Začetka novega šolskega leta so se letos nedvomno najbolj veselili šolarji, ki obiskujejo OS Stranje, saj so vedeli, da bodo sedli v povsem nove učilnice. Na prvi šolski dan jim je nekaj spodbudnih besed povedal tudi župan Anton Tone Smolnikar, ki vsako leto na prvi šolski dan obišče eno izmed osnovnih šol v naši občini. Slavnostna otvoritev novih prostorov bo v torek, 19. septembra popoldne, ko bo šolo obiskal tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
O začetku novega šolskega leta na 2. strani.
Kako poteka prodaja občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o.?
Kaže, da bo družba Velika planina kmalu vendarle dobila novega lastnika
Kot vam je znano, je letos poleti občina objavila nov razpis, s katerim je iskala kupca za svoj kapitalski delež v družbi Velika planina d.o.o.. Na razpis so se prijavila tri podjetja, med njimi tudi podjetje Business Class iz Izraela - hčerinsko podjetje konzorcija Vuillen Marketing Ltd., ki je pred časom z županom že podpisalo pismo o nameri za vlaganje na Veliko planino. Prvi razpis je spremljalo nekaj formalnih zapletov, zato je občina v avgustu povabilo k oddaji ponudb ponovila. »Pričakujemo, da bomo tokrat prejeli tudi ponudbo konzorcija Vuillen Marketing Ltd., saj je ta za nakup deleža še vedno zainteresiran,« pravi Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance.
Več na 3- strani.
Naslednja številka časopisa Kamniški občan bo med vami v četrtek, 21. septembra.
Članke oddajte do petka, 15. septembra, do 12. ure; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 18. septembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel:
Za Vaše aktivnosti
in blagodejno sprostitev
....

TERME- * nočno kopanje * niasaže * savna
Vabljeni, da nas obiščete v času narodnih' noš j
na naši stojnici.
+386 1 83 44 100 @ WWW.TERME-SNOVIK.SI
VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEČ VELJAŠ. U
JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE
JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale
Tel.: 01 72 43 089 GSM: 041 616001
Fax: 01 72 19 167
T^z-vt t^it A>ITi	e-mail:info@poliglot.si
* ;	www.poliglot.si
PODPIRAMO SPOSOBNE PODPRITE JIH TUDI VI.
.DS Kamni
Drugi konec tedna v septembru je v Kamniku že dobra tri desetletja namenjen tradicionalni prireditvi Dnevi narodnih noš in tudi ta vikend bo tako. A letošnja prireditev, ki je posvečena predvsem ohranjanju folklornega izročila, ne bo potekala le tri dni, kot smo bili vajeni s prejšnjih let, saj je se je spremljevalni program začel odvijati že sredi tedna. Tako je bila že včeraj v galeriji Pika na Glavnem trgu odprta razstava o zgodovini ženskega spodnjega perila, danes pa r, bo v galeriji Veronika odprta še likovna I razstava del z letošnjega Bienala Velika c planina.
o Več o največji kamniški prire-o ditvi in program objavljamo na £ 2. strani.
Od zrna do kruha v Tuhinjski dolini
Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v nedeljo, 20. avgusta, pred Termami Snovik pripravili zanimivo etnološko prireditev Od zrna do kruha. V tem najmlajšem, a hkrati enem najbolj aktivnih turističnih društev v kamniški občini, so v slabem letu, odkar delujejo, v okviru svojih štirih sekcij pripravili že nekaj odmevnih prireditev. Številni obiskovalci iz Tuhinjske doline in od drugje so tokrat lahko obujali svoje mladostne spomine ali povsem na novo spoznavali žetev na star način s srpi, ki so jo organizatorji posneli in gledalcem predvajali, saj je čas prave žetve že mimo, delo mlatičev in njihovo orodje - cepce, uporabo ročne mlatilnice in ročne čistilnice žita, mletje v mlinu, peko kruha v krušni peči (na fotografiji) in ter uporabo slame za prekrivanje streh.
