Primorski Gospodar Jiist za povspeševarije kmetijstva v slovenskem Primorju. Ureduje Anton Strekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo1'. gfceo. 24. J (goriei, dne 21. decembra 1907. feeaj |\\ H kancu leta. S pričujočo številko končuje „Prirnorski Gospodar" svoj tretji letnik. Ni nam za to, da bi se s svojim delom ponašali, ali reči moremo vendarle, da smo zastavili v teh treh letih vse svoje moči, da bi z listom našemu kmetskemu ljudstvu gospodarsko koristili. Naš trud našel je v ljudstvu tudi odmev in v kratki dobi razširil se je list tako, kakor ne nobeden drug list na Goriškem. Kdor je poznal kmetijstvo v naši deželi pred nekoliko leti in ga pogleda sedaj, ta nam mora tudi pritrditi, da je napredek velikanski. In precejšnjo zaslugo pri tem ima ravno naš list „Primorski Gospodar". On je, ki je vzdramil naš kmetski narod h gospodarskemu delu. Po poti, ki smo si jo začrtali v prvi številki, deloval bo primorski Gospodar" tudi v bodoče. Ne gledal bo ne na levo, ne na ■desno, ampak kakor do sedaj, skušal bode tudi v bodoče napeljavati našega kmeta do boljšega gospodarstva, ki mu je obenem podlaga za boljše stanje. Le v umnem gospodarstvu vidimo rešitev naroda. Kmetje! Nočemo se vam vsiljevati. Če mislite, da je list nepotreben, pa vrnitega po poti, po kateri vam je prišel. Ako se vam pa zdi, da mora list napredovati, da mora delati še nadalje za vaš blagor, podpirajte ga tudi v bodoče. Mi upamo, da ne bo med dosedanjimi našimi čitatelji nazadnjakov, ki si sami nočejo pomagati, ne, mi se nadjamo, da pridobijo ti še mnogo naročnikov in s tem list okrepijo. Osobito dosedanji udje „Goriškega kmetijskega društva", naj ■ostanejo zvesti temu društvu, ki jim je lahko v ponos. V vsaki vasi na Goriškem bi morala biti že podružnica tega društva. V vaseh, kjer nimajo še podružnice, poskrbijo naj naši čitatelji, da se nabere vsaj dvajset članov, in se zamore potem podružnica vstanoviti. Udje »Goriškega kmetijskega društva" dobivajo naš list brezplačno, zato je boljše, da se vsi naročniki včlanijo v to društvo, ker plačajo ravno toliko, kolikor znaša naročnina. Edino prvo leto je 1 K pristopnine več. Zato pa imajo tudi od društva razne koristi. Tu dobivajo lahko po znižanih cenah kmetijske potrebščine, društvo jim gre na roko pri sestavi raznih prošenj itd. Podružnice delujejo lahko samostojno v blagor dotičnega kraja ter imajo svoje zastopnike. Vsakdo, ki se čuti kmeta, vpiše naj se v „Gor. kmet. društvo". V današnjih časih bi bila skoraj sramota, da ni kmet ud onega društva, ki deluje edinole za njegovo korist. Kmetje in kmetski prijatelji, ki hočete sebi in svojemu narodu dobro, stopite sedaj ob novem letu na delo, širite naš list ter nabirajte nove ude za „Goriško kmetijsko društvo". Prepričani bodite, da je to delo najbolj narodno, kajti našemu ljudstvu je treba sedaj v prvi vrsti gospodarske povzdige. To pa doseže ono najlažje s čitanjem dobrega gospodarskega časopisja. Ob koncu leta ne moremo si kaj, da bi se ne zahvalili tudi našim sodelavcem, v prvi vrsti našim sotrudnikom. Teh je sicer še malo, upajmo pa, da se njihovo število z novim letom zdatno pomnoži. Našim čitateljem pa voščimo veselo novo leto. Bog jim daj, da bi letina kaj boljše izpala, kakor je letos in bi lahko rekli za eno leto: bližamo se boljšim časom. Uredništvo. Živinoreja v naših gorah. Glavni dohodek daje našim Gorjanom živinoreja. Za poljedelstvo je v Gorah premalo tal, za sadjarstvo pa še premalo ljubezni in razuma. Če bi ne bilo toraj v Gorah živinoreje morala bi si večina naroda iskati kruha po svetu. Čeravno pa zavzema živinoreja tu tako važno stališče, vendar se ne nahaja še na tisti stopinji, kjer bi morala biti. Zadnje razstave so nam to pokazale. Ne rečem, da niso bile letošnje razstave boljše od onih lanskega leta, toda v enem letu se je vendarle videlo premalo napredka. Res je bila letos nekoliko-slaba letina za seno in se ni ona lepša živina, ki je bila že lani raz- stavljena, prignala na razstave, toda naše razstave ali pa razstave v bolj naprednih deželah so