugimi sta jim spregovorili predsednica Parlamentarne komisije ga. Danica Simčič in Županja ga. Cveta Zalokar - Oražem, največji aplavz pa je požela vsakoletna pokroviteljica ga. Štefka Kučan, ki je med drugim dejala: "Bravo naši, bravo Sožitje, bravo kolajne! Obljubljam, da bom držala pesti za vsakega od vas, in da me bo vsak vaš uspeh Ekipa Mengša. Foto: V. Repanšek 1MK1@SM3 i&l ŠPORT Specialna olimpiada mmmmm. Bravo Anja in Tomaž zelo so si želeli medalj... No, tuđi dobili so jih vsi, tuđi za 4., 5. in 6. mesto, "prave", kovinske, saj z drugačnimi ne bi bili zadovoljni. Bil je njihov dan in prav nič ga ni moglo skaziti! Končal se je s kosilom čez cesto pri Repovžu... Poiskala sem gospo Štefko Kučan in jo vprašala. kaj je zanjo drugačnost in kaj ji pomeni, da je vsako leto pokroviteljica tega srečanja. "l/aj mi pomeni? Pomeni, da so me sprejeli, Ivker sem žanje drugačna. Da so me vzeli za svojo. Najdemo dopolnitev eni z drugimi in to nam prinaša veselje. Spoštujem jih, imam jih rada in mogoče se to čuti, zato me povabijo. Rada pridem!" 0 uspelosti prireditve ni bilo treba dvomiti, a vseeno sem povprašala nekaj najbolj odgovornih in prizadevnih pri organizaciji, kaj je žanje uspeh in kaj bi si še želeli naslednje leto... Ga. Vera Juhant, predsednica Društva Sožitje Mengeš: "Priprav je bilo ogromno, pomagali so tuđi vsi starši in veseli me, da je prireditev uspela. Zahvaliti se moram predvsem gospe Koširjevi in Invalidskemu centru Mengeš. Upam, da se vidimo drugo leto na istem mestu." Ga. Ela Kosir, organizatorka tekmovanja: "Po obrazih otrok, oziroma po zadovoljstvu, ki se na njih kaže, sodeč, zaključujem, da je prireditev uspela." Ga. Marija Vreš, pomoč pri telovadbi: "Jaz bi naslednje leto povabila vse OŠ, da nas pridejo gledat. Naj zdravi vidijo, kako se bolni in drugačni otroci mučijo za svoje športne in druge rezultate." In čisto na koncu... le kdaj bo imela ta prireditev toliko gledalcev, kot kakšna druga na državni ravni, kdaj si borno končno upali priti na tako dobro organizirano in prijetno srečanje in preživeli en dan v letu z njimi, kdaj jih borno res sprejeli medse, sprejeli njihovo prizadetost in drugačnost in to tuđi pokazali in dokazali vsaj z udeležbo na njihovih športnih tekmovanjih? Kdaj borno končno...? Andreja Urankar Med mladimi atleti Atletskega kluba Domžale čedalje lepše uspehe dosegata tuđi dva Mengšana, Tomaž Kušar in Anja Završnik, učenca Osnovne sole Mengeš, ki sta se še posebej odlikovala na letošnjem prionirskem atletskem prvenstvu v Kranju, kjer mladi atleti Atletskega kluba Domžale po pravilu dosegajo lepe rezultate. Tomaž je letos zmagal tuđi v uličnih tekih v Brežicah in postal državni prvak. Foto: M. Tomšič TOMAŽ KUŠAR, mladi perspektivni tekač je osvojil dve srebrni medalji in sicer v tekih na 1000 in 2000 metrov, ANJA ZAVRŠNIK pa je po dobrem teku na 300 metrov bila v teku na 600 metrov še boljša in osvojila bronasto medaljo. S tem je nadaljevala tradicijo dobrih tekačic na daljše proge, ki so zadnja leta s pionirskih prvenstev vedno prinašale medalje. Tomaž Kušar pa je tuđi na jesenskem tradicionalnem krosu DELA pokazal, da spada v sam vrh mladih slovenskih tekačev. Z izvrstnim tekom je osvojil SREBRNO MEDALJO, njemu in DAVIDU JERIČU, tuđi mengeškemu tekaču, pa je manjkala le točka do osvojitve pokala v konkurenci mlajših dečkov. V. Čestitamo! f&to> O6f/737-492 Anja na podelitvi naziva športnice sole za šolsko leto 1994/95, z županom. Foto: M. Tomšič FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA FILMA V ENI URI! FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! VIDEO 4JJaI> MMĆ&ž\M Nogometni klub FILC Menges Ekipa mlajših dećkov pred tekmo v Kresnicah: stojijo (z leve proti desni): Siniša Šuman, Goran bai'iuiović, Anže Posavec, Anže Heine, Milan Dejanovič, Aleš Mežnaršič, Grega Bili, Damir Filipič, Dalibor Jovanovič ter Slavko Pišek st. (tajnik kluba), Roman Kalušnik (sponzor) in Miro Pogačar (trener); čepijo (z leve proti desni): Marko Bjelanovič, Tilen Benda, Marko Šalamon, Igor Bartulovič, Damjan Jerebic, Uroš Klopčič, Jernej Gril, Bojan Trifunovič in Aljoša Gerlica (leži). Novice iz Nogometnega kluba Filc Mengeš K logometna tekmovanja v letošnjem letu se I Niztekajo. Vse mlajše ekipe so namreč s tekmovanjem zaključile, članska ekipajM Wf% odigrati še tekmo zadnjega kroga v^|l|§r}u! V času izida te številke Mengš$|a*bo tuđi ta tekma za nami. V decembrsJkJAevilki bomo obširneje predstavili celotna* jiogoRft^na dogajanja v Mengšu v letu 1996 kt Je bilo v znamenju boja članske ekipe za obstenek v II. SNL in boja za pridobivanje polebni^sredstev za uspešno