Pravilnik o uslužbencih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji Ljubljana 1941 Založila Glavna bratovska skladnica Natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik O. Mihalek) Vsebina I. poglavje: Splošne določbe.1 II. poglavje: Razdelitev uslužbencev in službe .... 3 III. poglavje: Sprejem v službo in pripravljalna služba IV. poglavje: Prejemki razvrščenih uslužbencev . . . V. poglavje: Ocenjanje uslužbencev.12 VI. poglavje: Kretanje v službi.15 VII. poglavje: Splošne pravice in dolžnosti uslužbencev . 18 VIII. poglavje: Prestanek službe.28 IX. poglavje: Socialno zavarovanje uslužbencev .... 31 X. poglavje: Disciplinski postopek.31 XI. poglavje: Pogodbeni in honorarni uslužbenci in dnevničarji.46 XII. poglavje: Prehodne določbe.47 cp c* ) Uslužbenec ne sme sprejeti za posle, ki jih služ¬ beno opravlja, ne posredno in ne neposredno, ne poprej ; n ne naknadno, in v nobeni obliki od drugih oseb ali ustanov nobeno naklonitev v denarju ali vrednosti niti sicer kak dobiček, kateremu bi bil molčeči ali izrečni namen ta, da vpliva na njegovo službeno opredelitev v poslu. ( 2 ) Uslužbenca, ki se ne ravna po prednjih pred¬ pisih, mora naznaniti starešina urada glavnemu uprav¬ nemu odboru; če tega ne stori, odgovarja kot soudele¬ ženec. § 52 . ( J ) Za škodo, ki jo stori uslužbenec bratovske sklad- nice drugim osebam z nezakonitim ali nepravilnim po¬ slovanjem, odgovarja bratovska skladnica; glavni upravni odbor pa sme skleniti, da se odškoduje od uslužbenca kot storilca. ( 2 ) Za škodo in za kazniva dejanja, storjene v služ¬ beni dolžnosti, je uslužbenec materialno, kazensko in disciplinsko odgovoren. § 53 . Sorodniki v ravni ali stranski črti do vštete četrte stopnje, mož in žena, sorodniki po svaštvu do vštete druge stopnje ne smejo biti v neposrednem službenem razmerju starešine in podrejenca. § 54 . (*) Uslužbenci morajo biti v službi ves čas, ki je določen za delo, in se ne smejo oddaljevati od dela brez dovolitve pristojnega starešine. 22 ( 2 ) Redni delovni čas ne sme znašati več ko 8 ur na dan. Delovne ure razporeja predsednik glavne ozi¬ roma krajevne bratovske skladnice. ( 3 ) Ob sobotah popoldne, ob nedeljah ves dan in ob praznikih, ko ne poslujejo državni uradi, imajo usluž¬ benci odmor. Po potrebi, in sicer po predsednikovi naredbi, se smejo ob teh dneh odrediti dežurni usluž¬ benci. ( 4 ) Po posebni potrebi sme predsednik glavne bra¬ tovske skladnice, če to zahtevajo službeni oziri, odrediti, da delajo uslužbenci čez določeni čas, toda ne več ko 80 ur brezplačnega dela na leto. Za daljše prekočasno delo po odredbi se mora dati uslužbencu primerna nagrada. § 55 . Če je uslužbenec iz kakršnega koli vzroka zadržan priti v službo, mora to sporočiti takoj, najkasneje pa v 24 urah svojemu neposrednemu starešini in opravičiti svoj izostanek. § 56. Uslužbenec, ki je zaradi bolezni zadržan priti v službo za več ko tri dni, mora predložiti nadrejenemu starešini o obolelosti potrdilo zdravnika bratovske sklad- nice ali državnega zdravnika, če ni v kraju zdravnika bratovske skladnice. Starešina sme, če se mu zdi to po¬ trebno, odrediti, da se oboleli uslužbenec po zdravnikih bratovske skladnice ali po državnih zdravnikih pregleda. § 57. (') Če uslužbenec oboli, sme biti na bolovanju šest mesecev, z odobritvijo glavnega upravnega odbora pa 23 največ dvanajst mesecev; za ta čas ima pravico do popot¬ nih prejemkov. Po preteku tega roka mu služba preneha. ( ž ) Uslužbenka, ki je na porodu, ima pravico do odsotstva za čas, dokler je nesposobna za delo, toda ne več ko šest tednov pred porodom in šest tednov po porodu. Ta čas se ne šteje v bolovanje. § 58 . Pravice in dolžnosti uslužbenca se začno z dnem nastopa službe. § 59. Uslužbenec je dolžen prijaviti v 5 dneh svojemu ne¬ posrednemu starešini vse spremembe svojih osebnih in rodbinskih razmer, ki utegnejo vplivati na njegovo služ¬ beno razmerje proti bratovski skladnici. § 60. ( 1 ) Uslužbenci imajo vsako leto pravico do letnega odmora. Letni odmor znaša: do pet let službe . . .15 dni, od 5 do 15 let službe.21 dni, nad 15 let službe .... .... 30 dni. ( 2 ) Čas, ko more posamezni uslužbenec svoj letni odmor izkoristiti, določa predsednik glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora. ( 3 ) Morebiti ne izkoriščeni letni odmor v enem kole¬ darskem letu se ne more prenesti, da bi se izkoristil v naslednjem letu. ( 4 ) Če je uslužbenec pred izkoriščenim letnim odmo¬ rom tri mesece boloval, mu sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice odreči letni odmor v tistem letu. 24 § 61. (') Poleg rednega letnega odmora, do katerega ima uslužbenec pravico po § 60, tega pravilnika, sme biti uslužbenec na odsotstvu po svojih privatnih ali rodbin¬ skih poslih v enem koledarskem letu največ 10 dni. ( 2 ) Odsotstvo po privatnih poslih dovoljuje predsed¬ nik glavne bratovske skladnice, ob njegovi odsotnosti pa upravnik glavne bratovske skladnice oziroma predsednik krajevnega upravnega odbora. § 62. (*) Vse odločbe, s katerimi se ustanavljajo