vendarle še kot dan in noč. Mari naj ostajamo mi še vedno v temi ali naj tudi mi napredujemo? Mi mislimo, da se bo vsak zaveden gorski živinorejec zavzel za napredek. Le v napredku smemo pričakovati boljšega gospodarskega stanja! Zato poslušaj, dragi gorski kmctovalec, moje skromno mneje glede zboljška živinoreje v gorah. Ne trdim, da ne znaš morda sam boljše kaj in kako, mnenja pa se vendarle lahko izražajo. Saj se lahko tudi ti oglasiš. Vedi, da en sam človek ne zna dosti, ves svet pa zna mnogo. Marsikaj, kar znam jaz, ne znaš ti in marsikaj, kar znaš ti, ne znam jaz. Zato poslušaj za sedaj mene! Prejšnje čase je bilo po Tolminskem staro domače pleme, ki se je odlikovalo osobito z izvenredno obilno mlečnostjo. Še sedaj se spominjam na tolminske krave, ki so jih gonili pred kakimi 25 leti kravji prekupci mimo mojega doma v Trst. Kar po cel škaf mleka so dale. Otročaji, ki se nam je zdel polič mleka že dosti, se kar nismo mogli načuditi. Velik možak bi kravče lahko nesel, pa toliko mleka! Telesne oblike pa te krave niso imele prave. Bile so jako mičkene in tudi, kakor so možaki govorili, nič prav „vštavtne". Potrpežljive pa so bile in zadovoljive tudi. O tem sem se prepričal pri bližnjem sosedu, ki je imel tudi „tolminko" a revež, kakor je, ji je jako slabo stregel. Pravzaprav nič ji ni stregel, edino „fant" jo je gonil na „gmajno" past. Kdor je kedaj videl kraške gmajne, ta pa bo že vedel, kako se živina tu pase in koliko mora trpeti. Menda v tistih časih ali pa kaj bolj pozno se je pričelo vvažati po Tolminskem belansko pleme iz Koroškega. To pleme ni prav za prav doma na Koroškem, marveč se je vpeljalo pred kakimi 100 leti iz Solnograškega, kjer je znano bolj pod imenom pincgavsko pleme. Koroška živina pa je navadno nekoliko manjša od pincgavske, zato pa je za spoznanje bolj mlečna. Belansko pleme je rušo in ima po hrbtu in po nogah bele lise. Telesa je lepega. Živina je precej zadovoljiva in ima še precej mleka, vendar pa ne toliko, kakor stara tolminska živina. Volov ne da prav dobrih, pač pa ima eno jako dobro lastnost, namreč to, da se hitro razvija. Tudi meso te živine se ceni. Vpliv te živine se je kmalu pokazal na Tolminskem. Po uvedenih bikih, bila je v kratkem vsa tolminsha živina cikasta. To smo posebno opazovali na teletih, ki so jih vozili mesarji skozi Gorico v Trst. Barvo je pač podedovala živina na Tolminskem od uvedenih bikov, drugih dobrih svojstev pa ne mnogo. Osobito lepo telesno obliko, ki jo ima živina na Koroškem, vidimo pri nas še malo. Večina živine v naših gorah ima sledeče telesne hibe: Zadnji nogi sta navadno preveč potisnjeni pod trebuh in v skočnih členih (na kolenu) preveč skupaj, med tem, ko sta nogi pri parkljih preveč razsebe. Če bi stale samo one krave, ki hodijo na planine tako grdo, potem bi mislil, da izvira ta napaka morda od hribovitih pašnikov, toda to zlo vidi se prav pogostoma tudi pri živini, ki se hrani vedno v hlevih. Zato kaže vse na to, da so najbrže hlevi krivi napačnim nogam. Saj ne dobimo drugod, kjer imajo boljše hleve, toliko te napake. Zato moram tu vnovič opozoriti gorske kmetovalce na velike nedostatke njihovih hlevov. To delam seveda z namenom, da bi koristil. V gorskih hlevih — pregledal sem jih že mnogo — pogreša se navadno treh reči: snage, zraka in svetlobe. Gorski kmet kida gnoj iz hleva jako poredkoma in skrbi premalo ali nič za odtok gnojnice. Zato se kopa živina včasih do šišk v velikanskem blatu. Osobito je slabo tam, kjer je malo stelje. Misli se navadno, da daje gnoj po zimi gorkoto. To je že res, toda do gorkega hleva pride se lahko na drugačen način in ne z gnojem, ki dela v hlevu obenem slab zrak. Ako se ne odvaja preobile gnojnice, doseže se celo nekaj nasprotnega. Če hočete toraj zboljšati gornjo napako v nogah, pri vaši živini, zboljšajte tlak v vašem hlevu in skrbite vedno za suho nastiljo. Da bo v vaših hlevih zdrav zrak, priporočam vam še, napravite oddušničke. Oken ne zatikajte z deskami ali z gnojem, kakor delate navadno, marveč denite na nje dvojno šipo. Skozi dvojno steklo