delovanje kluba. Na' tem podrocju so nam pomagali številni sponzorji h donatofji s tovarno Filc na čelu ter Občina Mengeš* 1rT njen župan g. Janez Per. Vtej številki vam predstavljamo naše igralce, ki so v jesenskem delu branili barve našega kluba pri mlajših ekipah. Na tekmah so nastopali naslednji igralci: 1.)Mlajši dečki, katerih sponzor je Podjetje KARO d.o.o. in nastopajo pod imenom KARO Mengeš: Aljoša Gerlica, Darko Topič, Simiša Šuman, Aleš Mežnaršič, Milan Dejanovič, Marko Šalamon, Damjan Jerebic, Goran Bartulovič, V klubu želimo, da bi se v delo kluba vključilo več staršev in zato tuđi ob tej priliki vabimo starše k tesnejšemu sodelovanju. Seveda pa k vpisu v klub vabimo vse otroke, ki jih zanima nogometna igra. Ker mladinska ekipa nima sponzorja, vabimo podjetnike in druge zasebnike k tovrstnemu sodelovanju. NK FILC Mengeš Z"nekoč bil je sneg" bi lahko začel opisovati smučanje v Mengšu. Mlajša generacija že ne ve, kako izgleda Gobavica pokrita s pravim snegom. Pred leti je marljivo Smučarsko društvo Mengeš večino svojega dela organiziralo kar "doma". Uredili smo progo za slalom in veleslalom, na kateri je bilo vsako leto več tekem od cicibanov do veteranov. Pod hribom sta bili dve skakalnici, na katerih je tekmovalo po 50 tekmovalcev in več. Vsakoletni tečaji za smučarje vseh starosti so privabili tuđi do 250 tečajnikov na sneg. Iz take množičnosti je bilo lahko zainteresirati najboljše za prehod od začetnika do tekmovalca. Uspešno so se v mlajših kategorijah kosali na regijskih, republiških in tuđi na državnih tekmah, Svojo smučarsko pot je v Mengšu začel tuđi sedanji članA reprezentance in nekdanji svetovni mladinski prvak Grega Grilc. Zime so se otoplile in snega je zadnja leta na Gobavici komaj za vzorec. Smučanje na oddaljenih smučiščih je postalo vse dražje in delo društva je počasi zamrlo. Uspehi naših smučark in smučarjev, predvsem pa prirojena Ijubezen do smučarskega športa in smučanja v celoti, pa ponovno poživljata smučarijo v Sloveniji. Smučišča so bolje oskrbovana, umetni sneg marsikje uspešno nadomešča pomanjkanje naravnega, zato število Ijubiteljev lepega zimskega športa ponovno narašča. Smučarsko društvo Mengeš se prilagaja času, zato bo organiziralo smučarske izlete na bližnja smučišča. Poskrbljeno bo za učenje začetnikov pod strokovmm vodstvom, kakortudi za izpopolnjevanje znanja in za prosto smučanje. U parno, da nam bo uspelo oživiti zanimanje za to lepo zimsko rekreacijo, ki bo predvsem najmlajšim in mladim omogočila pridobiti znanje lepega in pravilnega smučanja. ŠPORT Anže Heine, Anže Posavec, Jernej Gril, Uroš Klopčič, Bojan Trifunovič, Tilen Benda, Matej Domik, Igor Bartulovič, Peter Car, Andrej Obadič, Darko Bilanovič in Goran Stojanovič. f 2) Starejši dečki, katerih sponzor je notar \Qžj^poiman: Ml&Rp$anšek, Marko Bjelanovič, Grega Bili, DragafrT&pič, Gašper Pogačar, Goran Gajič, Damir^A, Željko Petrič, Dalibor Jovanovič, l^sfl^BAVidraž Rožman, Denis Adlešič, Miacien||Hlčko, Rok Habjan, Gregor Kužnik irt Simonrodgoršek, 3} Kadeti, katerih sponzor je Roletarstvo KOSEC * Miha Jauh, Leon Heine, Robert Mohar, Damjan Bili, Pavel Lukič, Gregor Zorman, Primož Vehovec, Jurij Brank, Peter Tome, Karei Filipič, Dalibor Stanič, Igor Zupanič, Samir Karahoda, Daniel Vučkič, Janez Per in Peter Kosec. 4) Mladina: Gorazd Lukan, Andrej Marolt, Jure Golob, Peter Tomažin, Matjaž Sitar, Gregor Kosec, Tomi Dolenc, David Vrhovnik, Rok Lužar, Matej Škofic, Igor Tomazin, Eten Musič, Halil Musič, Gregor Lorber in Andrej Šmigovec. MSKKŽi^KI LnŠH DOBROTA NE POZNA MEJA Slavčki so razkrili dobra srca Domžalska hala komunalnega centra je bila nabito polna - Nov kralj slovenskih polk in valčkov je Ivan Prešern-Žan. - Prvič je bila podeljena nagrada za življenjsko delo za pisca besedil: prejel jo je Marjan Stare - Ansambli in dobrotniki so se izkazali Zaključek druge humanitarno glasbene akcije Slovenski slavček v Domžalah - zamislil si jo je Ivan Sivec, prav tako pa Souvanovo nagrado je letos uspel še veliko bolje kot lani. Tokrat so bile nabito polne tuđi tribune, akcijo Slovenskih novic in Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik pa so tokrat medijsko podprle tuđi TV Slovenija z urednikom oddaj Jožetom Galičem na čelu, zasebna Megličeva televizijska postaja MMTV z Betko Šuhel kot voditeljico in SAZAS, združenje slovenskih glasbenih avtorjev z direktorjem Iztokom Žagarjem v prvi vrsti. Med obiskovalci je bilo veliko vidnih javnih osebnosti, med katerimi je v prvi vrsti sedela tuđi žena predsednika države Štefka Kučan. Sicer pa je nadvse pomembno to, da tako rekoč ni nihče odrekel