ali spre¬ minjajo službena razmerja uslužbencev, kakor vstop v službo, razvrstitev, podelitev stalnosti, napredovanje, premestitev, postavitev na razpoloženje, sprejem ostavke, odpustitev itd., morajo biti potrjene z dekreti tistih orga¬ nov, ki so po tem pravilniku pristojni o tem odločati. ( 2 ) Ministrstvo za gozdove in rudnike predpiše na predlog glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice enotno obliko in vsebino dekretov. § 63 (‘) Za vsakega uslužbenca bratovske skladnice se osnuje in vodi v dvojniku uslužbenski list, katerega en primerek mora biti pri glavni bratovski skladnici, drugi pa pri krajevni bratovski skladnici, kjer uslužbenec službuje. Če se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list tisti bratovski skladnici, kamor je premeščen. ( 2 ) Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti enako vpisano v oba primerka. Glavna bratovska sklad- nica opravi vsako leto te vpise v oba primerka. 25 ( 3 ) Uslužbenski list se izpolnjuje samo na podstavi izvirnih listin; točnost podatkov v obeh primerkih pa overja predsednik glavnega upravnega odbora. ( 4 ) Uslužbenski list mora navajati: 1. ime in priimek; 2. kraj, dan, mesec in leto rojstva; 3. narodnost in vero; 4. podatke o zakonskem stanu; ime in poklic zakon¬ skega druga; 5. podatke o otrocih; koliko jih je, njih imena, datum rojstva in njih poklic; 6. podatke o osebah, ki jih uslužbenec vzdržuje; 7. podatke o službi v vojski in vojni; 8. podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki služ¬ bujejo pri bratovski skladnici; 9. podatke o šolski in posebni strokovni izobrazbi in o znanju jezikov; 10. podatke o poklicu pred vstopom v službo; 11. podatke o kretanju v službi (sprejem v službo, pridobitev stalnosti, napredovanja, premestitve, spre¬ memba stroke, ostavka itd.); 12. podatke o odsotstvovanju in bolovanju; 13. podatke o letnih ocenah in 14. podatke o disciplinskih in drugih kaznih. § 64. (’) Uslužbenčeva stopnja se določa: 1. po kategoriji; 2. pri isti kategoriji po skupini; 3. pri isti skupini in kategoriji je višji tisti, ki je skupino prej dobil; če je pa tudi to enako, odloča datum rojstva; 26 4 pomožnemu osebju kategorije D se določa stopnja v medsebojnem razmerju po skupini in dnevu napredo¬ vanja. ( 2 ) Upravnik oz. poslovodja kot starešina ima proti podrejenim uslužbencem bratovske skladnice najvišjo stopnjo. § 65. (‘) Čas, ki ga prebije uslužbenec na vojaških vajah ali v vojni, se mu všteva v leta službe za napredovanje; vendar je dolžen plačevati svoj del prispevkov za pokoj¬ ninsko zavarovanje. ( 2 ) V času vojaških vaj in vojne prejema uslužbe¬ nec še nadalje svojo plačo pri bratovski skladnici, če ni rezervni častnik; drugače prejema razliko plače, ako je ta večja* od plače pri bratovski skladnici. Ce je plača rezervnega častnika večja, ne prejema plače pri bra¬ tovski skladnici. ( 3 ) Dokler služi obvezni rok v kadru, je treba usluž¬ benca razrešiti dolžnosti pri bratovski skladnici; za ta čas nima uslužbenec pravice do plače in se mu tudi čas, prebit pri cdsluževanju obveznega vojaškega roka v kadru, ne všteva v leta službe. § 66 . Uslužbenec sme po odobritvi glavnega upravnega odbora dobiti od bratovske skladnice ob osebni ali rod¬ binski nujni potrebi predjem, toda največ do zneska svo¬ jih trimesečnih prejemkov, s 6% obresti in z odplačil¬ nim rokom enega leta. * Prav vsekakor: manjša. — Op. ur. 27 § 67. C) Terjatve bratovske skladnice proti njenim usluž¬ bencem, ki izvirajo iz službenega razmerja, ugotavlja administrativno bratovska skladnica sama. ( 2 ) Za terjatev bratovske skladnice iz službenega razmerja se sme administrativno postaviti prepoved razvrščenim uslužbencem do 40% prejemkov. § 68 . Po smrti aktivnega uslužbenca dobi njegova rodbina za pogrebne stroške trimesečno plačo umrlega usluž¬ benca. Če umrli uslužbenec ni imel rodbine in so oskrbeli pogreb drugi, se jim morajo povrniti dejansko nastali stroški, toda največ do zneska trimesečne plače umrlega uslužbenca. § 69. O Če se uslužbencu ukine zvanje, ki ga ima, se po¬ stavi na razpoloženje, ako ga ni moči uporabiti za drug posel. Dokler je na razpoloženju, prejema vse svoje pre¬ jemke in se mu šteje čas za napredovanje. ( 2 ) Uslužbenec na razpoloženju mora opravljati posle svoje ali sorodne stroke, ki mu jih naloži starešina. Ta¬ kemu uslužbencu se mora dati prvo prazno mesto, ki je enako njegovemu dotedanjemu ukinjenemu zvanju. Če ga ne sprejme ali če se ne odzove pozivu na delo, velja kakor da je podal ostavko na službo. § 70 Bratovska skladnica plačuje za svoje uslužbence vse davke, državne in samoupravne doklade, dekretne in ostale takse, ki obremenjajo njih prejemke. 