ZAKAJ TAKO?
Propadajoči pomnik časa
Poleg mostu čez lščico stoji star triko-ten kamnit spomenik za katerega se ne zmeni malodane nihče od mimoidočih. Prepričan sem, da otroci, ki hodijo mi-mo njega vsak dan v šolo, ne vedo čemu je služil.
Zakaj spomenika nihCe ne popravi, da bi služil svojemu namenu? Zahva-Ijujoč nekdanjemu župniku v Trnovem g. Ivanu Vrhovniku, ki je leta 1933 izdal knjigo »Kronika trnovske župnije«, se o tem pomniku poučimo:
Da so lahko opravljali obsežna osu-ševalna dela na Sotnem Barju, na de-snem bregu Ljubljanice, so odstranili v Ljubljanici, vse mlinske jezove. Po-globili so strugo Ljubljanice in Gru-barjevega prekopa. Ker se je cesar Franc Ferdinand osebno zavzel za osu-ševalna dela na Barju, so leta 1827 zgra-dili ravno Izansko cesto in jo obsadili s topoli. Za ta dela sta imela največ zaslug deželni guverner Schmidburg in mcstni župan Hradecky (1820-1846). Prav na njune zasluge spominja ta spo-menik. Na njem je bila kovinska plo-šča z nemškim besedilom, ki je s spo-menika izginila ob prevratu (1918). Od tedaj dalje je ostal le kamen, ki pa ga dodobra načenja zob časa in pozabe (poškodba zahodnega vogala - odpa-del kamen).
Zclo malo sredstev bi bilo potreb-no, če bi odgovorni zanj poskrbeli; spomenik utrdili in mu namestili novo plošCo s slovenskim (morda skrajša-nim besedilom), kar si je zaželel že leta 1933 župnik v Trnovem.
Nekdaj je na plošči pisalo v nemščini: »Prva cesta na Ljubljanskem barju od Ljub-Ijane do Siudenca pri Soneku, začeta leta 1825, dovršena leta 1827. na stroške in z zdmženimi močmi občin okraja Ijubljanske-ga magistrata, Ijubljanske in soneske obči-ne, zgrajena pod vodslvom in z vztrajno vne-mo cesarskega svetnika člana deželnih sta-
Zapuščen, propadajoč spomenik osuševalnim delom na Barju in ltanski cesti, zgrajen leta 1827.                                    Foto: B. Leskovic
nov i/i župana delelnega glavtiega mesta Ljubljane Ivana Nep. Hradeckega, pod za-Sčito prevzvišenega deželnega guveruerja ha-rona pl. Schinidburga. Veličanstvi cesar Franc I. in cesarica Karolina sla osivčila to iimetno ceslo z najvišjim ogledom 5. juiii-ja 1830. - To spominsko ploščo posvečuje potomcem hvaležnost Ijubljanskim mešča-nom 16. maja 1833 - Ant. Samassa freil.«
Sicer ozka, a izredno prometna Ižan-ska cesta je v svoji osnovi tako dobro prestala svoj namen in dolgo zgodo-vino, da bi si njeni graditelji zaslužili popravek tega spomenika. Cc samo zlobno dodam - v primerjavi s sta-njem veliko mlajše, sodobne avtocc-ste, ali južne obvoznice, je želja ute-meljena...
BORIS LESKOVIC