Več na 9. strani.
Maturantje s Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik že po tradiciji dosegajo na maturi ene boljših rezultatov v Sloveniji in tudi letos niso razočarali, saj so svojimi uspehi na spomladanskem roku letošnje mature ponovno dosegli odlične dosežke. Tako so dijaki gimnazije in ekonomske gimnazije splošno maturo opravili s 96- odstotno uspešnostjo, pri čemer so bili gimnazijci splošnih oddelkov uspešni v kar 99 odstotkih. Oba dosežka sta visoko nad državnim povprečjem, ki letos znaša dobrih 93 odstotkov. Zadovoljni so lahko tudi na srednji ekonomski šoli, kjer so dijaki na poklicni maturi dosegli 92,3-odstotni uspeh, kar je za dobre štiri odstotke bolje od državnega povprečja.
Med devetimi zlatimi maturanti sta tudi Tjaša Petročnik in Ambrož Kregar, ki sta osvojila prav vseh 34 možnih točk.
Pogovor z njima na 4. strani.
Trgovk** m mlade in iutfmhtfšm
Moste 80 H, Komenda, tel.: 01/83 41 757 tjp otroško in mladinska oblatila
|3» nosetnBka oblatila,	Tjf
CsffS QČfr Al žensko perilo Lormar, otroško perilo, otroški bodjji S9051T
JEANS BROS za otroke in odrasle: nova kolekcija, stara pa -30%
TRGOVINA INDUPLATI V ZG. JARŠAH
18.-30.9.2006 igrače Lego •.tekstilni izdelki • kozmetiko ure • šolski nahrbtniki • set kovčkov • torbe in kovčki Samsonite • kamp oprema
KG
II
ŠPORT IN ODLIČNI DOSEŽKI
V sam vrh svetovnega lokostrelstva se je vpisal Miha Kosec, član Lokostrelskega kluba Kamnik, ki je minulo soboto osvojil četrto mesto na svetovnem prvenstvu v švedskem Gothenburgu ... na 2. strani
Jani Makovec, 25-letni Kamničan in član OK Calcit Kamnik, je s soigralcemm Jernejem Potočnikom pred slabim mesecem v Portorožu osvojil naslov državnega prvaka v odbojki na mivki, nato pa v Moravskih toplicah drugo mesto v slovenskem pokalu v igranju odbojke na mivki... pogovor z njim na 8. strani
Kamniški Ironman Matic Romšak dokončal svoj deseti Ironman na skupnem 13. mestu - čas 9,05 je njegov osebni in obenem najboljši slovenski rezultat v vseh veteranskih kategorijah ... na 13. strani
Na 12. in 13. strani pa še o uspehih kamniških triatloncev TK Trisport in Nogometnem klubu Kamnik, ki mu je v članski konkurenci uspelo priti v višji rang tekmovanja in bo letos nastopal v III. Slovenski ligi zahod.