28 VIII. POGLAVJE. Prestanek službe. § 71. Služba preneha: 1. po sodbi rednega ali disciplinskega sodišča; 2. administrativno; 3. po želji uslužbenca samega; 4. z dovršitvijo 65 let starosti; 5. z ustavitvijo ali redukcijo dela pri rudarskih in topilniških podjetjih; 6. s smrtjo. § 72. C) Po sodbi rednega sodišča preneha služba, če je uslužbenec obsojen na kazen, ki ima po kazenskem za¬ konu za posledico zgubo službe ali častnih pravic. ( 2 ) Po sodbi disciplinskega sodišča preneha služba, če je uslužbenec obsojen na kazen iz § 83., odst. 1., točke 4., tega pravilnika. § 73. O Administrativno preneha služba: 1. če postane uslužbenec umsko ali telesno nespo¬ soben za službo. Nesposobnost se ugotovi na zahtevo glavnega ali krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice ali uslužbenca samega po zdravniški komisiji treh zdravnikov delavskega zavarovanja; 2. če nastopi primer iz § 57., odst. 1., tega pravilnika; 3. če pride uslužbenec pod skrbstvo ali v stečaj ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; 4. če izstopi uslužbenec iz državljanstva ali ga zgubi uslužbenka z omožitvijo; 29 5. če je uslužbenec tri zaporedna leta ali šestkrat v lobi službovanja ocenjen »slabo«, oziroma če je priprav¬ nik ocenjen s »slabo« oceno; 6. če se uslužbenec po odobrenem odmoru ali od- sotstvu kakor tudi ob premestitvi neopravičeno ne javi na dolžnost v 10 dneh od dne, ko je to bil dolžen storiti. To velja tudi za uslužbenca, ki brez vednosti in odobritve neposrednega starešine službo zapusti in se ne javi na dolžnost v 10 dneh. Takim uslužbencem, če bi se povrnili v službo, zapade prejšnji čas, prebit v službi; 7. če je uslužbenec obsojen s sodbo rednega sodišča zaradi zločinstva ali nečastnega dejanja ali na zapor, daljši od enega leta; 8. če je uslužbenec obsojen z izvršno sodbo disciplin¬ skega sodišča zaradi kršitve poslovne tajnosti; 9. če se izkaže, da je pripravnik nezanesljiv, sla¬ bega vedenja v službi ali izven nje; 10. če glavni upravni odbor spozna, da je uslužbe¬ nec, ki še nima deset efektivnih let službe pri bratovskih skladnicah, nesposoben ali nepripraven za službo, ali če to zahtevajo koristi službe. ( 2 ) Administrativno izda odločbo o prestanku službe, najsi se z njo uslužbenec odpusti ali pa se mu služba odpove, glavni upravni odbor glavne bratovske sklad- nice na predlog predsednika glavnega oziroma krajev¬ nega upravnega odbora. ( 3 ) Zoper odločbo glavnega upravnega odbora glavne bratovske skladnice, s katero se uslužbenec odpušča iz službe ali se mu služba odpoveduje, je dopustna pri¬ tožba na pristojno državno rudarsko oblastvo prve stop¬ nje v 15 dneh po vročitvi odločbe. Pritožba ne ustavi izvršitve odločbe. 30 Zoper odločbo rudarskega oblastva prve stopnje se sme vložiti v 15 dneh tožba pri ministrstvu za gozdove in rudnike; njegova odločba je izvršna. § 74. C) Po želji uslužbenca samega preneha služba, če poda uslužbenec pismeno ostavko na službo pri bratov¬ ski skladnici. ( 2 ) Ostavka se mora sprejeti najkasneje v enem me¬ secu. Z ostavko zgubi uslužbenec vse pravice uslužbenca, če bi se pa pozneje vrnil v službo, se mu prizna prej v službi prebiti čas za napredovanje. ( 3 ) Če je uveden zoper uslužbenca disciplinski po¬ stopek, se s tem, da se ostavka sprejme, ustavi disciplin¬ ski postopek in se vpiše o tem pripomba v njegov usluž- benski list. Če se vrne v službo, se disciplinski postopek nadaljuje. § 75. ( x ) Ob prestanku službe ne sme uslužbenec sam za¬ pustiti dolžnost, dokler ni pristojno razrešen. Uslužbenec mora biti razrešen v 10 dneh od dne izvršnosti odločbe, po kateri je služba prenehala. Če uslužbenca ni moči redno razrešiti v tem roku, se vzame za dan razrešitve poslednji dan tega roka. ( 2 ) Pravico do prejemkov razvrščenega uslužbenca ima tak uslužbenec do konca meseca, v katerem je bil razrešen ali je umrl, izvzemši primer iz § 73., odst. 1., točke 6., tega pravilnika, ko preneha ta pravica z dnem, ko je uslužbenec neopravičeno izostal ali se oddaljil iz službe. § 76. . Ob odpovedi službe se uporabljajo določbe zakona o obrtih. 31 IX. POGLAVJE. Socialno zavarovanje uslužbencev. § 77 . U) Razvrščeni uslužbenci bratovske skladnice, razen pomožnega osebja, so zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri pokojninskem zavodu za nameščence po do- ločbah zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. ( 2 ) Za bolezen in nezgodo pri delu morajo biti usluž¬ benci bratovske skladnice zavarovani pri svoji pristojni bratovski skladniei; če pa nimajo takega zavarovanja v službenem kraju, se lahko zavarujejo pri občnem zava¬ rovanju. ( 8 ) Bolniško in pokojninsko zavarovanje se plačuje po predpisih za to zavarovanje. X. POGLAVJE. Disciplinski postopek. § 78 . (') Uslužbenec bratovske skladnice, ki v službi ali izven nje prekrši svojo službeno dolžnost ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo. Kazen za nerednost se izreče, če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba ugleda stanu pre¬ koračila obsega navadne nerednosti (disciplinski pre¬ kršek). Če pa je nerednost večjega obsega ali je ponov¬ ljena ali če so otežene občne okolnosti, ob katerih se je prekršila službena dolžnost ali oškodoval stanovski ugled, ali če je nastala škoda ali nevarnost koristim službe, velja to za disciplinski prestopek. 