pomoći in da je Invalidski center zbral precej već kot lani za stanovanjsko hišo za invalide (natančen znesek borno še sporočili). Darežljivi pa nišo bili samo dobrotniki in vsi tišti, ki so kupili vstopnice, ampak tuđi vsi ansambli domaće glasbe, saj so nastopili le za nagrade, ki so jih prispevali Pletilstvo Vida Retelj, Terme Topolščica, Terme Lendava ter gostilne Narobe, Mostnar in Plečnikova vila v Kamniški Bistrici. Domžalska zaključna prireditev se je že začela na visokem nivoju, za katerega so poskrbeli člani ansambla Borisa Razpotnika. Tuđi vsi obiskovalci so z močnim aplavzom potrdili njihovo kakovost, s tem pa tuđi mnenje naše posebne komisije, da gre za najbolj obetajočo mlado skupino. Marjan Stare je dobil nagrado dr. Feryja Souvava Že drugič je zmagal ansambel Lojzeta Slaka Bronasti Slovenski slavček 1995 ansambel Slapovi je ogrel domžalsko dvorano skoraj do vrelišča. Za njim je prišlo tuđi veliko mladih oboževalcev domaće glasbe. Srebrni Slavček ansambel Nagelj izpod Kamniških planin je tuđi tokrat vžgal tako z igranjem kot s petjem in jodlanjem. Pri zlatem Slovenskem slavčku ansamblu Štajerskih sedem pa je prireditev dosegla že prvi višek, saj so morali ponoviti kar dve skladbi, še posebej pa so se štajerski godci in pevci izkazali s petjem narodnih pesmi in ćelo Napitnice - z Rudijem Šantlom na čelu. Rubinasti slavček Alpski kvintet z Ivanko, Branko in Otom je dokazal, da mu ni para pod soncem glede izvirnosti. Glavni član Alpskega kvinteta Ivan Prešern- Žan pa je bil kot drugi - za Lojzetom Slakom - na svojem področju razglašen za kralja slovenskih polk in valčkov. Naziv je sprejel z veseljem, rekoč, da mu krona zato tako dobro pristoji, ker ima na glavi dobro ventilacijo. Že drugič zapovrstjo pa je najvišje priznanje - diamantnega Slovenskega slavčka prejel ansambel Lojzeta Slaka s Fanti iz Praprotna. Slaki po priljubljenosti pač nimajo tekmeca. Vsi ansambli so dobili lepe skulpture Slovenskih slavčkov, delo kiparja Mihe Kaca. Prvič je bila podeljena nagrada za življenjsko delo za pisca besedil. Poimenovala se je po prvem piscu besedil - dr. Fervju Souvanu. Podelila sta jo sin pokojnega dr. Fen/ja Souvana dipl. arh. Tomaž Souvan ter direktor avtorskega združenja SAZAS-a Iztok Žagar. Med gosti je bila tuđi Souvanova hči Barbra Ali Atlantv. Lično priznanje je oblikoval akademski slikar Vinko Železnikar, SAZAS pa je prispeval nagrado v vrednosti tisoč nemških mark. Visoko priznanje je dobil nekdanji televizijski urednik, avtor več kot tisoč besedil za domačo glasbo in nasploh človek velikega srca - Marjan Stare. Po invalidski upokojitvi živi od ansamblov kar preveč pozabljen v Domu za starejše občane na Poljanah, zato je bila to tuđi neke vrste oddolžitev vse slovenske javnosti. Ansambel Borisa Razpotnika in ansambel Lojzeta Slaka sta Marjanu Staretu zaigral po eno nalepših skladb z njegovim besedilom, kar je slavljenec spremljal s solzami v očeh. Zaključna humanitarno glasbena akcija je uspela v celoti, za kar se je treba zahvaliti veliko tuđi direktorju Invalidskega centra Jožetu Mlakarju - in seveda njegovi neutrudni ekipi - prireditev pa je izredno prijetno in sproščeno vodila Betka Šuhel, ki je prava mojstrica svojega dela. Ozvočenje je tuđi letos speljal Dado brezhibno. Še enkrat hvala vsem in na svidenje čez leto dni v Domžalah! Tekst in foto: Vido Repanšek Direktor Invalidskega centra Jože Mlakar je okronal drugega kralja polk in Valčko - Ivana Prešerna - Žana, glavnega člana Alpskega kvinteta. StovtNsm slhvcek W MKBŠ&M HR l KULTURA Z dr. Majdo Mazovec po Avstraliji Predavanje z diapozitivi Vsoboto, 4. novembra, je v prostorih sole Ml AMIGO v Mengšu spet predavala svetovna popotnica dr. Majda Mazovec. Dr. Mazovčeva je po stroki kardiologinja in sicer pionirka na tem področju pri nas ter učiteljica vseh rodov slovenskih kardiologov in internistov. Je pa seveda tuđi planinka zahtevnejše sorte, saj se je lotevala alpinističnih tur; v naši prvi ženski odpravi se je povzpela na 6000 m visoki Demavend, ki je najvišja gora Turčije. Dr. Mazovčeva ima izreden spomin in smisel za učenje tujih jezikov - aktivno jih obvlada kar sedem - zato si zelo hitro zapomni še tako eksotično zapletena in jezik lomeča tuja geografska imena. Tokrat nas je s svojo duhovito, kleno in predavanj vajeno besedo popeljala po Avstraliji, po tem najmanjšem, za nas najbolj oddaljenem in zato najbolj mikavnem kontinentu. "Avstralsko" razpoloženje nam je pričarala avstralska glasba, ki je spremljala predavanje z diapozitivi. Predavateljica nam je povedala mnogo takih zanimivosti iz svojih izkušenj, kakršnih človek ne more