prihaja iahko svetloba v hlev, mraz pa ne more. Druge navadne napake pri gorski živini so ozka prsa, ozek križ, dostikrat tudi vdrt hrbet.' Proti tem hibam se ne moremo drugače bojevati, kakor, da odbiramo plemensko živino. S prihodnjim letom stopi nov zakon glede dopuščevanja bikov v polno moč in po tem zakonu se bodo smeli pripuščati samo taki biki, katere spozna dopuščevalna komisija za sposobne. Brezdvomno bo vplival ta zakon jako ugodno na zboljšanje živinoreje, ker se bodo morali vsi nesposobni biki odstraniti. Gorski kmet skrbeti mora sedaj, da pride do prave krave, ki bo sposobna za pleme. Le od take krave, ki nima telesnih napak in je dobra molznica, je zadovoljiva ter trdnega zdravja, naj vzgaja teleta za pleme. Pripušča pa naj jo h najboljšemu juncu, ki ga dobi v okolici in naj ne gleda pri tem na par novčičev, ki bi jih mora! več plačati. Pomni naj, da podeduje tele polovico lastnosti po očetu, polovico pa po materi. Nekaterim gorskim kmetom ne ugaja posebno živina, ki se širi sedaj po Tolminskem. Zdi se jim premalo mlečna. Kakor so dobili Korošci polagoma bolj mlečno pleme od pincgavcev, tako lahko dobimo tudi mi polagoma bolj mlečno živino, kakor jo imajo Korošci. Le odbirati je treba najboljše molznice in le od takih je vzgajati teleta za pleme. Povsod so prišli le s strogim odbiranjem do vrhunca. Posebno pa priporočamo našim Gorcem, naj ne prodajajo dobrih krav drugam. Ravno tako naj obdržijo najlepša teleta doma in samo kar ni za rabo, naj oddajo. Svetle kronice naj jih pri tem ne omamijo! Št. Kaj je treba storiti, da bode trgatev povoljna? V tekočem letu se je v vseh delih Primorske poskušalo gnojiti z umetnimi gnojili. Poskušalo se je pri vseh kmetijskih kulturnih rastlinah ter se dognalo, da so za gnojenje z umetnimi gnojili travniki in vinogradi najbolj hvaležni. Starih in bo-lanih trt umetna gnojila seveda ne morejo okrepčati in pogina rešiti, ravno tako, kakor človeku vsa zdravila in zdravnikova učenost nič ne morejo pomagati, če smo pravi čas zakasnili. Vsakemu vinogradniku je znano, da s starimi vinogradi, ki so napadeni od trtne uši ne pride daleč, naj jih še tako skrbno in dobro goji. Zatoraj se poprimimo novih nasadov in gnojimo krepko in marljivo. Da se zamore zoperstavljati trta raznim uimam in boleznim stanovitnejše in močnejše, bodi naša skrb, da jo krepko in izdatno hranimo. Mlada trta potrebuje ravno tako pazljive in skrbne vzgoje, kakor malo dete, kajti mladost je podlaga poznejšemu viharnemu življenju in zato je naša dolžnost, da to podlago kolikor mogoče trdno in stanovitno napravimo. Če je trta že od mladosti vsled zanemarjenosti slaba, kako naj potem obilo rodi! Naša skrb in naloga bodi toraj, da napravimo trte plo-dovite in čvrste; to dosežemo z dobrim in pravilnim gnojenjem. „Hm, kje bomo pa gnoj je nali, da bi vinograde vsako leto gnojili, ko imamo tako malo živine, vsled česar nam primajkuje povsod hlevskega gnoja!" bo rekel ta ali oni. To je sicer res, posebno na Primorskem, kjer je malo travnikov in se zamore vsled tega rediti le malo število živine, toda mi imamo namesto hlevskega gnoja tudi druga sredstva, katera so še boljša in izd tnejša, kot najboljši hlevski gnoj in sicer umetna gnojila. Seveda je pri teh včasih tudi kaj pomanjkljivega in je mnogo tovarn, ki izdelujejo slabo blago, samo da si le denar služijo; zato moramo biti pri nakupu umetnih gnojil previdni in ista kupovati le pri dobro znanih tvrdkah, ki jamčijo za vsebino hranilnih snovij v umetnih gnojilih, katera prodajajo. Ker razločujemo razne vrste umetnih gnojil, tedaj ne zadostuje kupiti le jedno umetno gnojiio, četudi je dobro in pravo, ampak gnojiti moramo vinskim trtam vedno le z gnojili, ki imajo v sebi: kali, fostorno kislino in dušik. Kakor znano, ima tudi hlevski gnoj imenovanj tri hranilne snovi v sebi, toda v primeri z umetnimi gnojili le v prav mali množini. Pogosto ležijo nekateri vinogradi tudi tako strmo, da je spravljanje hlevskega gnoja v te skoraj nemogoče, pretežavno ali predrago. V tem slučaju nam pridejo umetna gnojila zopet