32 ( 2 ) Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disci¬ plinskega. § 79. (*) Kazni za nerodnost so tele: a) pismeni opomin, b) pismeni ukor in c) denarna kazen. ( 2 ) Denarna kazen ne sme presegati v posameznem primeru 20 %> uslužbenčevih prejemkov v enem mesecu. § 80. 0) Kazni za nerednost pod a) in b) prednjega para¬ grafa izreka predsednik glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice, kazen pod c) pa izreka glavni oziroma krajevni upravni odbor bratovske skladnice. ( 2 ) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec ne zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mora priobčiti uslužbencu pismeno. ( 3 ) Denarne kazni za nerednost se odtegujejo od skupnih mesečnih prejemkov in se stekajo v sklad bol¬ niškega oddelka bratovske skladnice. ( 4 ) Kazen za nerednost se ne vpiše v uslužbenski list, kazen ukora in denarna kazen pa se priobčita pri¬ stojni komisiji za oceno. § 81. ( 1 ) Zoper odločbo O'kazni za nerednost, če je pismeni ukor ali denarna kazen, se sme uslužbenec v 5 dneh od dne priobčitve pritožiti na državno rudarsko oblastvo prve stopnje, čigar odločba je pravnomočna. ( 2 ) Upravnika glavne bratovske skladnice kaznuje za nerednost glavni upravni odbor. 33 ( 3 ) Nerednosti zastarajo v enem letu od dne, ko so bile storjene. § 82 . Za hujšo prekršitev službene dolžnosti ali hujšo oškodbo ugleda stroke se štejejo zlasti tale dejanja: 1. pristransko, nevestno ali nemarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade, bodisi zase bodisi za drugega, neposredno od stranke ali posredno, za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. nemarno ali neredno prihajanje na službo tudi še po izrečeni kazni za nerodnost; 5. namerno netočno poročanje o službenih stvareh; 6. preziranje službenih naredb in odredb starešine in nadrejencev; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. nedostojno ali surovo občevanje s strankami; 9. zanikrno izvrševanje starešinske oblasti nad pod- rejenci; 10. nevljudno ali nedostojno vedenje pod rejencev proti nadrejencem ali poniževanje njih ugleda; 11. napravljanje zmede ali prepira med uslužbenci v službi; 12. nemoralno ali nedostojno vedenje v življenju; 13. lahkomiselno zadolževanje; 14. opravljanje druge službe brez dovolitve pri¬ stojnega starešine ali sprejem položaja in opravljanje poslov, ki nasprotujejo dostojanstvu ali časti uslužben- čevega zvanja. 3 34 § 88 . (*) Disciplinske kazni so: 1. ustavitev napredovanja v višjo skupino, in sicer najmanj za pol, največ pa za dve leti; 2. zmanjšba rednih prejemkov največ do dveh let; ta zmanjšba pa ne sme biti v posameznem mesecu večja od 20 °/o prejemkov; 3. premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez povračila potnih in selitvenih stroškov; 4. odpustitev iz službe. ( 2 ) Kazen pod 1. se sme izreči sočasno s kaznijo pod 2. prednjega odstavka, toda samo ob ponovitvi. ( 3 ) Kazen odpustitve iz službe ima za posledico zgubo vseh v službi pridobljenih pravic. ( 4 ) Čas, zgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, zgubljenega zaradi slabe ocene, najsi se ta čas krije ali ne. ( 5 ) Denarne kazni po točki 2. odstavka 1. tega para¬ grafa se stekajo v bolniški oddelek bratovske skladnice. § 84. Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplin¬ ska sodišča na podstavi pravilno opravljenega disciplin¬ skega postopka. § 85. (*) Disciplinski sodišči sta sodišče rudarskega zava¬ rovanja in upravno sodišče na sedežu glavne bratovske skladnice. ( 2 ) Sodišče rudarskega zavarovanja je disciplinsko sodišče prve stopnje, upravno sodišče pa disciplinsko sodišče druge stopnje. 35 § 86. C 1 ) Sodišču rudarskega zavarovanja kot disciplin¬ skemu sodišču bratovske skladnice se dodelita poleg nje¬ govega rednega sestava še dva člana in dva namestnika izmed razvrščenih uslužbencev bratovske skladnice, ki ju izvolijo uslužbenci sami izmed sebe. ( 2 ) Če je član tega sodišča izmed razvrščenih usluž¬ bencev sam v disciplinski preiskavi, ga nadomestuje njegov namestnik. § 87. Za člana disciplinskega sodišča izmed razvrščenih uslužbencev bratovske skladnice morejo biti izvoljeni samo tisti, ki: 1. niso mlajši od 30 let; 2. niso v disciplinski preiskavi; 3. niso kazensko ne disciplinsko kaznovani; 4. niso z obtožencem v sorodstvu. § 88 . (*) Funkcija članov, izvoljenih izmed razvrščenih uslužbencev, traja prav toliko, kolikor traja funkcija rednih članov sodišča rudarskega zavarovanja. ( 2 ) Predsednik sme razrešiti člana disciplinskega sodišča, če prepreči zasedanje sodišča z neopravičenim izostankom dvakrat zapovrstjo. § 89. ( 1 ) Disciplinsko sodišče zaseda v prostorih sodišča rudarskega zavarovanja. ( 2 ) Arhiv disciplinskega sodišča s posebnim vložnim zapisnikom se hrani ločeno pri sodišču rudarskega za¬ varovanja kot disciplinskem sodišču bratovske skladnice. 3 ’ 36 § 90 . Predsednik in člani sodišča rudarskega zavarovanja kot disciplinskega sodišča bratovske skladnice so v iz¬ vrševanju svoje discipiinsko-sodniške dolžnosti neodvisni in neodgovorni. § 91 . Izvoljeni člani disciplinskega sodišča izmed razvršče¬ nih uslužbencev opravijo pred predsednikom tega sodišča takole prisego: »Jaz N. N. prisegam na Boga vsemogočnega, da bom izvrševal dolžnost disciplinskega sodnika vestno, nepri¬ stransko in po čistem prepričanju. Kakor bom prav sodil, tako mi Bog pomagaj!