najti v nobeni enciklopediji ali leksikonu. Avstralija je na široko odprla vrata tujcem, tako da je že vsak peti državljan priseljenec. Tuđi precej Slovencev je tam in imajo svojo radijsko postajo. V Avstraliji se je znašlo okoli Dr. Majda Mazovec uživa na svojih popotovanjih in potem tuđi na predstavitvah. Foto: P. Leskovec 40 različnih narodov, ki pripadajo tuđi različnim veroizpovedim. V glavnem so katoličani in protestantje v enakem razmerju, zraven pa je še vse polno raznih sekt. Neki Avstralec, ki pozna razmere na ozemlju bivše Jugoslavije, je dejal dr. Mazovčevi: "Sram vas bodi, pri vas imate samo tri različne vere, pa ste vsi skregani med seboj, pri nas jih je pa toliko, a se vsi dobro razumemo!" Dr. Mazovčeva nam je pripovedovala tuđi o prisrčnih srečanjih s temnopoltimi staroselci, ki jim pravijo original people. Kakih 60000 jih še živi v rezervatih, ostalih 100000 pa niha med današnjo civilizacijo in prvobitnim načinom življenja. V rezervatih živijo takorekoč še na stopnji kamene dobe, prebivajo v jamah in šotorih in tuđi kuhajo še na prvobiten način, a bolj logično sklepajo kot mi. Na diapozitivih smo občudovali njihovo umetnost, kjer ne manjka obredne kace, ki ji pravijo dream time (čas sanj). Občudovali smo tuđi eksotične avstralske rastline, kakršne pri nas kupujemo v cvetličarnah, tam pa rastejo v naravi kot pri nas marjetice. To so čudovite orhideje, božične zvezde, hibiskusi itd. Tuđi palm je okoli 300 vrst, evkaliptusov pa kar 700 vrst. Avstralski medvedek koala, ki je pravzaprav tuđi neke vrste kenguru, ves dan zveči evkaliptusove liste in je zato tuđi ves dan pijan. Kenguru je simbol Avstralije, najmanjša vrsta meri okoli 30 cm, največji pa dosežejo visino dveh metrov in še čez. Ne manjka tuđi sladkih in slanih krokodilov, torej tistih, ki živijo v sladkih vodah in v morju. Slednji so tuđi zelo nevarni, požrli so že marsikakega nesrečnika. V Avstralijo ne smejo uvažati drugih živali in rastlin, da ne bi s tem uničili avtohtone favne in flore, ki se je ohranila prav zato, ker je Aavstralija že toliko in toliko tisočletij ločena od drugih celin. Avstralci imajo sicer svojega guvernerja, a je njihova "šefinja" še vedno angleška kraljica, čeprav jo imajo že le za kič, kot pravijo, zato so njen praznik umaknili s svojega koledarja. Ker sploh radi delajo, nimajo veliko prazničnih dni v letu. Dr. Mazovčevo je kot zdravnico zanimalo tuđi avstralsko zdravstvo, ki je izredno dobro organizirano. Posebno nuđenje prve pomoči je občudovanja vredno; glede na njihove razdalje zelo hitro poteka. Bolnike in zdravniško osebje prevažajo tuđi z avioni. Še tako draga prva pomoč z avionom itd., pa naj se sliši še tako neverjetno, je zastonj za domaćine in tujce, tuđi če nišo zavaravani. Dr. Mazovčeva nam je povedala še marsikaj o svojih fotografskih dosežkih, za katere se je morala plaziti po nevamih skalah in viharnih morskih obalah, a pri tem je mislila tuđi na druge, da bodo lahko videli kaj lepega in izjemnega. Marija Cvetek CMO UDELEŽENCI CENTRA ZA MLAJŠE ODRASLE ORGANIZIRAJO SVOJO PRVO JAVNO PREDSTAVITEV Udeleženci CMO so takoj po otvoritvi Centra pričeli z resnim delom. V tem trenutku z vso resnostjo in zavzetostjo pripravljajo novoletni program, ki ga bodo prikazali povsod, kjer bodo želeli prisluhniti njihovi želji po prikazu svojih dosežkovtako na likovnem, kulturnem, tehničnem, šiviljskem, organizacijskem in drugih področjih. Poleg izvedbe lastnega novoletnega programa so s svojimi idejami pripravljeni sodelovati tuđi pri izdelavi daril in organiziranju različnih prireditev. Ena od prvih prireditev, katere organizacijo jim je zaupalo Planinsko društvo Kamnik, bo potekala v soboto, 9. decembra 1995, ob 19. uri v prostorih podjetja Ml AMIGO d.o.o. Ob tej priložnosti bodo Kamniški koledniki predstavili Planinsko pesmarico. Na prireditev ste vljudno vabljeni vsi, ki menite, daje kulturno izročilo pomemben del našega vsakdana, enako tuđi tišti, ki ste mlajšim odraslim pripravljeni ponuditi roko v pomoč pri premagovanju težav, s katerimi so se do sedaj soočali na svoji poti do izbire pokliča in ustrezne izobrazbe. vodja CMO: mag. Margareta Atelšek 36 I nssMS&tm NASVETI Kuhajmo skupaj Ukrepi za manjšo porabo Zasv. Martina pravijo, da je jesenski Pust. Namreč ravno ob tem praznovanju se veseli staro in mlado. Z gosko, mlinci in novim vinom se kar dobro zamastimo in če pomislimo da v decembru slede prazniki z obilno in močno prehrano je prav, da si do takrat malo odpočijemo prebavila. Nekaj primernih jedi, s katerimi si prečistimo prebavni trakt. Jutranjijabolčni kolački 200govsenihkosmičev, 350 g naribanih