43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Petra Svoljšak Neodvisna kočevska republika Leto 1918 je bilo leto vojne, upanja, in leto mi- ni, ki je v evropski (svetovni) red prinesel nove razsežnosti. Mali veliki narodi so se morali spo- pasti z novimi političnimi razmerji, v katerih je vsak iskal svojo priložnost. Nastanek novih držav na tleh nekdanje avstroogrske monarhije, pa tudi negotovi rezultati pogajanj o meji nove jugo- slovanske države, so vlili upanje na morebitno lastno državo tudi malim narodnostnim skup- nostim, med njimi kočevskim Nemcem. Ob pre- vratu so svojo prihodnost iskali v priključitvi k Avstriji. Ko se je pokazalo, da je zahteva oziroma želja neuresničljiva, so poskušali ustanoviti lastno kočevsko državo, "pod zaščito katerekoli nenemške velike sue," oziroma pod protektoratom Združenih držav Amerike. Zahtevo kočevskih Nemcev je v svoji raziskavi omenil že Dušan Biber; ^ posledica zahteve po lastni državi in govoric, da so Koče- varji dejansko oklicali samostojno državo, so bile aretacije in policijske preiskave pri vodilnih možeh nemške manjšine na Slovenskem. Odpuščeni so bili avstrijski državni uradniki nemške narodnosti pri deželni vladi v Ljubljani, ki jih je "ponudila" avstrijski vladi, razpuščena so bila številna nemška društva, organizacije, ter podružnice Deutscher Schulverein in Südmark. Ukinili so nemške srednje in strokovne ter privatne šole.^ Na tem mestu zatorej ne bomo razčlenjevali te odločitve nemške manjšine na Slovenskem, temveč se bomo osredinili na predstavitev zanimivega do- kumenta o zamisli o kočevski državi, ki so ga ko- čevski Nemci naslovili na italijansko vlado. Doku- ment, ki nosi naslov Istanza del Consiglio popolare della terra di Gotsevia per l'erezione in Stato auto- nomo sotto il protettorato degli Stati Uniti hrani Centralni državni arhiv v Rimu (Archivio Centrale dello Stato), in sicer v fondu Presidenza del Con- siglio dei Ministri. Guerra Europea 1914-1918 (fase. 19-29-8/204 bis), ki vsebuje dokumente o obdobju prve svetovne vojne in se obenem nanaša na delo- vanje predsedstva italijanske vlade. Dokument je sestavljen iz treh delov v italijankem jeziku: iz prošnje, ki so jo kočevski Nemci naslovili na ita- lijansko vlado in na italijansko delegacijo na mi- rovni konferenci v Parizu (L), iz spomenice Ko- čevarjev, naslovljene na vlado Združenih držav Amerike in njihovo Komisijo na Dunaju (II.) ter iz mnenja italijanske vlade v zvezi s prošnjo oziroma o južni meji morebitne kočevske republike, ki naj bi mejila (tako italijanska vlada) na Italijo, nanaša pa se na priloženi zemljevid, ki pa ga v ome- njenem fondu ni bilo (III.) Spomenica in prošnja italijanski vladi sta prevedeni tudi v nemški jezik, pri čemer je potrebno opozoriti, da se "nemška" spomenica nekoliko razlikuje od italijanske raz- ličice, ki je v osrednjem delu nekoliko skrajšana.* L Italijanski kraljevski vladi in italijanski dele- gaciji na pariški mirovni konferenci. Nemški narodni svet za Kočevsko je s pomočjo opolnomočenca predal 1. marca 1919 ameriški ko- misiji na Dunaju, profesorju Coolidgu, podroben memorandum, v katerem je zahteva po ustanovit- vi neodvisne države Kočevske pod protektoratom neke nenemške velesile (n.pr. Amerike). (Priloga 1). Ker pa so imeli Kočevarji vedno dobre odnose z Italijani (Kočevarji so bili v srednji Evropi poznani kot trgovci z južnim sadjem na veliko in na drobno, v mirnem času pa so tudi Italijani prihajali v našo deželo kot trgovci z lesom, oglarji in opekarji, njihovo premoženje je na našem