« § 92 . (‘j Pri vsakem sodišču rudarskega zavarovanja kot disciplinskem sodišču bratovske skladnice posluje disci¬ plinski tožilec, ki ga postavi glavni upravni odbor izmed višjih razvrščenih uslužbencev na tri leta; poleg svoje redne dolžnosti mora tožilec po uradni dolžnosti zastopati koristi bratovske skladnice glede pravilnega službenega in stanovskega vedenja uslužbencev. ( 2 ) Če je zoper disciplinskega tožilca samega uveden postopek, odredi glavni upravni odbor izmed uslužbencev drugega za disciplinskega tožilca. ( 3 ) Disciplinsko sodišče zasliši disciplinskega tožilca pred vsako rešitvijo. § 93 . (*) Posvetovanje disciplinskega sodišča je tajno; gla¬ sovati pa začne po položaju najmlajši sodnik. Predsednik glasuje poslednji. ( 2 ) Sklepa se z večino glasov. 37 § 94 . (*) Obdolženi uslužbenec ima pravico do branilca od začetka disciplinskega postopka in na razpravi in ga sme vzeti izmed uslužbencev bratovske skladnice ali pa iz¬ med javnih pravnih zastopnikov. ( 2 ) Če si obdolženec sam ne izbere branilca, mu ga postavi predsednik sodišča za razpravo izmed razvršče¬ nih uslužbencev glavne bratovske skladnice, ki se je dol¬ žen odzvati pozivu. ( s ) Branilec je v obrambi svoboden in je zavezan varovati tajnost, ki mu je zaupana, in to, kar je na raz¬ pravi zvedel. ( 4 ) Stroške zastopanja trpi obdolženec, če je bil ob¬ sojen, ali pa bratovska skladnica, če je bil obdolženec oproščen, in sicer v breme pokojninskega oddelka bra¬ tovske skladnice z 2 /s in v breme nezgodnega oddelka bratovske skladnice z ‘/s, v breme bolniškega oddelka bratovske skladnice pa, če gre za uslužbenca krajevne bratovske skladnice. § 95 . (') Sodniki so izključeni in se odklanjajo po pred¬ pisih sodnega kazenskega postopnika. ( 2 ) Tako se more odkloniti sodnik najdalj tri dni pred razpravo. ( 3 ) Predsednika disciplinskega sodišča nj moči od¬ kloniti. § 96 . Disciplinsko sodišče poizveduje in odloča po pred¬ pisih zakona o sodnem kazenskem postopku. § 97 , 0) Neposredni starešina opravi, če zve za disciplin¬ ski prestopek podrejenega uslužbenca, predhodno kratke 38 poizvedbe in odda nato spise predsedniku glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora, da jih izroči pri¬ stojnemu disciplinskemu sodišču. ( 2 ) Disciplinski postopek se začne na zahtevo pred¬ sednika glavnega oziroma krajevnega upravnega odbora ali pa na zahtevo uslužbenca samega. ( 3 ) Predsednik disciplinskega sodišča določi za vsak disciplinski predmet poročevalca izmed članov sodišča, ki poroča o stvari med vsem postopkom, razen na razpravi. § 98 . č) Disciplinsko sodišče odloči, ali naj se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek ali ne. Pred to odločbo lahko odredi predhodno popolnitev poizvedb. Preden se odda stvar na sojenje, je treba dati obdol¬ žencu priliko, da se zagovarja. ( 2 ) Če disciplinsko sodišče odloči, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek, odredi disciplinsko pre¬ iskavo in obvesti o tem glavno bratovsko skladnico in uslužbenca. Taka odločba je pravnomočna. ( 3 ) Če disciplinsko sodišče odloči, da se disciplinski postopek ne uvede bodisi zato, ker ni dejanja, ali pa zato, ker gre za dejanje, ki ni disciplinski prestopek, vrne spise glavni bratovski skladnici za disciplinskega tožilca. Zoper tako odločbo ni pritožbe. § 99 . (') Če se uvede zoper uslužbenca sodni kazenski po¬ stopek, bodisi na tožbo države bodisi na tožbo zasebnika, je dolžnost njegovega neposrednega starešine to takoj naznaniti pristojnemu disciplinskemu sodišču. 39 ( 2 ) Disciplinsko sodišče počaka, da se kazensko- sodni postopek dokonča, nato pa odloči, ali se zoper uslužbenca uvede disciplinski postopek. § 100. Če disciplinsko sodišče odloči, da se uvede zoper obdolženca disciplinski postopek in odredi disciplinsko preiskavo, zahteva, naj glavna bratovska skladnica po¬ stavi enega preiskovalca, bodisi pravnega referenta ali pa izmed razvrščenih uslužbencev, ki preiskuje po pred¬ pisih sodnega kazenskega postopnika. § 101. j 1 ) Dokler traja preiskava, sme predsednik disci¬ plinskega sodišča dovoljevati, da se pokažejo obdolžencu ali njegovemu branilcu preiskovalni spisi, če se s tem preiskava ne ovira. ( 2 ) Po vročitvi odloka, da se odreja razprava, se sme obdolžencu ali njegovemu branilcu dovoliti pregled vseh spisov razen posvetovalnega zapisnika. Disciplinski toži¬ lec ima o vsakem času pravico pregledati spise. Prepo¬ vedano je vsebino spisov v celoti, v izpisku ali vobče objavljati. ( 3 ) Ko dokonča disciplinski preiskovalec preiskavo, odda vse spise disciplinskemu sodišču. § 102 . (D Če disciplinsko sodišče spozna, da ni dejanja ali da je dejanje navaden disciplinski prekršek, ki se kaznu¬ je s kaznijo za nerednost iz § 79. tega pravilnika, prekine disciplinski postopek in postopa po § 98., odst. 3., tega pravilnika. Zoper tako odločbo ima disciplinski tožilec pravico pritožbe na upravno sodišče. 