zelo prav, ker jih prav lahko brez težave v vinograd spravimo. Teh potrebujemo namreč v primeri s hlevskim gnojem veliko manj, kar je iz sledečega razvidno: V 1000 kg dobrega hlevskega gnoja je 4 kg kalija, 1'8 kg fosforove kisline in 4 kg dušika. Ista množina redilnih snovi, to je: 4 kg kalija je v......10 kg 40% kalijeve soli, P8 kg fosforne kisline je v . .10 kg 18% superfosfata ali Tomasove žlindre, 4 kg dušika je v......26 kg 15% čilskega solitra Če toraj hočemo isto množino hranilnih snovij, kakor s 1000 kg hlevskega gnoja v zemljo spraviti, potrebujemo le 46 kg zgoraj omenjenih umetnih gnojil, ki stanejo 10'30 do 11 20 K. Na 1 ha = 1% orala se vzame: 200—300 kg kalije soli, 400—600 kg superfosfata ali Tomasove žlindre in 150—300 kg čilskega solitra. S 40% kalijevo soljo in Tomasovo žlindro se gnoji najbolje vedno v jeseni in pozimi. Če se je pa gnojenje v tem času zamudilo, potem gnojimo meseca marca s 40% kalijevo soljo in namesto Tomasove žlindre s superfosfatom. V vsakem slučaju se 40% kalijeva sol s Tomasovo žlindro ali s superfosfatom dobro skupaj pomešana potrosi in plitvo zakoplje. S čilskim solitrom se pa gnoji vedno le spomladi in sicer se potrosi polovica tega gnojila, ko trta poganja in druga polovica po cvetu. Čilskega solitra ni treba zakopati. Poleg gnojenja z umetnimi gnojili pa nikakor ni treba na hlevski gnoj pozabiti in je celo zelo potrebno, da vinogradom včasih tudi s hlevskim gnojem gnojimo. Kdor nima zadosti hlevskega gnoja, ta stori dobro, če gnoji le vsako četrto leto močno s hlevskim gnojem in v letih vmes pa z umetnimi gnojili in sicer v množini kakor zgoraj omenjeno, v drugem slučaju pa gnojimo vsako leto nekaj s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili in vzamemo teh približno za polovico manj, kakor, če gnojimo samo z umetnimi gnojili. Če trpijo trtne korenine vsled trohnobe, tedaj je temu najlažje odpomoči, če gnojimo vedno le z umetnimi gnojili. P. Poročilo o občnem zboru ,,(goriškega kmetijskega društva" dne 16. decembra 1907 ob 10. uri predpoludne v hotelu pri ,,Zlatem jelenu". Navzočih je 49 članov; zastopanih je po g. Fr. Obljubku 8 kat. občin, po g. Ant. Klančiču 3 kat. občine in g. Kožlin Jakob zastopa še 4 druge člane. Predsednik Ant. Jakončič konstatuje sklepčnost, pozdravi navzoče in okraj, glavarja dvornega svetnika grofa Attemsa kot zastopnika c. kr. namestništva, dež. poslanca Ant. Klančiča kot zastopnika dež. odbora ter prestopi k prvi točki dnevnega reda. 1. G. Fr. Furlani predlaga, da se opusti čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in isti potrdi z ozirom na to, da je bil isti svo-ječasno v društvenem glasilu objavljen. — Ta predlog se sprejme in prestopi k drugi točki dnevnega reda. il. Tajnik prečita svoje poročilo o društvenem delovanju, ki se glasi: Slavni zbor! Tudi v tej dobi je korakalo društvo proti svojemu stavljenemu si cilju, ne oziraje se ne na desno ne na levo na domače politične Denarni promet ti C Prejemki Iv v 1 Gotovina 1. januarja 1906 ........ 1958 17 2 Vplačane pristopnine.......... 583 — 3 „ udnine............ 2772 70 4 ., ustanovnino.......... 239 ___ 5 Plačani diplomi ............ 13 — 6 Plačano naročnine »Prim. Gospodarja" . . 1242 68 7 Naložen denar v don. zavodih: dvignjeno 964 69 8 Izposojila društva: prejeto ....... 29700 — 9 Prejeto za kmet. potrebščine..... 45255 25 tO „ .. inserate........... 563 50 11 Poštna hranilnica: dvignjeno ...... 36543 58 12 Razni dohodki............. 208 45 13 Prejeti državni podpori: a) za list............ . 1200 b) „ upravne ustan. stroške . 1800 3000 123044 02 II. Bilanca 1 Pog. Imetje K v 1 Gotovina 31. decembra 1906 .......... 2712 47 2 Poštna hranilnica: stanje 31. decembra 1906 . 3234 83 3 Naložen denar: stanje 31. decembra 1906 .... 132 50 4 Za leto 1906 zaostale udnine in pristopnine .... 2095 — 5 ., ,, ., ., naročnin......... 513 — 6 V letu 1906 zaostala plačila inseratov...... 266 34 7 Tirjatve za kmetijske potrebščine: stanje 31. dec. 1906 18990 89 8 Zaloga kmetijskih potrebščin: stanje 31. dec. 1906 . 