ozemlju ostalo nedotaknjeno tudi v letih 1914- 1918), smo se opogumili obrniti se tudi na ita- lijansko delegacijo na pariški mirovni konferenci, ki naj bi podprla naše zahteve in bi zagovarjala njihovo izpolnitev na poti mednarodnega dogo- varjanja. Oba podpisana sta pooblaščena v imenu nemškega narodnega sveta za Kočevsko predložiti to dokumentirano prošnjo, ki predstavlja voljo vsega kočevskega ljudstva. Kočevje - Ljubljana, 11. april 1919 V imenu nemškega narodnega sveta za Kočevsko: Dr. Franz Perz Peter Jonke ^ Nemci in nacizem v Jugoslaviji. Cankarjeva založba, Ljubljana 1966, str. 31. ^ Ibidem, str. 31. * Dokumente sta prevedli dr. Eva Holz in Petra Svoljšak. 103 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 n. Vladi ZDA, v roke ameriški komisiji (pro- fesor Coolidge) Kočevsko področje zavzema 860 kvadratnih kilometrov ozemlja, t.j. 312 kvadratnih milj. Pred 600 leti je bil tu pragozd v katerem so živeli volkovi, medvedje in risi. V 14. stoletju sta grof Ortenburški in njegova soproga, rojena Teck, na to področje naseUla nemške kmete s Koroškega, Tirolskega, Frankovskega, Turinškega in Svab- skega. Tekom časa so ti naseljenci ustanovili eno mesto in 171 krajev, ki imajo 17 far, eno gimnazijo, eno strokovno šolo za lesno industrijo in sedaj 33 javnih in tri privatne ljudske šole Schulvereina. S svojimi slovenskimi sosedi in someščani so živeli v prijateljstvu in slogi^ in so skupaj z njimi branili deželo Kranjsko pred turškimi vdori. V letih 1808- 1813 je spadala Kranjska in z njo Kočevska pod francosko nadoblast. Francozi so že takrat spošto- vali pravico Kočevarjev do samouprave in so jim dodelili lasten kanton z več merijami. Kočevska je bila več kot 500 let enotno upravno telo, šele v petdesetih letih prejšnjega sto- letja je avstrijska vlada oddelila od okrajnega gla- varstva in sodnega okraja Kočevje posamezna ob- robna področja in jih pripojila sosednjim sloven- skim okrajem. Tako se sedaj nahajajo nemške občine Poljane (Pöllandl), Crmošnjice (Tscher- moschnitz) in Smuka (Langeton) v političnem okraju Novo mesto, občina Planina (Stockendorf) in katastrska občina Maverlen (Maierle) pa poli- tičnemu okraju Črnomelj. V sodnem pogledu so bile kočevske občine podrejene petim sodnim okrajem: Kočevju, Novemu mestu, Ribnici, Črnom- lju in Žužemberku. Na Kočevskem ni bilo - to potrjuje tudi kranj- ski kronist Valvasor - skozi stoletja skoraj nobenih Slovencev. Če so se tu naselili posamezni Slovenci, kot priseljenci ali priženjend, so s pomočjo prijateljske asimilacije sprejeli nemški jezik in se čutili in priznavali za Nemce. Šele v zadnjem času lahko ugotovimo nek določen odstotek Slovencev, ki ga v veliki večini - kot n. pr. delavci v rudniku - sestavljajo fluktuirajoči elementi. Uradno štetje iz leta 1910 je poleg 168712 Nemcev naštelo še 960 Slovencev, kar je 5,68% prebivalcev. Sedaj je številka 960 Slovencev verjetno že prekoračena, kajti med vojno so sem naseljevali begunce, pred- vsem z Goriškega. Od novembra preteklega leta pa so sem prišK tudi uradniki in službeno osebje slovenske narodnosti. Kljub temu lahko z goto- vostjo potrdimo, da številka 5000 Slovencev, ki jih je naštelo neko privatno štetje v prejšnjem mese- cu, ne ustreza resnici. Kajti, kot je videti iz pre- voda, ki je priložen slovenskim popisnim listom. so kot Slovence šteli tudi osebe, katerih eden od staršev ali starih staršev je bil Slovenec, pa čeprav potomd slovenskega jezika sploh niso razumeli. Poleg tega je to štetje upoštevalo tudi Slovence, ki so bili tu le začasno (beguna, novo naseljeni tirad- niki), upoštevali so tudi take kraje, ki sicer spa- dajo v sodni okraj Kočevje, narodno in govorno pa nikakor ne sodijo v kočevski govorni otok Jezik uradov, šole in cerkve je bil od nekdaj nemški, to se je spremenilo novembra 1918. Ven- darle so Slovena lahko pri vseh oblasteh uve- ljavljali svoje pravice, želje in pritožbe v svojem materinem jeziku. To je izhajalo iz razmer, ker so bUe, kot je bUo že omenjeno, mnoge nemške ob- čine pripojene slovenskim okrajem, na drugi strani pa je kočevsko okrajno glavarstvo zajemalo tudi slovenske občine. Novembra preteklega leta je prišlo do spre- memb v jezikovnih odnosih. Vlada novo nastale države Jugoslavije, oziroma Narodna vlada S.H.S. v Ljubljarü je nepričakovano zahtevala, da se na Kočevskem uraduje izključno v slovenskem jeziku. S tem je bil nemški jezik ob vse pravice, onemogočeno je bilo tekoče delo sodstva in uprave, kajti nemške občine in stranke ne razumejo slovenskega jezika. Ob službo so bili najprej vodilni nemški usluž- bend, nekaj tednov kasneje pa so iz služb od- pustili tudi ostale uradnike. Prizanesli niso niti tis- tim uradrükom, ki so bili tu rojeni ali pa so bili sem poročeni; tudi te so zamenjali Slovend, če- prav podobnega postopanja s strani nemško- avstrijske oblasti ni bilo. Tudi šolstvo je bilo zelo prizadeto. Sredi šol- skega leta so bili ukinjeni višji razredi gimnazije in strokovna šola za lesno industrijo. Zaradi tega so starši in otrod utrpeli veliko škodo. Odstranili so inšpektorat za nemško ljudsko šolo na Kočevskem, vse nemške ljudske šole so podredili slovensid inšpekdji. Ukinili so nemško šolo v Dragi (Suchen) in tri schulvereinovske šole v Maverlenu (Maierle), Rodinah in Werschitzah(?). Nemški otrod iz teh krajev morajo obiskovati novo ustanovljene slo- venske šole ali pa bližnje slovenske ljudske šole. Ljudskošolski udtelji so bili prisiljeni poučevati v slovenščini, ki pa je večinoma ne obvladajo in se je tudi ne morejo naudti v za to določenem času. Na tej osnovi bo narodna vlada izgnala nemške učitelje. Kočevske občine so v novembru preteklega leta poslale prošnjo narodni vladi v Ljubljani, v kateri so si prizadevale, da bi na Kočevskem do odlodtve mirovne konference veljal staus quo ante, oziroma, da bi bilo dovoljeno nemško uradovanje. Hkrati so pojasnili, da na osnovi Wilsonovih točk tudi zase zahtevajo pravico do samoodločbe in samouprave. Na to vlogo do sedaj ni bilo odgovora. 104 43 3 KRONIKA 1995 časopis 2a slovensko krajevno zgodovino IŠČOČ pomoa v svoji stiski, so Kočevarji obrnili svoje poglede protì ZDA in od njih po pravici pričakujejo, da jim je ne bodo odrekle. V oktobru preteklega leta je nemški narodni svet za Kočevsko, ki navzven zastopa koristi nem- škega prebivalstva, v tem smislu sestavil poziv in pozneje pripravil spomenico, v kateri je zahteval priključitev k nemški Avstriji, če pa to ne bi büo mogoče pa ustanovitev neodvisne republike. Kmalu je postalo jasno, da tehnično priključitev k nemški Avstriji ni mogoča, pa čeprav bi büo to le v okviru avstrijske državne zveze. Prav tako se je bati, da bi jugoslovanska vlada v primeru zapletov z nemško Avstrijo (Nemčijo) uporabila Kočevarje kot talce. Zahteve nemškega narodnega sveta za Kočev- sko je odklonilo tudi vodilno slovensko časopisje in pojasnilo, da je nemogoče prenašati nemško dr- žavo v okviru jugoslovanske državne zveze. Pri- padniki slovenske inteligence, ki imajo preko časo- pisja velik vpliv na javno mnenje, so proti nam mobilizirali mnenje prebivalstva, sovražnost in