40 ( 2 ) Če disciplinsko sodišče spozna, da je dejanje ob¬ dolženca kaznivo dejanje, vrne spise glavni bratovski skladnici v nadaljnji postopek. § 103 . j 1 ) Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma pre¬ iskan, odredi razpravo. Zoper tako odločbo ni pritožbe. ( 2 ) V odloku, s katerim se odreja razprava, je treba navesti dejanje, ki ga je uslužbenec obdolžen, z razlogi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolženec in tožilec imata, dokler ne mine najmanj 8 dni od dne pri- občitve odloka, s katerim se odreja razprava, pravico predložiti disciplinskemu sodišču svoje dokaze in zahteve. Zoper odločbo, s katero se njih zahteve zavračajo, ni pritožbe, § 104 . (') Ko mine osemdnevni rok od priobčitve odloka, s katerim se odreja razprava, določi predsednik disci¬ plinskega sodišča dan in uro razprave, pozove sodnike in njih namestnike, zapisnikarja, tožilca, obtoženca in nje¬ govega branilca, priče in izvedence in odredi vse drugo, kar je potrebno za opravo razprave. Obtoženec je dolžen priti na razpravo. ( 2 ) Če obtoženec ne pride na razpravo in ne opra¬ viči izostanka, se razprava opravi in sodba izreče tudi brez njega vpričo njegovega branilca. § 105 . Uslužbenci bratovske skladnice so dolžni pred disci¬ plinskim sodiščem pričati in oddajati mnenja. 41 § 106 . Razprava je ustna in za uslužbence bratovske sklad- nice in morebitne predstavnike državnega rudarskega oblastva javna. Razprava sme biti tajna, če sodišče spozna, da to terjajo koristi bratovske skladnice, države ali javne nravnosti. V tem primeru ima obtoženec pravico, pripe¬ ljati na razpravo tri uslužbence bratovske skladnice kot svoje zaupnike. § 107 . (•) Razprava se prične s tem, da se prebere odlok, s katerim se je odredila razprava. Potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci, se preberejo spisi o preiskavi in drugi važni spisi. ( 2 ) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disci¬ plinski tožilec imajo pravico, dajati izjave o vsakem dokazu in po predsedniku disciplinskega sodišča zastav¬ ljati vprašanja pričam in izvedencem. ( 8 ) Po dovršenem dokaznem postopku dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima obtoženec. § 108 . (*) Na razpravi se piše zapisnik, v katerega se za¬ pišejo dan razprave, imena sodnikov, zapisnikarja, disci¬ plinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca in tek razprave v glavnih točkah. ( 2 ) O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se piše zapisnik. Predsednik, vsi člani sodišča in zapisnikar pod¬ pišejo oba zapisnika. § 109 . Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na razpravi. 42 § no. S sodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali opro¬ sti ali pa kaznuje zaradi disciplinskega prestopka. § Ul- Sodba mora obsegati tudi odločbo o povračilu stro¬ škov disciplinskega postopka. Če se obtoženec oprosti, trpi stroške glavna bratovska skladnica, sicer pa obto¬ ženec. § H2. Sodba se ustno razglasi na koncu razprave, pismeno pa najkasneje v osmih dneh od dne razglasitve vroči z z obrazložitvijo vred tožilcu in obtožencu. Po potrebi sme sodišče odložiti razglasitev sodbe za največ 8 dni. § H3. ( 1 ) Zoper sodbo disciplinskega sodišča je dopustna pritožba na upravno sodišče na sedežu glavne bratovske sklad niče. S pritožbo se odloži izvršitev. ( 2 ) Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu pismene sodbe pri disciplinskem sodišču, ki je izreklo sodbo: to pa jo z vsemi spisi vred pošlje upravnemu sodišču, če je bila vložena o pravem času in jo je vložila pristojna oseba. Drugače jo sodišče zavrne. Sodbe upravnega sodi¬ šča so izvršne. § H4. Ko postane sodba pravnomočna, jo pošlje predsed¬ nik disciplinskega sodišča prve stopnje v overjenem prepisu glavni bratovski skladnim, da jo izvrši in kazen vpiše v uslužbenski list. 43 § H5. (*) Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske od¬ govornosti za posledico tudi še kazensko odgovornost za zločinstvo ali prestopek iz koristoljubja, ne zastarajo disciplinsko. ( 2 ) Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarajo čez tri leta, kar so bila storjena. § H6. (*) Če je disciplinski postopek prekinjen ali če se obtoženec oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec ob¬ novo disciplinskega postopka, če navede nove činjenice in dokaze, ki sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi dokazujejo disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni za¬ staralo. ( 2 ) Uslužbenec, ki je bil obsojen na disciplinsko ka¬ zen, ki je postala pravnomočna, prav tako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki ali sozakonec, smejo tudi po izvršeni kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopka, če nave¬ dejo nove činjenice in dokaze, ki utegnejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na zmanjšbo kazni. § H7. (') 0 obnovi disciplinskega postopka odloči brez predhodne ustne razprave tisto disciplinsko sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji. ( 2 ) Odločba se vroči prosilcu in disciplinskemu to¬ žilcu. Zoper tako odločbo je dopustna pritožba na uprav¬ no sodišče kot disciplinsko sodišče druge stopnje v 8 dneh od priobčitve odločbe. 