Jezikovna šola \ y
ANGLEŠČINA
NEMŠČINA
FRANCOŠČINA
ITALIJANŠČINA
RUŠČINA
ŠPANŠČINA
V Centru Kemnlki ne Japljevi 4 poleg kavarne Veronike
TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711
vpis: od 7. septembra 14.00-19.00
www.lta-Jezlkovnasola.com
v LOVŠE
DOMŽALE S, KRANJ 01/729-0000	04/280-9000
TODAY TOMORROVV TOVOTA
veli kimali. Čisto nov Variš
AKTUALNO
'36. DNEVI NARODNIH NOŠ
Program
Torek. 5. september
ob 19. uri	Galerija Veronika
Predavanje: Oblačilna kultura na Slovenskem
Sreda. 6. september
ob 19. uri	Galerija Pika, Glavni trg
Razstava »Poglejmo, kaj je spodaj«
(zgodovina ženskega spodnjega perila)
Četrtek. 7. september
ob 19. uri	Galerija Veronika
Odprtje likovne razstave: Bienale Velika planina
Petek. 8. september
ob 9. uri	Glavni trg - Začetek sejemske prodaje
ob 19. uri	Glavni trg - Otvoritveni koncert: Mestna godba Kamnik
ob 21. uri	Glavni trg - Zabavni program z ansamblom Kingston
Sobota. 9. september
ob 9. uri	Glavni trg - Začetek sejemske prodaje
od 10. do 19. ure Šutna - Sejem domače obrti ob 10. uri	Glavni trg - Nastop Društva ljubiteljev harmonike Godič
ob 11. uri	Oder za Kavarno Veronika, Kamnik
Tekmovanje harmonikarjev (predtekmovalni izbor) ob 11. uri	Glavni	trg
Nastop Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik, Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda ter Otroške folklorne skupine Lilija Moravče ob 11.45	Glavni	trg
Nastop skupine ljudskih pevk Predice iz Kamnika ob 17. uri	Glavni	trg
Zaključek tekmovanja harmonikarjev - finalni nastop ob 18. uri	Glavni	trg
Nastop godbe iz Bavarske - »G'steckenriebler« ob 19. uri	Glavni	trg
Večer ljudskega izročila
Folklorna skupina KUD Odjava, Pletemica (Hrvaška) Folklorna skupina KUD Triglav, Slovenski Javornik - Jesenice ob 20.30	Modna	revija Pletenine Špenko
ob 21. uri	Zabavni program z ansamblom Viharnik
Nedelia.10. september
ob 9. uri	Glavni trg - Začetek sejemske prodaje
od 10. do 19. ure Šutna - Sejem domače obrti ob 10. uri	Glavni trg - Promenadni koncert: Godba Šentjernej
od 10.30 do 12.30 Glavni trg
Ljudsko izročilo v pesmi, plesih in glasbi Folklorna skupina KUD Orljava, Pleternica (Hrvaška)
Ženska klapa Volosko, Opatija (Hrvaška)
Folklorna skupina Zora, Opatija (Hrvaška)
Godba G’steckenriebler (Bavarska)
Mlajša folklorna skupina Penziona Jagodic Vopovlje (Slovenija) ob 15. uri	Tradicionalna povorka narodnih noš po ulicah Kamnika
Šutna-Glavni trg-Graben
ob 16. uri	Zabavno popoldne z ansamblom Nagelj
SPREMLJEVALNI PROGRAM Sreda. 6. september
ob 18. uri	Terme Snovik - Restavracija Potočka: Večer ribje kuhinje
Četrtek. 7. september
Občina Kamnik (preddverje): Razstava fotografij Primoža Hienga: Soline med nebom in zemljo
ob 18. uri	Turistično informacijski center:
Razstava znamk na temo »Narodne noše«
Sobota. 9. september
Golf Arboretum Volčji Potok: 7. Turnir v golfu za pokal občine Kamnik ob 14. uri	Stadion prijateljstva Mekinje: Pokalno tekmovanje Gasilske
zveze Slovenije in tekmovanje za Pokal Kamnika
Sobota. 9. - nedelia. 10. september
Dvorišče OŠ 27. julij: Razstava malih živali
Sobota. 9. in nedelia. 10. september
Osnovna šola Toma Brejca, Kamnik: Razstava ptic

j dnevi narodnih noš]
Kamnik 2006
Sobota. 9. september
Osnovna šola Šmartno v Tuhinju: Koncert pevskega zbora iz Trofaiacha (Avstrija)
Nedelia. 10. september
ob 8.30
Cerkev na Lokah, Tuhinjska dolina: Koncert pevskega zbora iz Trofaiacha
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER
(Ekslerjeva ulica, Frančiškanski trg, Fužine, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Kettejeva ulica, Kolodvorska ulica, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-29), Levstikova ulica, Maistrova ulica, Medvedova ulica, Muzejska pot, Na produ, Parmova ulica, Petruškova pot, Pot na Poljane, Prešernova ulica, Raspov prehod, Sadnikarjeva ulica, Samostanska ulica, Streliška ulica, Šlakarjeva pot, Šolska ulica, Šutna, Tomšičeva ulica, Trg svobode, Trg talcev, Tunjiška cesta, Ulica Josipa Močnika, Usnjarska cesta, Zaprice, Žale, Žebljarska pot)
POZIVA VSE ZAINTERESIRANE KRAJANE K SODELOVANJU V SVET KS
Kandidati naj podajo pisno prijavo (ime in priimek, naslov, izobrazba, EMŠO) najpozneje do 15. 9. 2006 na naslov:
Krajevna skupnost Kamnik - Center Maistrova 18,1240 Kamnik.