ne- zaupanje do nas so prenesli tudi med tiste sloje Slovencev, ki so prej živeli z nami v slogi. V mestu Kočevje so se zaradi umetno razpihovanega so- vraštva zgodili obžalovanja vredni primeri nasilja in izgredov, ki so jih zagrešili slovenski rudarji (razbijanje šip, zabadanje z noži). Tako sta osebna varnost in premoženje miroljubnega nemškega prebivalstva neprestano ogrožena. Nemški narodni svet za Kočevsko si želi le to, da bi Kočevska tudi v prihodnje ostala nemška, obliko, v kateri naj bi se to zgodilo (samostojna država ali kanton po švicarskem zgledu), zaupljivo prepušča pravičnosti državnikov, ki bodo na pa- riški mirovni konferenci postavili temelje svetov- nemu miru. Nemški narodni svet za Kočevsko je tudi mne- nja, da bi samostojna država (republika) Kočevska lahko najbolje zagotovila narodno in kulturno eksistenco Kočevarjev. Glede državnopravne pod- rejenosti naj ne bi pripadala niti Jugoslaviji niti nemški Avstriji (Nemčiji), po mnenju strokov- njakov pa bi bila sposobna za samostojno življenje. Njen državni status bi moral biti mednarodno pri- znan, podrejen varstvu neke nenemške velesile, ker bi bila sicer pod močnim pritiskom sosednje Jugoslavije, ki bi si jo podredila. Upanje, da bo ameriška komisija obiskala tudi Kočevsko, je pri vseh slojih nemškega prebivalstva zbudilo živo željo, da bi garancijo za to prevzele ZDA, mogoče v obliki protektorata. Najbolj upanja polne so med nami tiste stotine Kočevarjev, ki so živele v ZDA in ki iz lastne izkušnje poznajo ure- ditev. Obstaja tudi upravičeno upanje (zaupanje), da bodo naši rojaki, ki sedaj žive v Ameriki in jih je več tisoč, ugodili naši želji in s pomočjo po- slanstva pri državnem departmaju v Washingtonu izprosili varstvo za Kočevsko. Nemški narodni svet za Kočevsko bi bil zelo navdušen, če bi se ameriška komisija postavila v položaj razlagalca želja nemškega kočevskega pre- bivalstva. Nemški narodni svet za Kočevsko, ki je bil de- mokratično izvoljen, je prepričan, da povsem zve- sto in resnicoljubno predstavlja želje in prizade- vanja prebivalstva in obrača v tem smislu pozor- nost ameriške komisije na prevod priložene izjave prebivalcev Brezovice (Bresowitz) in Zadrca (Sa- derz), ki je bila naslovljena na nemški narodni svet. Izjava se naslanja na pravico do samoodločbe in izraža željo, da bi bili pripojeni h kočevskemu jezikovnemu področju (okraju). Ta izjava je pose- bej vredna pozornosti. Glede na priloženi zem- ljevid namreč oba omenjena kraja ne pripadata kočevskemu področju - pač pa mejita nanj. Pre- bivalci obeh krajev, tako Nemd kot Slovend, želijo priključitev h Kočevski. Če pa mnenja nemškega narodnega sveta za Kočevsko ne bi priznali za avtentično, potem pro- simo, da se o usodi dežele odloči s splošnim ljud- skim glasovanjem domačega prebivaktva. Pri gla- sovanju ne bi smeli sodelovati Slovend, ki so tu le mimogrede ali pa so jih naselili šele pred nekaj mesed, eventualno bi lahko glasovali prebivala Brezovice in Zadrca. Brez dvoma bo plebisdt izpričal, da je naše domače prebivalstvo prevladujoče nemško in da je odločeno živeti v samostojni državi z lastno upravo in po svojih zakonih. Obenem pa bi tudi podatke slovenskega privatnega štetja spravil v pravilne okvire. Plebisdt bi lahko le tedaj potekal brez pritiskov in ovir, če bi bili v času njegovega trajanja onemogočeni nezakoniti ukrepi oblasti in onemo- gočen teror naščuvardh elementov, posebno v mestu Kočevju. Če naj bi izvedli plebisdt, nemški narodni svet za Kočevsko prosi, da bi na Kočevsko prišla med- narodna