jabolk, 50 g mletih mandljev.sol, 200 g rozin 30 g sesekljanih orehov.malo vode. Vse sestavine dobro zmešamo in z žlico dajemo kolačke vpekač. Pri 190° C pečemo 25 do 30 min. Juha iz graha inječmena 10dagječmena, Uvode, 20 dag graha, I sesekljano čebulo, sol, timijan. Ječmen čez noč namočimo in damo skupaj z grahom kuhatdo mehkega. Dodamo še ostale sestavine in še malo pokuhamo, ter serviramo, Ajdova kaša s skuto 30 dag ajdove kaše, 60 dag skute, I1 mleka, 1 jajce, 1 dcl kisle smetane, sol. Ajdovo kašo skuhamo v slanem mleku injo ohladimo. Medtem ostale sestavine zmešamo in rahlo umešamo hladno kašo. Maso damo v namazan pekač in pečemo pri 200° C tako dolgo, da se na površini naredi rjava skorja. Fižolovi zrezki ližol, jajce, moka, orehi, česen, sol. Fižol namočimo, skuhamo ter zmeljemo. Dodamo jajce, moko alikosmiče, orehe, česen, sol, peteršilj. Dobro premešamo in oblikujemo zrezke terjih na maščobi spečemo. Paradižnikova omaka 1 kg mesnatega paradižnika, 25 dag čebule, 40 dag pora, česen, rožmarin, žlička medu, sol. Paradižnik zarežemo, prevremo in olupimo. Nato ga na grobo sesekljamo. Paradižnik, sesekljano čebulo in česen pristavimo z malo vode in začimbami kuhati. Por narežemo na kolobarje in ga stresemo v omako, še malo kuhamo, popravimo okus in serviramo. Grškasolata 1 glavnata solata, 30 dag sojinega sira - Tofuje, 1 mala kumara, 4 paradižnike, 1 paprika, 1 avokado, čebula, limonin sok, sol, origano. Vse sestavine poljubno narežemo, lepo zložimo na krožnik, ter prelijemo z limoninim sokom in začimbami. Prosena kaša z dateljni 3skodelicevode, 1 skodelica prosa, 1 skodelica mleka, 1/2 skodelica sesekljanih dateljev. Vodo in mleko segrejemo in dodamo oprano kašo terdatelje. Koje kuhano jo lahko vpečici še rahlo zapečete Do naslednjih prazničnih receptov vam želim veliko veselja ob pripravljanju jedi. Justina Urbanec Nekaj nasvetov oz. ukrepov za manjšo porabo Ogrevanje Poraba toplete je odvisna od temperature v prostoru in zunaj njega ter od izolacije objekta. Če ogrevamo prostor na 22 stopinj Celzija namesto na 20 stopinj, se poraba energije poveća do 12 odstotkov. Če se želite temu izogniti, vgradite regulacijske naprave (termostatske ventile). Na sobnih aparatih z dvojno nastavitvijo lahko nastavite dnevno in nočno temperaturo. Ponoći bo tako temperatura v prostoru nižja, zjutraj pa bo prijetno toplo. V ogrevalni sezoni se ne priporoča popolnega izklopa ogrevanja, ker ponovno kurjenje zahteva bistveno već energije. Topla voda Za kopel v kadi je potrebno trikrat več vode (energije) kot za petminutno prhanje. Če se uporabi varčne razpršilne nastavke lahko privarčujete tuđi do 30 odstotkov energije. Če odprete toplo vodo in morate nanjo dolgo čakati, pomeni, da je vod med bojlerjem in porabnikom zelo dolg in preslabo toplotno zaščiten. Če je le mogoče, zamenjajte grelnik vode z večjim, v katerem bo kljub nižji temperaturi dovolj tople vode. Priporoča se nastavitev na 45 do 50 stopinj Celzija. Pred odhodom na večdnevni dopust, znižajte temperaturo v stanovanju, tako lahko privarčujete precej energije. Električna energija v gospodinjstvu Elektrika nam je vedno na dosegu roke. Zato jo dostikrat uporabljamo nepremišljeno, česar se zavemo sele takrat, ko dobimo visok račun. Če pa se odločimo za racionalno rabo, lahko porabo elektrike precej zmanjšamo, ne da bi se pri tem odpovedali udobju, ki nam ga nudi. "PREMALO IMAM DENARJA, DA BI KUPOVAL SLABO BLAGO", bi moral biti moto, s katerim se odpravljamo nakupovat gospodinjske aparate in ostale gospodinjske pripomočke. Eden od bistvenih elementov pri izbiri aparatov je primerjava porabe energije. Kvalitetni aparati porabijo za cea 30% manj elektrike od manj kvalitetnih. mekisSmi -------------------1 NASVETI SMEH NI GREH Električna energija v gospodinjstvu Putke in kužek Pomen enakomerne porabe elektrike Za elektroenergetski sistem je izredno pomembno, da električne aparate, predvsem termoakumulacijske peči in bojlerje vključujemo ob pravem času in ne kadarkoli. Uporabljamo jih ob tistih urah, ko je električno omrežje najmanj obremenjeno - to je ponoči. Če gospodinjskih aoparatov ne vključujete ob urah, ko je skupna poraba električne energije največja, veliko prispevate k enakomernejšemu odjemu. To pa se odraza z bolj zanesljivo dobavo in nenazadnje tuđi z manjšimi stroški za kilovatno uro. Čim večje so pričakovane konične obremenitve elektroenergetskega sistema, tem večje morajo biti zmogljivosti elektrani, daljnovodov, transformatorskih postaj, itd. Prevelike konične obremenitve, pa čeprav trajajo od 4 do 6 ur dnevno, zahtevajo tuđi večje investicijske