Na ta naslov krajani lahko podajo vsa priporočila, prošnje, kritike, pohvale ...
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA
VABI IN POZIVA VSE ZAINTERESIRANE KRAJANKE IN KRAJANE, KI SO PRIPRAVLJENI SODELOVATI V SVETU KS TER S SVOJIM DELOM PRIPOMOČI K IZBOLJŠANJU RAZMER V KS, DA KANDIDIRAJO V SVET KS.
KANDIDATI NAJ PODAJO PISNO PRIJAVO (IME IN PRIIMEK, NASLOV, EMŠO, IZOBRAZBA ) NA NASLOV: KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA, JAKOPIČEVA 11,1241 KAMNIK.
OZIROMA NAJ SE OSEBNO OGLASIJO V TAJNIŠTVU KS, KI SE NAHAJA V ZAČASNIH PROSTORIH OŠ MARIJE VERE NAJPOZNEJE DO 25.9.2006.
Kamniški OBČAN
Začeli so se 36. Dnevi narodnih noš
Drugi konec tedna v septembru je v Kamniku že dobra tri desetletja namenjen tradicionalni prireditvi Dnevi narodnih noš in tudi ta vikend bo tako. A letošnja prireditev ne bo potekala le tri dni, kot smo bili vajeni s prejšnjih let, saj je - po besedah direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva Igorja Kralja - ena glavnih sprememb
prav ta, da se je spremljevalni program začel odvijati že sredi tedna. Tako je bila že včeraj v galeriji Pika na Glavnem trgu odprta razstava o zgodovini ženskega spodnjega perila, danes pa bo v galeriji Veronika odprta še likovna razstava del z letošnjega Bienala Velika planina. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, Narodne noše
Kdor zna, ta zna!
Miha Kosec, član Lokostrelskega kluba Kamnik, četrti na svetovnem prvenstvu v švedskem Gothenburgu.
Slovenska reprezentanca se je polna pričakovanj zadnji teden v avgustu odpravila na svetovno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu na Švedskem. V kategoriji članov z golim lokom je slovenske barve zastopal tudi član Lokostrelskega
Po kvalifikacijah je bil ravno petnajsti (za streljanje eliminacij je bila potrebna uvrstitev med šestnajst najboljših). Ker smo vedeli, kako močna je konkurenca, smo v naslednjih dneh še močneje stiskali pesti... Miha nas v finalu minulo soboto, 2. septembra, ni razočaral. V težkih razmerah (mraz, veter), na zahtevni progi (nenavadna postavitev tarč, zamaknjena stojišča) in med najboljšimi lokostrelci sveta, se mu je celo medalja izmaknila le za las! Miha je s svojim odličnim streljanjem osvojil četrto mesto. To je ogromen dosežek, pridobljen z veščino in trdimi treningi.
Miha - čestitamo!
kluba Kamnik Miha Kosec.
Doslej je bila njegova najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih 15. mesto. Slednje si je tudi postavil za cilj, vendar smo vsi upali in verjeli, da zmore več. Še kako smo imeli prav!
še motniški župnik Franc Hočevar.