44 ( 3 ) Z odločbo o obnovi disciplinskega postopka se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. § us. (*) Ce se uslužbenec, v čigar korist je bila dovoljena obnova postopka, zopet obsodi, se ne sme izreči nad njim strožja kazen od prejšnje kazni. Izvršena kazen se vselej všteje v novo kazen. ( 2 ) Disciplinsko sodišče sme, če dovoli obnovo v uslužbenčevo korist, obtoženca s pritrditvijo disciplin¬ skega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali ob¬ soditi na manjšo kazen. ( 3 ) Če se uslužbenec z novo sodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je po prvi sodbi več zgubil. § 119 - (‘) Uslužbenca, zoper katerega se je započel kazen¬ ski ali disciplinski postopek, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe (suspendirati), če zahteva to vrsta in teža disciplinskega prestopka. ( 2 ) Pravico, odstraniti uslužbenca od službe, ima disciplinsko sodišče tudi tedaj, če se začne zoper usluž¬ benca pred sodiščem postopek, da bi se dejal pod skrb¬ stvo ali v stečaj. § 120 . (’) Če dene redno sodišče uslužbenca bratovske skladnice v preiskovalni zapor ali če se postavi uslužbe¬ nec pod obtožbo zaradi zločinstva ali drugega nečastnega dejanja, mora odrediti predsednik glavne bratovske skladnice takoj predhodno odstranitev tega uslužbenca od službe. 45 ( 2 ) Razen v prednjem primeru sme predsednik glavne bratovske skladnice odrediti odstranitev od služ¬ be, kadar koli je uslužbencev prestopek takšen, da bi bilo škodljivo koristim in ugledu službe, če bi ostal še nadalje v službi. ( 3 ) Vsako predhodno odstranitev od službe je treba v 3 dneh službeno sporočiti pristojnemu disciplinskemu sodišču, ki jo brez odlašanja potrdi ali pa razveljavi. § 121 . (') Uslužbencu, ki je po odločbi disciplinskega so¬ dišča odstranjen od službe, se ustavi pričenši s prvim naslednjim mesecem polovica prejemkov. ( 2 ) Če se uslužbenec s sodbo sodišča oprosti ali ob¬ sodi na kazen po točkah 1. in 3. odstavka 1. § 83. tega pravilnika, se mu ustavljeni prejemki vrnejo. ( 3 ) Če ima kazenska obsodba za posledico zgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje s kaznijo po točki 4. odstavka 1. § 83. tega pravilnika, zgubi pra¬ vico do ustavljenih prejemkov. ( 4 ) Če nima kazenska obsodba za posledico zgube službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 2. odstavka 1. § 83. tega pravilnika, odloči disciplinsko sodišče, ali in koliko naj se mu vrnejo ustavljeni prejemki. § 122. (') 0 odstranitvi od službe odloči disciplinsko sodi¬ šče prve stopnje brez ustne razprave. ( 2 ) Zoper odločbo o odstranitvi od službe se smeta pritožiti disciplinski tožilec in uslužbenec v 8 dneh na pristojno upravno sodišče kot disciplinsko sodišče druge stopnje. Pritožba ne ustavi odstranitve od službe. 46 § 123. Uslužbenec, za katerega se izda odločba o odstra¬ nitvi od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve predsednika glavne oziroma krajevne bratov¬ ske skladnice. § 124. Vsa državna in samoupravna oblastva so dolžna po¬ stopati po zahtevah disciplinskih sodišč bratovskih sklad- nic in jih šteti za nujne, XI. POGLAVJE. Pogodbeni in honorarni uslužbenci in dnevničarji. § 125. (') Razen uslužbencev, ki so podrejeni predpisom tega pravilnika, sme glavni upravni odbor glavne bra¬ tovske skladnice izjemoma sprejemati v službo posamez¬ ne osebe kot pogodbene uslužbence za upravnike, glavne referente, zdravnike, lekarnarje, retaksatorje in knjigo¬ vodje. ( 2 ) Nagrada pogodbenih uslužbencev ne sme biti večja od maksimalnih prejemkov razvrščenih uslužben¬ cev ustreznih kategorij. § 126. (*) Za posle začasnega značaja sme glavni upravni odbor glavne bratovske skladnice sprejemati v službo posamezne osebe kot honorarne uslužbence, če spolnju¬ jejo pogoje iz § 3. tega pravilnika, izvzemši točki 7. in 11. ( 2 ) Nagrada honorarnih uslužbencev ne more biti večja od 3500 dinarjev na mesec. 47 § 127. 0) Glavni upravni odbor sme sprejemati na delo v službi bratovske skladnice posamezne osebe kot dnevni- čarje, če spolnjujejo pogoje iz § 3. tega pravilnika, iz- vzemši točki 7. in 11. ( 2 ) Maksimalne mesečne nagrade se določajo dnev- ničarjem po šolski kvalifikaciji in po tejle razpredelnici: § 128. Za honorarne uslužbence in dnevničarje veljajo do¬ ločbe §§ 324. do 339. zakona o ob rt ih. XII. POGLAVJE. Prehodne določbe. § 129. (*) Uslužbenci dosedanjih kategorij A, B in C, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že v službi bra¬ tovske skladnice, obdržijo svoje kategorije in skupine, ki so jih imeli po določbah prejšnjega pravilnika. 