8468 66 9 Inventar: s anje 1. januarja 1906 .... 223'— kupljen v tekočem letu .... 947'08 skupaj............1.170'08 za 10% obrambo od gor. stanja 22 30 1147 78 3736! 47 boje, imajoč pred očmi vedno le zboljšanje in povzdigo našega dose-daj zanemarjenega kmetijstva. Delovanje društva se je moralo prilagoditi obstoječim razmeram in potrebam, ker bi bilo drugače oviralo preozkosrčno tolmačenje danih predpisov pravi razvoj in napredek. Osrednji odbor je imel od zadnjega občnega zbora dve seji; iz zapisnika istih, ki so bili ponatisnjeni v društvenem glasilu, so razvidne Gor. kmet. društva v I. 1906. bi Izdatki K v 1 Nagrade in plače........... 2437 _ 2 Pisarniške potrebščine........ 432 05 3 Poštni stroški in kolki........ 264 83 4 Najemščina, kurjava in svečava .... 812 53 b Inventar............... 947 08 6 Knj ge in časopisi.......... 113 86 7 Naložen denar v den. zavodih: vloženo 937 70 8 Izposojila društva: vrnjeno...... 10700 — 9 Nakupljene kmet. potrebščine..... 54324 88 10 Poštna hranilnica: vloženo...... 39778 41 11 Nakupljono sadno drevje....... 244 — 12 Špedicije za blago.......... 2302 15 13 Društveno glasilo: za 1. 1905 ...... . 904'— ,. „ 1906 ...... . 2627 70 uredn. plača i prov. . . 1312 60 odkup lista..... . 300- - 14 inserati, razpošilj. . . . 985-14 6129 44 Razni stroški, obresti i. dr....... 907 62 120331 55 za leto 1906. si o n Dolgovi K v 1 Ustanovnine: stanje 31. decembra 1906 1050 — 2 Preplačane udnine za Into 1907 .... 67 — 8 Neplačani računi za kmet. potrebščine . 18141 30 4 Izposojila: stanje 31. decembra 1906 . . 1901)0 — 5 Premoženje 31. decembra 1906 .... 4303 17 37561 47 glavne točke in zadeve, ki so se v njih obravnavale in rešile. V izpolnitev odborovega delovanja in da se sploh reši nujno delo, sestajalo se je predsedstvo k sejam in je v 19 sejah s sodelovanjem pristojnih odsekov rešilo označeno delo in poročalo o tem osrednjemu odboru. Na ta način so se reševali razni dopisi državnih, deželnih in drugih oblasti, zastopov in korporacij; vlagale so se razne prošnje, Proračun Gor. kmet. Pog. Dohodki 1 K v 1 Pristopnine......... . . . . ' 100 _ 2 Letnine................ . . . . 6000 _ 3 Naročnine.............. . . . . 1800 _ 4 Podpore: državna za list.......... . . . . 1200 _ državna in deželna........ . . . . 1500 _ 5 Inserati........... . ■ . . 900 _ 6 Kmetijske potrebščine.......... . . . . 3800 - 7 Razni drugi........... . . . . 200 | 15500 peticije in resolucije, ki so se tikale društva neposredno, ali pa so bile namenjene povzdigi in razvoju posameznih panog našega kmetijstva, kakor tudi prošnje gospodarskih organizacij in posameznikov. V teh sejah se je sklepalo o nakupu in razprodaji raznih kmetijskih potrebščin. Predsedstvo se je obrnilo tudi osebno do vis. c. kr. namestni-štva v Trstu in c. kr. ministerstva za poljedelstvo na Dunaju in predložilo težnje in želje društva in po obljubljenih zagotovilih se sme s te strani mirno zreti v bodočnost. Za povzdigo stanovske izobrazbe je sklicalo društvo v tej dobi 10 javnih kmetijskih shodov po deželi, ki so bili vsi dobro obiskani; eden shod se je sklical v Gorico radi premembe čebelarskega zakona. Enketa se je sklicala od strani društva edna radi izboljšanja neznosnih razmer na tukajšnjem izvoznem trgu. Društvo je poslalo svojega zastopnika na VIII. mednarodni kmetijski kongres na Dunaju meseca maja t. 1. in bilo zastopano 1. 1906 na vinarski razstavi v Dornbergu. V svrho, da se omogoči redno delovanje v društvu in da se odpravijo nekateri nedostatki, popravila so se društvena pravila, kakor se danes predložijo si. zboru. Istotako so se morali najeti novi prostori v olajšanje dela in v svrho koncentracije notranjega delovanja; ta naloga se je srečno rešila na ta način, da so se najeli prav primerni prostori za urad in skladišče v grofa Attemsa palači na Kornju št. 2. Društvena bilanca za 1. 1906, katera se danes predloži si. zboru, izkazuje razmeroma lepo premoženje in upati je, da pride društvo v par letih vsaj do najpotrebnejše obratne glavnice. društva za I. 1908. Stroški 11 12 13 Plače in nagrade ......... Najemščina društvenih prostorov Dnino.............. Pisarniške potrebščine...... Kurjava in svečava........ Poštni brzojavni in drugi stroški . . Potovanja............ Knjige in časopisi ........ Društvo glasilo: a) nagrada uredniku b) tisek..... e) znamke .... c) kle'šeji, podobe . Prevozniue kmetijskih potrebščin Obresti posojil........• . . Razni.............. 15400 — Slavni dež. zbor nam je letos dovolil 5000 K podpore za upravne stroške in 500 K podpore za zatiranje škodljivih mrčesov; vis. vlada je obljubila redno podporo za izdajanje lista 1200 K in upati smemo, da bode prispevala tudi k upravnim stroškom. Vis. vlada je dovolila nadalje, da se poviša naročnina lista na 3 K in s tem ustregla opravičeni želji društva. Članov je štelo društvo na zadnjem občnem zboru 1508 ; v tem času jih je pristopilo 523; odstopilo, preselilo ali umrlo jih je 143, tako da šteje danes društvo 1888 članov. Podružnic pa šteje društvo .37, ki se po večini zavedajo velike naloge, ki jim pripada pri povzdigi našega kmetijstva in tudi v tem smislu pridno delajo. Ako še navedem, da je znašal društveni denarni promet v letu 1906 pri Vi milijona kron, da je rešilo društvo od zadnjega občnega zbora nad 1500 raznih dopisov in vlog, vidimo iz teh podatkov, da je društvo postalo v tem kratkem času obstoja mogočen faktor našega kmetijstva v deželi, na kateri lahko zre vsak posestnik s ponosom. 111. Tajnik prečita in pojasni posamezne postavke letnega računa za 1. 1906; sprejmejo se in potrdijo se brez opazk prejemki v znesku 123.044 K 02 h in izdatki s 120.331 K 35 h. Istotako se potrdi bilanca, ki izkazuje 31. decembra 1906 4303 K 17 h premoženja. Na to prečita proračun, ki izkazuje 15.500 K dohodkov in 15.400 K stroškov. G. Fr. Furlani se oglasi za besedo in izjavi, da je imel priložnost kot član finančnega odseka se prepričati o notranjem delovanju društva, da je bilo delo, kakor je razvidno iz letnih računov, razmeroma ogromno in da je uradništvo pri vsej marljivosti komaj zmagovalo vse delo, da je bil radi tega težak pregled ter da niso bile ra- čunske knjige v tistem redu, kakor bi morale biti in to je zakrivilo dejstvo, da je bilo premalo uradniških moči in da je nagrada za delo v nesoglasju s proračunjenim zneskom za plače oziroma nagrade; zato predlaga, naj se določi vsakemu uradniku delokrog in nastavijo še nove moči, v to pa naj se poviša postavka plač za 1000 K, ali pa naj se opusti prodaja potrebščin. Predsednik pojasni, da ni mogoče po proračunu dovoliti večjih izdatkov. Prodaja potrebščin se pa ne sme opustiti, ker je proti določbam pravil in bi trpelo društvo v tem slučaju veliko škodo in izgubilo mnogo članov. — Gosp. Furlani nasvetuje, naj se pa poviša prodajno ceno blaga. — Predsednik opomni, da je naloga društva, priskrbeti svojim članom pristno blago in po nizki ceni; da se je vedno dalo blago glede pristnosti analizovati, določevati ceno blagu je pa naloga nabavnega odseka. Dalje omeni, da se je povišala ta postavka v primeri z isto 1. 1905 tako že za 2200 K ter poživlja g. Furlanija, naj stavi konkreten predlog. — Gosp. Furlani ne stavi konkretnih predlogov, pač pa priporoča predsedništvu, naj uvažuje navedeno in to vprašanje primerno uredi. Gosp. Ivan Mermolja poprime za besedo in konstatuje, da se bavijo tudi druge korporacije in tvrdke z razprodajo kmet. potrebščin, da prodajajo iste večkrat to blago celo ceneje, da torej ne gre cen višati. Ako pa pride slučajno mnogo strank naenkrat, naj isti čakajo, da pridejo na vrsto. Omenja, da je že videl uradnike po mestu pohajkovati in da se hoče slično kot pri bankah nepotrebno število uradnikov vpeljati; primerja konsumno društvo v Vrtojbi, ki tudi razproda na leto do 30.000 K blaga, a plačuje le 800 do 900 K za uslužbence. Predsednik zavrne predlog govornika ter izjavi, da ni primerjati uradnikov društva bančnim uradnikom in odločno zavrača taka neopravičena sumničenja na društveni urad. IV. Tajnik prečita prenovljena pravila. V daljši in živahni debati,, v katero posežejo