stroške, ki neposredno povečajo tuđi ceno kilovatne ure. Princip delovanja radijsko vodene ure Najbolj točna ura na svetu je Cezijeva časovna baza. Tako točna je, da sele v 1 milijonu let lahko pričakujemo odstopanje za eno sekundo. Ura, ki jo ta časovna baza vodi preko radijskega signala deluje zato absolutno točno. Radijsko vodena ura dobiva po dolgih valovih 77,5 KHz časovne telegrame iz uradnega nemškega časovnega oddajnika normalne frekvence DCF 77, ki se nahaja v Mainflingenu (24 km jugovzhodno od Frankfurta na Majni). Ta oddajnik ima domet povprečno 1500 km. Radijsko vodena ura sprejema signale oddajnika DCF 77 s pomočjo vgrajenega antenskega sistema povsod tam, kjer je možen sprejem, normalnega dolgovalovnega programa npr. s prenosnim radioaparatom. V radijsko vodeno uro vgrajeni računalnik predela sprejete časovne telegrame in po njih krmili kazalce. Popolnoma avtomatično. Prvič popolnoma avtomatično preko radijskega signala naravnana, teče radijsko vodena ura z lastno interno zelo natančno 32 Khz časovno bazo. Primerja enkrat na uro prikaz časa s časovno informacijo oddajnika DCF 77. Glede na vrhunsko točnost vgrajene časovne baze bi bilo ćelo dovolj, če bi se časovno vsklajevanje opravilo enkrat na dan. Velika prednost radijsko vodene ure je trenutna popolna avtomatska prestavitev z normalnega na letni čas in obratno. Boštjan Pavlič Moja Malenkost d.o.o. 61251 Moravče Glavarjeva 92, 61218 Komenda Telefon: 061/813-398 Od torka do petka od 09. do 11. ure v četrtek tuđi od 18. do 20. ure POOBLASCENI SERVIS KENWOOD SERVIS Hribarjeva 38 73 84 09 Milka in Tilka sta pravi sosedi. Hiši sta le toliko narazen, da sta vmes dva vrtička. Tuđi dobri prijateljici sta bili dotedaj, koje Milkin mož nabavil kokoši, ali kot jim Milka pravi pute. Njen mož jih je prinesel domov, ko so bile že napol odrasle. "Kokoši je pa le treba imeti svoje, potem vsaj veš, kakšna jajca si pojedel. Krmiti jih je treba z bio hrano. Veliko dobrega pa bodo dobile okoli hiše same." V začetku je vse lepo steklo. Do tedaj, ko so nove kokoši odkrile, daje žanje zanimiv svet tuđi onstran ograje, na sosedovem vrtu. Ograja med vrtovoma je bila res prenizka in kokoši so zlahka skakale čežnjo. Potem so se medsebojni odnosi postavili na glavo: "Če mi tistih prekletih kur ne spraviš v tisto luknjo, ti bom izbila vse zobe iz gobca" je nekega večera vsa zaripla vpila Tilka, ko je videla, kaj so ji napravile sosedove kokoši. Bilo pa je kaj videti. Tistega popoldneva res ni bilo nikogardoma ne pri teh ne pri onih in kokoši so imele vso svobodo. Zagnale so se v Tilkin vrt in ga po svoje pošteno obdelale. Dolgo gredo z lepimi vrtnicami so tako skopale, da je bilo za več veder zemlje na bljižni betonski potki, po kateri je Tilka hodila tako rada občudovatvrtnice. Tilkin mož je premišljeval in se slednjič spomnil rešitve. "Veš kaj, ljuba moja, kakšnega majhnega psa bi pa tuđi midva potrebovala. Da bi dal znak, ko priđe kdo k hiši, biti pa bi moral še take pasme, da bi se rad zagnal v kure. Potem bo takoj mir, saj se ne bodo upale na naš vrt." Povezal se je z nekim rejcem psov in ta mu je priporočil svojega prijatelja, ki menda goji prav take pse. Vse je šio po sreči in čez teden sta imela s Tilko že pravega miniaturnega psa na dvorišču. In, kar je bilo Tilki in njenemu možu še posebaj všeč, kokoši ni mogel videti. Brez milosti se je zagnal vanje. Tedaj so šle kokoši tuđi po zraku na Milkino stran in tuđi petelin je moral dati vse od sebe, da seje rešil. Nekega dne sta odšla Tilka in mož po nakupih. Tistega popoldneva sta nehote vzela psa s seboj in na njunem vrtu so Milkine kokoši po svoje gospodarile. Tilka in mož sta že ob prihodu videla, da je v vrtu kar precej narobe. Žena je zavpila možu: "Vrzi psa iz avta, da bo napravil red v vrtu!" Psu ni bilo treba dvakrat reci. Zapodil se je naravnost v vrt in Milkin petelin je vrgel vik in krik. Kokoši so spet po zračni bližnjici kar padle k domaći hiši, petelin pa je bil za trenutek 58 VfeNERA kiub SHARP MlKTSSftKI SMEH NI GREH OBVESTILA a^ggf utke in kužek prepočasen, ravno toliko, da ga je pasja mrcina dosegla za rep in mu ga skoraj v celoti izpulila Tedaj seje na oknu svoje hiše prikazal Milkin mož in zavpil: "Če se vaš pes še enkrat dotakne mojih kokoši, gabomubil!" "Dokler ga bodo tvoje kokoši 'srale' po mojem vrtu, ga boš kar lepo pustil pri meru. Če bi bil kaj vreden, bi poskrbel za svoje kokoši!" Na veliko začudenje Tilke in njenega moža je potem Milkin za svoje kokoši napravil prav ličen kokošnjak. "Pa ravno moje putke morajo biti več kot na pol brez svobode," je rekla Milka možu. Mož pa ji je odgovoril: "Prej so bila tuđi jajca boljša. Saj ni čudno, marsikajso našle na vrtu." Milkin mož je nekega popoldneva grabil na svojem vrtu, ko je k ograji pritekel sosedov kužek in pričel na ves glas lajati. "Zgini, ali pa te z grabljami treščim po tišti tvoji pasji glavi" To je hotel tuđi zares storiti. Pa se je nekje pojavil Tilkin mož in zavpil:"Kar daj če si upaš. Pes je na svojem vrtu in ga bom odgnal stran, ko se bo meni ljubilo." V Življenje pa je teklo naprej. Tuđi jeza seje ohladila. Tilkin pes je res ves vesel tekal po vrtu, vendar mu kokoši ni bilo treba več preganjati, ker so bile v svojem kokošnjaku. Ko sta šli Milka in Tilka zadnjič peš po skupni ulici, sta se ćelo pogledali. To pa je e znak, da nekega dne zopet začneta govoriti. C. S. KOVINSKE ZAŠČITNE OGRAJE PO NAROČILU GOLDI d.o.o. Francarija 8, PREDDVOR Tel.: (+386) 64 45 129 Fax: (+386) 64 45 462 Zaradi reorganizacije veterinarske službe sporočamo vsem uporabnikom veterinarskih uslug iz občin Domžale. Lukovica, Mengeš in Moravče naslednje obvestilo. CENTER POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE - HELIOS d.o.o. Domžale, je nesebično pristal prevzeti stalno mesto za sprejem naročil za vse koristnike veterinarskih uslug v času stalne pripravljenosti in dežurstva. To je od 14.00 do 6.00 ure v Centru požarne varnosti Domžale, Količevo 2a, na tel. 713-848. Hkrati sporočamo tuđi delovni čas na sedežu zavoda in naročanje na tel. 712-884 Ob delavnikih od 7.00 do 11.00 v sobotah od 7.00 do 9.00 nedelje in prazniki od 8.00 do 9.00 V istem času obratuje tuđi splošna in specialistična AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI. Naročila za osemenjevanje krav in telic sprejemamo do 9.00. Na voljo je DEŽURNI VETERINAR: mobitel 0609 627-305 Za potrebe zdravljenja izdajamo tuđi vsa veterinarska zdravila. Zdravstvena spričevala za živali se dobijo na sedežu D.E. Domžale. Veterinarski zavod D.E. Domžale Objava V mesecu avgustu 95 smo našli žepno moško uro znamke KIENZLE, ki ima na hrbtni strani vgravirano naslednje posvetilo: "K DIPLOMI - 1982, JESENIKOVI". Domnevamo, da gre za drag spomin, zato lahko dobite naslov najditelja v uredništvu Mengšana, Slovenska cesta 28. Obvestilo Območna organizacija RK Domžale, Ljubljanska cesta 36, sporoča, da je skladišče z rabljenimi predmeti odprto vsako sredo od 8. do 17. ure. V skladišču primanjkuje najbolj obutev (moška, ženska in otroška), spodnje perilo, posteljnina in zavese. Občane, ki bi želeli darovati rabljene predmete, prosimo, naj jih oddajo v omenjeno skladišče. KORK Mengeš predsednik Mara Lužar Obvestilo Dr. Majda Mazovec vas bo 2. decembra 1995 ob 19. uri popeljala po poteh kulture - po Tajski v prostorih sole Ml AMIGO v Mengšu Vabljeni iSBSitel .32. OBVESTILA Kulturno društvo Fra ne JeJovšek Mengeš y prizori Glavni dobitek Komedija v tren danjih. Spisal I;r. Ijpah, Priredba: l;ranr Veider Boštjan Brvar, profesor v pokoju..................................DRAGO PLEVEL Matilda, njegova žena.........................................................KARLA KUŠAR Branko, njun sin, tehnik...................................................„ROK BURJA Simon Kocjanač, krojač.................................<.............,., JLJRH JERIC Agata, njegova žena . ...'...::.:......'.............MARIČKA VOLKAR Vladimir Babič, ravnatelj banko .............................MIRKO ZRIM Marica, njegova h& . ............,...............BARBARA ISKRA: Marjeta, sestrična Brvar)t>w, hunjcvka .....................META VRHOVNIK Krištof, Brvarjev snrodntk r dr>elp..............................FRANC-S1MENC Ančka, služi pri Krvarj<'vrh .............................NJATALIJA IPAVEC V naših časih, pri nas, v mestu. Vsa rri dejanja pri Brvarju. Scena: Drago Plevel Ton, luč: Matjaž Veider j Šepetalka: Barbžira Kušar, Nika Matja n KULTURNI DOM MENGEŠ 8.12.1995 OB 20,00 URI VLJUDNO VABLJENI! 3. 12. 95 ob 15. uri bo sv. Miklavž obiskal loške otroke v njihovi cerkvi. KD Antona Lobode bo 30. 12. 