48 ( 2 ) Uslužbenci dosedanje kategorije Č, ki spolnju¬ jejo s šolsko kvalifikacijo po določbah točke 4. odst. 1. § 5. tega pravilnika pogoje za kategorijo Č, obdržijo še dalje to kategorijo in skupino po tem pravilniku. ( 3 ) Uslužbenci dosedanje kategorije Č r ki s šolsko kvalifikacijo po določbah točke 5. odst. 1. § 5. tega pra¬ vilnika ne spolnjujejo pogojev za uslužbence te katego¬ rije, se prevedejo avtomatično v kategorijo in skupino uslužbencev kategorije D po določbah tega pravilnika. § 130. O Vsem uslužbencem bratovske skladnice, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že v službi bratov¬ ske skladnice, prilagodi glavni upravni odbor dosedanje prejemke prejemkom, določenim v § 16. tega pravilnika. ( 2 ) Prejemki iz §§ 16, in 17. tega pravilnika začno teči od prvega naslednjega meseca po dnevu, ko stopi ta pravilnik v veljavo. § 131. 0) Po tem pravilniku prevedenim uslužbencem se mora izročiti dekret glavnega upravnega odbora z na¬ vedbo kvalifikacije in let službe pri bratovski skladnici, kategorije in skupine, v katere so prevedeni. Odloke o prevedbi uslužbencev mora poslati glavni upravni odbor pristojnemu rudarskemu oblastvu prve stopnje v odo¬ britev. ( 2 ) Zoper odločbo o prevedbi, odobreno po rudar¬ skem oblastvu, imajo uslužbenci pravico pritožbe v 30 dneh na ministrstvo za gozdove in rudnike. To pravico ima tudi glavni upravni odbor, če rudarsko oblastvo njegove odločbe ne odobri. Odločba ministrstva za gozdo¬ ve in rudnike je pravnomočna. 49 § 132. (‘) Uslužbenci kategorij A, B, C, Č in D, ki so na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, že prejemali višje prejemke nego jim gredo po tem pravilniku, obdržijo dotedanje prejemke, dokler ne dosežejo s poznejšim na¬ predovanjem višine teh prejemkov. ( 2 ) Draginjska doklada se določa po plači uslužben¬ cev bratovske skladnice po tem pravilniku od dne, ko stopi pravilnik v veljavo. Za podlago določitvi draginjske doklade velja splošni indeks cen Narodne banke za mesec marec 1940. ( 3 ) Plače iz § 16., doklade iz §§ 17. in 22., honorarje iz § 126. in dnevnice iz § 127. tega pravilnika sme mini¬ ster za gozdove in rudnike zaradi spremenjenih razmer na predlog glavnih upravnih odborov bratovskih sklad- nic zvišati ali znižati. § 138. Uslužbenci, ki so se koristili z določbo odst. 4. § 32. prejšnjega pravilnika II. R. št. 4887/37 in dobili nepo¬ sredno višjo kategorijo, jo obdržijo še dalje, toda ne morejo biti več deležni ugodnosti odst. 4. § 36. tega pravilnika. § 134. Sedanje pogodbeno osebje, ki ne ustreza pogojem tega pravilnika, sme obdržati glavni upravni odbor kot pogodbeno osebje najdalj do 31. marca 1941. Ko preteče ta rok, mora glavni upravni odbor take uslužbence ali odpustiti iz službe ali pa prevesti za honorarne usluž¬ bence po določbah tega pravilnika. § 135. (‘) Razliko v prispevkih za pokojninsko zavarovanje uslužbencev mora plačati glavna bratovska skladnica za 50 vse tiste uslužbence, ki so bili, preden je stopil v veljavo pravilnik II. R. št. 4887/37, zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri pokojninskem oddelku bratovske skladnice in ki so na dan, ko stopi v veljavo ta pravil¬ nik, v službi bratovske skladnice, po tejle razpredelnici: a) za uslužbence s plačo do vključno 1500 din 90°/o b) za uslužbence s plačo do vključno 2000 din 80% c) za uslužbence s plačo do vključno 2500 din 70% č) za uslužbence s plačo do vključno 3000 din 60% d) za uslužbence s plačo do vključno 3500 din 40% - e) za uslužbence s plačo od 4000 do 5500 din 20% ( 2 ) Osebe, ki niso bile zavarovane pri pokojninskem oddelku bratovske skladnice ali ki so bile zavarovane pri drugih zavarovalnih družbah, blagajnah, pokojninskih zavodih in ustanovah, nimajo pravice do plačila razlike prispevkov za pokojninsko zavarovanje uslužbencev po bratovski skladnici za ta čas in tudi ne za čas naknadno priznanih let službe. ( 3 ) Uslužbenci, za katere vplača razliko v pokojnin¬ sko zavarovanje uslužbencev po prednji razpredelnici glavna bratovska skladnica, so zavezani ostati v službi bratovske skladnice najmanj 5 let od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Če bi take osebe zapustile službo preden preteče rok petih let, morajo vrniti blagajni bra¬ tovske skladnice vso zanje vplačano razliko prispevkov za pokojninsko zavarovanje uslužbencev z ustreznimi obrestmi. Vsi, za katere plača bratovska skladnica pred¬ njo razliko, morajo dati o tem pismeno zavezo, potrjeno pri pristojnih oblastvih. Bratovska skladnica ima pravico izvršilne izterjave, če se dane zaveze po teh uslužbencih ne spolnjujejo. 51 § 136. Ta pravilnik tolmači oddelek za vrhovni rudarski nadzor pri ministrstvu za gozdove in rudnike; vse pa, kar ni obravnavano v tem pravilniku, predpiše minister za gozdove in rudnike na vsako sproženo vprašanje. § 137. (*) Ko stopi ta pravilnik v veljavo, preneha veljati vsemi spremembami in dopolnitvami. (»Službeni list« št. 142/22 iz 1. 1938. in št. 402/65 iz 1. 1940.) ( 2 ) Ta pravilnik stopi v veljavo 1. dne naslednjega meseca po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 13. novembra 1940.; II. R. št. 4289. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič s. r. > ■ . ' • Univerzitetna knjižnica Maribor S