z izpreminjevalnimi predlogi gg. Ivan Saunig, Rud. Zdolšek, dr. Franko, Makovec in društveni tajnik, sprejmejo se in potrdijo pravila. K peti točki predlaga g. Ivan Saunig, da bi se opustila dopolnilna volitev odbora in volitev pregledovalcev računov z dnevnega reda, ker bodo v kratkem potrebne nove volitve vsled izpremenjenih pravil. — Predsednik pripomni, da so prišle te točke na dnevni red vsled določil društvenih pravil, ker je potekla doba nekaterim članom; drugače se pa strinja s predlogom. Predlog se sprejme soglasno prepustivši osrednjemu odboru, da skliče občni zbor meseca februvarja ali marca prihodnjega leta, ko bo končana bilanca za 1. 1907. Ker se nikdo več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik po kratkem pozdravu zborovanje ob 12l/i opoldne. Gnojilni poskusi v letu 1906. no Goriškem. A. Devarda, nadzornik na c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuševališču v Gorici, v „Zeitschrift fiir das landwitsch. Versuchsvvesen". (Konec.) Srednji pridelki sena so bili v gorah in na Vipavskem z Brdami skoraj enaki: 35-29, oziroma 35.05 q. Na Krasu so bili pa pri poskusih samo s senskim pridelkom nekoliko manjši (29'93 q), kakor na Vipavskem z Brdami (31-51 q). Pridelek otave je znašal v Gorah 19-99 q, na Vipavskem z Brdami 1702 q in potemtakem skupni pridelek 55-35 q, oziroma 53'36 q. Pri dveh travniških poskusih v furlanski ravnini, kjer niso trpele prvi dve ali tri košnje suše, pokazali so izven-redno ugodni vegetacijski pogoji prav posebno svojo veljavo, ker se je nabralo povprečno na neguojenem prostoru 62 q, na gnojenem pa 102-50 q. Ne oziraje se na 8 poskusov, kjer niso pokazala umetna gnojila najbrže iz prej omenjenega uzroka uspehov, zamore se imenovati povišek v pridelku na sploh in primerno okoliščinam kot prav dober. Pri senu je znašal ta (v Gorah, na Vipavskem in v Brdih, na Krasu) med 506% in 59'7%, pri otavi (v Gorah, na Vipavskem in v Brdih) med 74-3% in 87% i'1 pri senu in otavi skupno (v Gorah, na Vipavskem in v Brpih ter v Furlaniji) med 56% in 68'5%. Primerno večemu pridalku bil je tudi dobiček na sploh jako ugoden, kakor se razvidi iz II. tabele, ker se je doseglo samo pri senu v Gorah 26-12 K, na Vipavskem in v Brdih 31-46 K in celo na Krasu 13-22 K čistega dobička za 1 ha. Za cel pridelek doseglo se je v Gorah 87'92 K, na Vipavskem in v Brdih 67 81 K in v Furlaniji 189 03 K čistega dobička za 1 ha. Osobito zadnje število je za Furlanijo važno, ker se zamore iz njega razvideti, da premanjkuje v večini furlanskih tal, kakor smo že 1. 1900. posebej povdarjali, še vedno fosforne kisline in kalija in da ni dosegla ta zemlja še od daleč ne največe plodne moči. Glede poskusov na deteljiščih zamoglo bi se na sploh opomniti, da je umetno pridelovanje krme sedaj po celi furlanski ravnini jako razširjnno, med tem ko se to v drugih delih dežele le počasi, razmeram tal primerno, razvija. Okrajua Kakovost Dan Lega Obdelovanje a Ime sodnija fal o Ul o 1. 2. J O m S o m 3 Veči pridelek na pognojenem zemljišču za 1 ha v q a sj o m C Opomba 39-6 53-2 19-8 — — 266 — 6-8 — — Ena košnja. Trpelo radi suše. 52-4 78-5 26-2 — 393 — 13-1 — Velika suša. 42-4 76 21-2 — 38-0 — 16-8 — — Seno radi suše malo trpelo. 19-2 22-4 9-6 - 11-2 - 1-6 — — Nikdar gnojeno. Velika suša. 24 28-8 120 — 14-4 — 2-4 — — M 49 78 24-5 — 390 — 14-5 — - Povprečni pridelek 30 q 40 56 20-0 — 28-0 — 8-0 — — — 45-8 83-3 22-9 — 41-6 — 18-7 — — Od konca maja jako malo dežja. 45-3 62-5 22-7 — 31-3 - 8-6 — — Nikdar gnojono. Po prvi košnji šuša. 9-6 — 11-2 — — 1-6 — — 262 — — 41-6 — — 18-7 — — ,19-87 — — 29-93 — — ,10-05 — — Dan Pridelek sena v kg za parcelo po 200 mz --—h negnojeno 2. 3. -,-|--p- — 1. j 2. J 3. 4. Košnjo J Košnja gnojeno 1. 2. | 3. 4. Košnja Pridelek za 1 ha v q > o M S 9" 'O b£ 'g. S I Opomba . ; 75 50 33 ; .105 70 60 I 30 80 60 60 i 33 790 45-0 62-00 117-5 3S-5 ; Zadnja košnja trpela radi suše. 87*5 42*5 Več let negnojeno. P 102-50 40-50 [ Okrajna Lega Kakovost Obdelovanje Dan 1 Ime sodnija tal O CO 1. 