JASNA PALADIN
ob Srednjeveških dnevih in Kam-festu ostajajo eden najzahtevnejših, a tudi najpomembnejših projektov kamniškega turizma. »Da so se Noše res prijele, priča podatek, da je udeležencev, ki želijo sodelovati v sprevodu, vsako leto več in letos jih bo že preko 1600. Kamnik bo v teh dneh nedvomno spet živahen,« je poudaril župan in organizatorjem zaželel lepo vreme. Dr. Andreja Eržen, članica organizacijskega odbora, je na novinarski konferenci poudarila, da je prireditev tudi letos posvečena ohranjanju folklornega izročila in da se vsako leto trudijo dogodek narediti kar se da kakovosten, zato so letos še posebej veseli, da so se vabilu odzvale tri folklorne skupine iz Hrvaške ter godba z Bavarske. Vrhunec večdnevnega dogajanja bo tudi tokrat nedeljski sprevod narodnih noš, v katerem bo poleg številnih po-
sameznikov v narodnih nošah in stanovskih uniformah sodelovalo tudi trideset vozov, trideset konjenikov, sedem godb in devetnajst folklornih skupin. Tudi letos ne bo šlo brez sejemskega dela, za katerega je zadolžen Miran Jereb. »Vseh stojnic bo blizu 70, od tega bo kakšna polovica takšnih z domačo obrtjo, ostalo pa bo domena gostincev in trgovcev,« je dejal. Na Glavnem trgu in na Šutni si bo tako med drugim lahko mogoče ogledati izdelovanje narodnih noš in avb, rezbarjenje, izdelovanje dražgoških kruhkov, pletenje slamnatih kit, kleklanje in druge domače obrti. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za pester spremljevalni program, ki pa bo letos prvič potekal tudi izven Kamnika - v Termah Snovik, v OŠ Šmartno v Tuhinju ter v cerkvi na Lokah. Omeniti velja tudi turistični vlakec, ki bo v petek, soboto in nedeljo vozil iz Kamnika v Volčji Potok in nazaj.
JASNA PALADIN
Kamničan MIHA KOSEC je z vztrajnostjo in večletnim trdim delom osvojil v članski konkurenci na Švedskem odlično, a nehvaležno četrto mesto na Svetovnem lokostrelskem prvenstvu - goli lok.
Pridružujemo se iskrenim čestitkam, s prepričanjem, da Miha na področju lokostrelstva še ni zadel zadnje tarče.
ANTON TONE SMOLNIKAR, župan in občani Občine Kamnik
Nova cesta v Zgornjem Motniku
Ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Motnik, ki ga Motni-čani praznujejo 19. avgusta, na dan, ko so leta 1942 Nemci v koncentracijska taborišča odpeljali mnogo domačinov, ki se nikoli več niso vrnili domov, so na svoj račun prišli predvsem krajani zaselkov Vrhe in Srobotno. V petek, 25. avgusta, so predstavniki krajevne skupnosti, občine in izvajalcev ob prisotnosti mnogih domačinov svojemu namenu predali 600 metrov rekonstruiranega in asfaltiranega cestnega odseka Motnik - Pakališka.