komisija. Pod njenim varstvom bi glaso- vanje lahko izpeljali. Obenem pa s tem opozarjamo na vse ukrepe in spremembe osebja, ki so jih sprejeli proti naši pravid do samoodločbe in samouprave in ki v našo škodo spreminjajo narodni značaj naše de- žele. Zato prosimo, naj se vpliva na jugoslovansko vlado, da se znova vzpostavi status quo ante, kot so zahtevale zgoraj omenjene kočevske občine. N.B. Ta memorandum, ki vsebuje končno ve- ljavno in neizpodbitno zahtevo vsega prebivalstva Kočevske, dopokijuje in popravlja vse prejšnje spomenice in poročila. Obenem še prosimo, da se ta memorandum uporablja kot edina podlaga pri obravnavanju 105 3 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 kočevskega vprašanja. Kočevje, 25. noven^bra 1919 Nemški narodni svet za Kočevsko. 1 Podpisi ^ Nepremišljene agitacije slovenskih vročeglavcev so v zadnjem desteletju povzročile posamezne motnje tega lepega razumevanja. 2 V tej številki skoraj 17000 Nemcev niso upo- števani tisti prebivalci, ki so bili v času štetja, ki je bilo pozimi, po svetu. To so krošnjarji in kostanjarji, približno 600 ljudi, poleg teh tudi niso upoštevali tistih Kočevarjev, ki so bili razpršeni v Avstro-Ogrski ter tistih, ki so živeli v Ameriki. Skupaj je to več tisoč ljudi. Priloga 2 Nekatera dejstva o Kočevski. Pred 600 leti so jo Nemd izkrčili, kultivirali in sploh ustanovili na novo. Ima torej popolnoma avtohtono prebivalstvo, naselbina je izključno čisto nemška, ima dobre in jasne meje (glej generalko). Vrh tega pa: 1 mesto, 171 krajev, 25 občin, 42 kataskrskih občin. Velikost: 860 km^ (primerjaj Andora 540 km!^, San Marino 59 km^). Prebivalstvo: cca 40000, od tega več kot polo- vica prisotnih v domovini. 1 hranilnica, 12 raifeisnovk Poseduje: 1 rudnik rjavega premoga, zelo ob- sežne gozdove. Politična ureditev: 3 politični okraji, 5 sodnih okrajev. Šolstvo: 1 gimnazija, 1 strokovna šola za lesno industrijo, 1 sirotišnica s šolo, 36 oziroma 33 ljud- skih šol s 65 razredi, dva otroška vrtca. Zgodovinski del: Obstoja od leta 1339, najprej kot grofija, od 1791 kot vojvodstvo. 1809-1814 jo je Napoleon uredil kot zaokrožen kanton. Kočevarji želijo zato tudi v bodočnosti živeti tako kot so biH vajeni v zgodovini, na zao- kroženem področju z lastno upravo. Kočevje 11. 4. 1919 Za nemški narodni svet Kočevske prof. Peter Jonke m. i ZA PROŠNJO PREBIVALCEV KOČEVSKEGA N.B. Južna meja ne more biti takoj dokončno postavljena. Na priloženem zemljevidu je meja jezikovnega področja Kočevske označena z modro, področje gospostva Schneeberg-Snežnik (posestvo princa Schoeberg-Waldenburg) je označeno z rdečo, z zeleno je obrobljen severni del gospostva Čabar (posest H. v. Chizzy), meja med Kranjsko in Hrvaško oziroma Istro in Hrvaško je označena z rdečo prekinjeno črto. Zaledje Reke proti Kranjski oblikuje nepo- seljeno gorsko področje, brez vode, z najvišjima vrhoma Risnjak (1520 m) in Snežnik (1688 m). Med gorskim masivom Risnjak - Snežnik in Ko- čevskim je le ozka, globoka, vsekana dolina Kolpe in Čabranke z vsekanim Prezidom - Starim trgom (pri Kolpi - op. P S.) Zahodna meja gospostva Snežnik je od kočev- skega jezikovnega teritorija proti Merleiesraut od- daljena le 8 km. Vzhodna meja gospostva Čabar je oddaljena le 4 do 5 km. Del doline Kolpa - Čabranka, ki je na Kranj- skem - občina OsUnica (1154 preb.), ki je še pred 25 leti uradovala z okrajnim glavarstvom Kočevje izključno v nemščini, pripada sodnemu in poli- tičnemu okraju Kočevje. Prebivalstvo je vedno ži- velo v dobrih odnosih s kočevskim prebivalstvom, in gotovo