2- Tek. š Bivališče poskuševališče Košnje 1 J 65 66 67 ;68 69 1 70 71 Mat. Milanič Josip Fabjan Filip Hočevar Kari Zega Anton Abram Viktor Adamič Alojz Meržek III. Kras: 1. Komen Vojščica 46 Štanjel 58 55 Kobilja-glava 3 Tupelče 3 Škrbina 80 Ilruiovica 38 lavnina gričasta ravnina kamenita tla z malo črne zemlje globoka rahla vapnena tla črna rahla vapnena tla peščeno vapnena tla črna vapnena tla vapnena tla travnik star travnik kraški travnik 641 1905 15,11 284 1906 83 1906 63 1906 101 44 29|6 186 16|6 146 86 6 6 • ■ 72 73 Josip Vrabec F. Fabjan Največ Najmanj . Srednje . Pliskovica 9 2. Sežana Ponikve 25 >3 lapornata vapnena tla travnik 30| 11 1905 7,11 1905 6 3)7 • »Okrajna Lega Kakovost Obdelovanje o Dan Ime sodnija tal O) l/l 1. 2 Tek. š Bivališče poskuševališče 1 § US 6C Košnje 74 * Anton Furlan IV. Furlanija: 3. Tržič. Ronki ravnina, ki se lahko namaka peskovita ilovica travnik 10|3 1815 24 6 75 Jožef Bos-carol Vermegliano ravnina St. Canciano » • 103 1906 1515 22J6 I)an 1 Pridelek sena v kg za parcelo po 200 mz Pridelek za 1 hav q l! Vcči pridelek, nego negnojeno v q 2. | 3. negnojeno gnojeno o OJ 'o & o; gnojeno 1. 2. 3. 4. 1. l 2. 1 3. 4. Košnje Košnja Košnja 6 8 G [ 10 70 36 32 32'4 96 48 40 43-2 852 113-6 28-4 28 8 4jl0 58 62 29 21 83 83 49 32 85 0 123-5 380 7(8 2819 81 72 38 21 88 86 59 36 1060 134-5 285 28\7 259 82-8 82-8 6P2 41-4 1008 96-2 80-5 49-5 134-1 163-5 29-4 102-57 133-87 3107 70 75 350 37-5 2-5 34-8 66 17-4 33-0 15-6 60 52 80 75 560 77-5 21-5 3613 4933 13-20 27 8 __ 1135 0 1510 570 147 201 720 — 171-0 210-0 390 26,8 26 9 38-5 35-9 30'4 51 9 76-2 75-4 59-6 37-6 60-4 124-4 64-0 i20 8 5 10 70-8 60-0 20-4 22-5 91.8 75-3 246 300 86-9 110-9 24-0 ■ 7365 117-65 44-00 1 i) i) — 344 — 45-6 ' - 17-2 22-8 56 — 56 21 — 80 i 26 — 385 530 14-5 . — 82'4 — 84-8 — 41 2 42-4 1-2 1 32-30 39-40 7-10 Opomba Ob setvi potrosilo se 4 q superfosfata na 1 ha. Velika suša v julija in sept. Več let negnojeno. Ob setvi negnojeno. L. 1904. gnojeno s hlev. gnojem. Radi suše se izgubila 5. košnja. L. 1902 se je gnojilo s hlev. gnojem. L. 1903. gnojilo se prejšnjemu pridelku s hlev. gnojem. L. 1904. se gnojilo s hlevskim gnojem. Deteljišče daje 3 košnje. L. 1904. gnojeno s hlevskim gnojem. Detelja samo po 1 m2 se tehtala. Ob setvi se gnojilo z malo hlev. gnojem. Po 2. košnji nekoliko suho. 1) Poskus 83. se ni vpošteval. Velika suša. 14*5 Trpelo radi suše. Nikdar gnojeno. 2[90iq0p 15513 afuafouS EZ ]5[S0J}S ^appud 108A TTl rt C ouafouS > - ouof -ouSau °/o A mi 1 vz A ouaCouS ouatouSou Aosnjjsod OJIA8;g C . c« > _o aj Tj XI O [N N (M Tf OS ip —1 r^- cb cb 00 —• CN (M -T •5J- O) Tf t> OS as as TO to O ^f cd f- cb tj" as r^ cn -čf o — TO CN CN (M as tO OS CO OS TO —1 CM cn o 00 TO -jf 01 m 10 p o 00 (N w CD ^ LO ~t< o CN CD ib CD 10 10 —■ (M CN O OJ — '— 10 CN 01 o o O r- ^P 10 00 00 o o 00 TO CN CN OO O CD -S- CN CN TO O TO CN TO CM TO O 1> CO co v* CO TO TO as 00 TO CO IO CN O —* as a i> as ^ l> t^ TO 10 TO 10 TO 10 TO lO S CD OS t CN C CD CD TO 0 0 0 CN 0 IM 8 g 00 00 O CD TO ' CN t— 00 as r- -Nf CD (M Sil "d- CD CD O O TO 00 10 O O CN CD 00 as " O OS 0 O CN TO 02 00 O CN r^ lO S OT O 00 as Cd LO O t^ 0 TO CN O CN CN 00 O [ ~ CN CN 0 0 CN 00 t^ O as O CO m 0 CN r^ O TO OS CN t^ TO tO CD CN T-l Tf TC TO as O TO [> CO CO LO r^

LO 0 in LO CD O TO CD TO as iO Sj CD "J- IO O cc 0 O uO O CvI O CN 0 0 0 CS TO CO 0 m TO f« CD TO 1O iTS O co 05 O tO TO TO LO CO 0 T co »O TO LO TO OS CN CN O TO TO as -cf 1> ^ O CN OS m OS I> CO O O LO TO LO CO O CO TO CN cs "M CD CN O CD TO TO CN CO CD as CN TO CN CO - O O > E rt > O O Cj C C > a i* H C3 H s s cfl 0) C j; t> cn rt C t. m H M _ > M o Š » -O 3 PH S p a> ■G a ■o a> tj S P d rt E ^ G C > > > rt G rt rt i. a t- S H M E-< H > 0 Ul r/i O p* N • i-H 0 C ' z? a rt N O O) VJ 0 05 •-p 0 CO O .3 00 c > O m rs M •ji C p< Q .S S S «e C3 ci rt cž rt Ul C M C! S-i — c C rt 'c > ci S-1 rt PM C in o rt o t2 o — 387 — III. tabela. > Veči pridelek za 1 ha V kg , Z gnojenjem se dalo kg za ha Izkoristilo se 1 Del dežele Pridelek O t« > M OJ cfl Seno D n o« 2) ' IC, O ■ D 2) Iu O D p2