»Že v letu 2001 je svet KS sprejel sklep, da se izdela projekt za ureditev ceste na odseku Pakališka. Za ta odsek smo se odločili predvsem zaradi problematične prevoznosti v zimskem času, saj se je po cestišču razlivala voda, tako da je bila cesta zaradi ledu pozimi večkrat neprevozna. Po sprejetju nove zakonodaje smo se v sodelovanju z Občino Kamnik odločili za izdelavo novega projekta, ki bi zajel celotno traso od Motnika skozi Vrhe, Srobotno in Koprivnico do Belskega grabna, sicer dolgo sedem kilometrov. A še vedno smo bili mnenja, da se najprej uredi odsek v Pakališki, nato pa se gradnja nadaljuje v obratni smeri z vrha navzdol. Projekt je bil zaključen v letu 2004, tako da smo z deli lahko pričeli v lanskem letu in kljub zelo zahtevnemu terenu je delavcem Komunalnega podjetja Kamnik pred zimo uspelo zaključiti zemeljska dela, tako da smo v letošnjem letu nadaljevali z asfaltno prevleko. Odsek Pakališka je za svojih 600 metrov skupaj s projektom, zemeljskimi deli in asfaltno prevleko zahteval skoraj 26 milijonov tolarjev,« je ob manjši slovesnosti, ki so jo pripravili krajani, povedal predsednik sveta KS Motnik Marjan Semprimožnik in se zahvalil Občini Kamnik, občinskim svetnikom, KPK Kamnik, vsem lastnikom zemljišč ob trasi in krajanom, ki so prispevali finančna sredstva za odškodnine. Odsek ceste bo za domačine omenjenih vasi zdaj neprimerno bolj varen in predvsem lažje prevozen zlasti v zimskih dneh.
Veliko sreče je voznikom zaželel župan Tone Smolnikar, ki je poudaril, da si na občini vseskozi prizadevajo zagotavljati normalne življenjske pogoje, kamor sodijo tudi dobre ceste, vsem odročnejšim vasem kamniške občine. Novega asfalta so se razveselili tudi otroci iz motniške šole, ki so pripravili prisrčen program z recitacijami in pesmicami, da pa bo nova cesta res varna, je z blagoslovom poskrbel
Za prijetnejše in uspešno šolsko leto
Na prvi šolski dan so večino osnovnošolcev naši občini pričakale prenovljene šolske stavbe z lepšimi, svežimi in sodobnejšimi prostori
Prav gotovo so bili najbolj veseli učenci OŠ Stranje, ki so minuli petek vstopili v lepo in moderno novozgrajeno šolsko stavbo. Kot je povedal Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, je nove, svetle in prostorne učilnice Občina opremila tudi z vso potrebno učno tehnologijo in z didaktičnimi pripomočki, ki bodo omogočili izvajanje pouka s sodobnimi in učinkovitimi metodami. Občina je dodatno sanirala tudi oba stara dela šole, kar prvotno ni bilo načrtovano. Zamenjana so okna, z dodatno vgrajenimi okni so temačni hodniki starega dela šole postali bistveno bolj prijazni. Zamenjali so streho, dodatno izolirali in obnovili fasado, v celoti prenovili sanitarije in postorili še veliko drugih del. Z vsemi gradbenimi in ostalimi posegi v objektu in zunaj njega bodo učenci iz Stranj in okolice imeli zelo dobre pogoje, če že ne najboljše pogoje za delo. OŠ Stranje je tudi prva šola v občini Kamnik, ki ima vgrajeno dvigalo za gibalno ovirane otroke. 750 milijonov tolarjev, kot bo stala celotna investicija, je tako dobro naložen denar, ki se bo lahko hitro obrestoval v znanju sedanjih in bodočih generacij.
Med počitnicami je Občina Kamnik poskrbela tudi za več drugih šol po občini. Za dobrih 15 milijonov obnovila streho šole Toma Brejca, ki bo lahko naslednjih trideset let varovala objekt in uporabnike pred dežjem in snegom. Zamenjali so tudi žlebove pri kolesarnici, posodobili garderobo in izboljšali pogoje v knjižnici.