95 ob 14. uri uprizorili novoletno pravljico za otroke v Kultumem domu Mengeš. Obvestilo Rdeči križ je humana organizacija. Pomaga pomoći potrebnim. Med drugim organizira tečaje o prvi pomoći. Moramo biti pripravljeni nuditi prvo pomoć ponesrečenim. Nimamo vojne. Lahko pa nas prizadenejo razne naravne nesreće kot so poplave, potresi, požari in drugo. Takrat je treba nuditi prvo medicinsko pomoć. To pa zmorejo storiti le za to usposobljeni Ijudje. Naša organizacija želi izvesti usposabljanje pripadnikov enot Rdečega križa. Prosimo prostovoljce, stare od 25 do 40 let, ki bi bili pripravljeni obiskati 24 urni ali 60 urni tečaj prve pomoći, naj do 15. decembra 1995 sporočijo predsednici KO RK Mengeš ga. Mari Lužar, Veselovo nabrežje 2, Mengeš, pismeno ali po telefonu 739-476. Već znaš - već veljaš. Mogoče boš z znanjem, pridobljenim na tečaju, pomagal sebi, svojim dragim ali čisto tujemu človeku. V težavah je treba pomagati komurkoli. Odbor KO RK Mengeš Msm^m :m OBVESTILA IN MLMORIAM ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA KRAJEVNA ENOTA DOMŽALE LJUBLJANSKA 72a, DOMŽALE VABI LASTNIKE GOZDOV IN VSE, Kl JIH ZANIMAJO GOZDOVI IN GOZDARSTVO NA SREČANJE LASTNIKOV GOZDOV IN GOZDARJEV ZAVODA ZA GOZDOVE KJER BODO GOZDARJI PO SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH POSKUŠAU ODGOVORITI NA VAŠA VPRAŠANJA Z VSEH PODROČIJ PRI SEDANJEM NAČINU GOSPODARJENJA Z GOZDOVI: - POJASNITI PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOZDNIH POSESTNIKOV, Kl JIH NALAGA ZAKON 0 GOZDOVIH - SESTAVO IN DELOVANJE ZAVODA ZA GOZDOVE - FINANCIRANJE GOZDARSTVA - IN ŠE . . . POGOVOR BO POTEKAL KJE: V ŽEJAH PRI SV. TROJICI NATANČNEJE: V DOMU KRAJANOV (OB NAJVEČJEM KIPU SV. FLORJANA) KDAJ: V PETEK 8. DECEMBRA OB 10,00 URI VABIJO DOMŽALSKI GOZDARJI Mengeška godba in Turistično društvo Mengeš ki praznuje 35 let delovanja, VABITA na tradicionalni novoletni koncert, dne 26. 12. 1995, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. Godba Mengeš T. D. Mengeš Ljubil si življenje in delo, mnogo prezgodaj si nas moral zapustiti. faturtfa Ob nenadomestljivi in boleči izgubi Ijubega rnoža, atija, dedija, sina, brata, strica, nećaka, bratranca in zeta NAČETA LEVCA ml. mesarja iz Mengša V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, poslovnim partnerjem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, svece ter za izražena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Gabrijeli Kovač- Mohar za prvo pomoć, osebju Nevrološkega oddelka v KC za skrb in nego. Za lepo zapete žalostinke se zahvaljujemo pevcem "Mengeški zvon", za zadnji pozdrav mengeškim gasilcem ter g. Komparetu za zaigrano pesem. Hvala župniku gospodu Zevniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. Žalujoči: vsi njegovi Mengeš, Ihan, Vodice MEMKSftKI mm OBVESTILA ■N/l Trgoavto trgovina Burnik Prešemova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husavama plačilo z 1+3 čeki brez obresti ali 1+5 čekov z min. obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovomih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Skoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! V Studentski Servis Ljubljanska cesta 70, p.p. 16,61230 Domžale tel.: 711 790 POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN STUDENTOM DO DENARJA TUĐI MED ŠOLSKIM LETOM VELIKO DOBRO PLAČANEGA IN ZANIMIVEGA DELA HITRO DO TEŽKO PRIGARANEGAZASLUŽKA POKLIČI 711 790 VČLANI SE V STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE Studentski Servis Domžale Uradne ure: Všakdan8h-15h,sreda8h-18h KO ŽEPNINA NI DOVOU... tel.: 739-621 KOVINSKE ZAŠČITNE OGRAJE PO NAROČILU GOLDI d.o.o. Francarija 8, PREDDVOR Tel.: (+386)64 45 129 Fax: (+386) 64 45 462 ,, ¥1 MMSŽM3 VIDEO ftKHJ* AVTO ŠOLA LM 6. DEL VVord for VVindovvs 6.0: Microsoft Word Računalniki se uporabljajo tuđi za pisanje ■aznihbesedil,... V WINDOWS-ih poznamo različne urejevalnike besedil. Eden izmed njih je pravgotovo VVORD. V razvitem svetu ga ima že vsak. Tuđi v Sloveniji se hitro širi. Poznamo ga v različici za DOS okolje in v različici za WIND0WS-e. Od ostalih urejevalnikov ga loči izredna enostavnost in preglednost. V W0RD-u se pripravlja tuđi Mengšan Na sliki je napisana uporaba gumbov. (nadaljevanje prihodnjič) Pripravila: Toma Novak Jure Labrovie RAČUNALNIŠTVO MS VVindows 3.1 LAĐA AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska cesta 66 tel./fax: 737 313 tel: 737 041 - UGODNI KREDITI - STARO ZA NOVO SNILJSTVJO HAMBERGER Hatnbereer & Co, d.n.o. Lavričeva 5,61234 Menfieš tel.: 061/737 614 MMš&tM I 4 3 NAŠI VODNJAKI Na cesti proti spodnjemu gradu pred Sirčevo hišo je bil vaški vodnjak. Nekdanji vaški vodnjak, izklesan iz ihanca, v Loki. Kamniti obod se podaljšuje v skledo, ki se navzdol podaljšuje v iztopajoči podaljšek. Ta in drugi nadzemeljski deli kamnitih vodnjakov v Mengšu in okolici so pomembni izdelki naše tehniške dediščine. Udamov vodnjak z vetrnico za pogon črpalke, sušilni stolp in gradnja gasilskega doma v Topolah v letu 1990. Kamnit nadzemeljski del vodnjaka iz ihanca na dvorišču pri Šunkarju v Mengšu. Kamnita skleda se z vratom vzdiguje od dna kamnitega nadzemeljskega dela in ta del vodnjaka je bil za takratne čaše zahteven izdelek ter je lep spomenik tehniške dediščine kraja. MMSŽiftlKl •4*4