ne bo nasprotovalo vključitvi v ne- odvisno kočevsko državo. Tudi kraji zahodno od črte Podpresk - Novi Kot (267 prebivalcev), kot tildi Stari Kot (167 preb.) in Ambon? (142 preb.), ki pripadajo nemški občini Draga, kot tudi Trava sodnemu okraju Kočevje, bi morali brez dvoma privoliti k združitvi s Kočevsko. Tako ostanejo le manjši hrvaški kraji v dolini Kolpe-Čabranke - črta Gerovo-Smrečje-Čabar-Pre- zid-, od tod naprej pa kraji na Kranjskem od Bab- nega Polja do Vrha, katerih priključitev k ozemlju gospostva Snežnik in Čabar je sama po sebi umev- na, tako da bi ozemlje Kočevske mejilo z Italijo. Mesto Reka je zagotovljeno Italiji le v primeru, da neposredno zaledje Reke ne bi pripadlo ozem- lju Italiji sovražne države, toda bilo bi pod poli- tičnim in gospodarskim vplivom Italije. Večje kot je ozemlje zaledja Reke, ki bo izvzeto iz južnoslovanske (jugoslovanske) prevlade, toliko bolj gotov je položaj Italije na Reki. Ta gotovost je izjemno okrepljena, če bo za zaledjem Reke obli- kovano še eno neodvisno ozemlje, ki bo, kot sosed Italije, glede na zgodovinski, gospodarski in kul- turni razvoj, v naravnem nasprotju z južnoslovan- skimi državami, moralo težiti k tesni povezavi z Italijo. 106 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Toda tudi v primeru, da Reka ne bi pripadla Italiji, bi bila Italija prisiljena prizadevati si, da bi vključila vsaj gospostvo Snežnik. Tudi v tem pri- meru bi bila neodvisnost Kočevske za Italijo veli- kega pomena. Področje Kočevske je zmožno priskrbeti okoli 300.000 m^ lesa in 800 vagonov premoga (carbone di legna) letno, poleg tega pa tudi okoli 40 vago- nov lignita dnevno; poleg tega tudi krompir, živi- no, mleko, fižol, itn. Ti izdelki bodo zagotovljeni Italiji, če bo Kočevska, neodvisna od južnih držav, lahko vstopila v trgovske zveze kot svobodna so- seda Italije; izgubljeni pa bodo za Italijo v primeru, če bo Kočevska izročena Jugoslovanom. Prvi zaščitniki Kočevske so bili - pred koloni- zacijo ozemlja neposeljene - ob koncu 13. stoletja - oglejski patriarhi. Odtlej ni bila nikoli povsem prekinjena zveza med Kočevsko in Italijo, posebno tesne so bile zveze z Videmsko provinco, od koder je prišlo tudi nekaj italijanskih družin živeti na Kočevsko. Prebivalstvo Kočevske bi pozdravilo ita- lijansko pomoč z neminljivo hvaležnostjo ter bi predstavljalo pomemben branik na enem izmed najbolj ogroženih mejnih predelov Kraljevine. Na koncu naj poudarimo, da bi se lastniki po- sestev Snežnik in Čabar, kot tudi lastniki gos- postva Haasberg v Planini, severno od Snežnika (princ Windischgraetz), zagotovo odločili v korist Italiji in ne za Jugoslovane, če bi jim bila priznaria pravica izbire. P.S. Dokument je opremljen le z žigom Vrhovnega poveljstva italijanske vojske, vendar ni podpisan. ZUSAMMENFASSUNG Die unabhängige Republik Gottschee Im Zentralen Staatsarchiv in Rom (Archivio centrale dello Stato) wird ein interessantes Doku- ment über die bewegte Zeit am Ende des Ersten Weltkriegs verwahrt, wo jede Nation oder Nationalität eine Gelegenheit suchte, sich an der Gestaltung der neuen europäischen Landkarte zu beteiligen. Das Dokument mit dem Titel Istanza del Consiglio popolare della terra di Gotschevia per r erezione in Stato autonomo sotto il protet- torato degli Stati Uniti handelt vom Versuch, eine autonome Gottscheer Republik zu gründen. Die Gottscheer Deutschen suchten Hilfe und Unter- stützung bei der italienischen Regierung, bei der Regierung der Vereinigten Staaten und bei der amerikanischen Kommission in Wien. 107