Več investicijsko vzdrževalnih del je bilo tudi v drugih šolskih objektih, s katerimi so, po besedah Kamina, želeli izboljšati delovne in bivalne pogoje učencem. »Učenci OŠ Duplica bodo lahko ponovno uporabljali garderobe in sanitarije v pritličju telovadnice, Iti so bile že leta neuporabne. V podružnični šoli Zgornji Tuhinj smo prav tako obnovili sanitarije v pritličju. S posebno gradbeno metodo smo se lotili tudi kapilarne vlage v objektu, prvi pozitivni rezultati se že čutijo, saj je izginil vonj po vlažni zatohlosti. V celoti smo obnovili in posodobili podružnično šolo v Tunjicah. Obnovili smo sanitarije, avlo, dobavili novo opremo, zamenjali vsa okna z novimi energetsko učinkovitimi okni, obnovili streho in zamenjali strešno kritino. Sanitarije smo renovirali tudi v podružnični šoli v Mekinjah. Streho smo zamenjali tudi na OŠ 27. julija, odpravili pa smo tudi pomanjkljivosti v kurilnicah v podružnični šoli v Zgornjem Tuhinju in v Motniku. Pri podružnični šoli Gozd bo zgrajeno novo igrišče in urejena okolica šole. V OŠ Frana Albrehta je urejena toplotna linija, tako da bodo imeli učenci ves čas neoporečno tople obroke. Posodobili in dopolnili smo v več šolah tudi šolsko pohištvo, sofinancirali obnovo računalniških učilnic, da ne naštevamo množico drobnih izboljšav,« je Anton Kamin opisal letošnje investicije na področju osnovnega šolstva, za katere je občina namenila kar dobrih 550 milijonov tolarjev proračunskih sredstev.
SAŠA MEJAČ
Županova poslanica na pragu novega šolskega leta
Dragi našipn>ošolci, učenci, dijaki, učitelji in ravnatelji šol, za mnoge od vasje nastopil tisti prelomni trenutek, ko ste prvič sedli v šolske klopi in se s sijočimi očmi, polni pričakovanja, ter nekaj pričakovane negotovosti zaradi povsem novega sveta in življenja, ki se odpre ob vstopu v šolo, prvič zazrli v učitelje. Ti vas bodo poslej vodili po poteh znanja in bili dragocen kažipot pri osvajanju novih veščin in spretnosti. Oni bodo odslej vaša opora pri iskanju odgovorov na: kako, zakaj, čemu, vprašanja, ki ste jih morda doslej zastavljali le staršem in vzgojiteljem v vrtcu. Želim, da vam je v šolah, ki vas po počitnicah pričakujejo prenovljene, čiste in polepšane ob odraslih, ki jim boste zaupani, lepo. Da boste šolo začutili kot varno zatočišče, ne izgnanstvo. Da bo šola prostor, kjer boste lahko sproščeno veseli, igrivi in
Cesto Motnik-Pakališka so svečano odprli domačin Janko Podbregar, župan Tone Smolnikar in Marjan Semprimožnik, predsednik sveta KS Motnik.
neomejeno in neovirano gradilo - zidak za zidakom - znanje, doslednost in odgovornost.
Ko sem pred kratkim prejel knjigo Odraslim Slovenije, v kateri otroci na presunljiv način sporočajo odraslim svoje želje, svoje sanje, pa tudi svoje skrbi in strahove, sem začutil, kako močno nas otroci potrebujejo. Tako kot smo mi, odrasli, nekoč potrebovali svoje starše. Iz nežnih, svetlih, pa tudi otožnih otroških sporočil razbiram, daje največja otroška sreča, ko odrasli omogočimo otrokom, da so v svojem svetu vami, sprejeti in ljubljeni takšni kot so. Za to nosimo veliko odgovornost in želim si, da bi nam tudi v prihodnje bila otroška sreča pomembna pri odločanju o tem, kako oblikujemo življenje v družini in širši skupnosti.
Vsem skupaj želim veliko zadovoljstva in uspehov v novem šolskem letu 2006/2007!
Vaš župan Anton Tone Smolnikar
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2006 (Uradni list RS, št. 20/06 in 73/06) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04)
Župan Občine Kamnik (dodatno) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1.	PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki:
-	subvencioniranja obrestne mere za dodelitev kreditov
-	pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah
2.	POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA
2.1	Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov
Subvencioniranje obrestne mere se lahko nameni za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so:
-	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
-	stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov;
-	stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev;
-stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how).
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Subvencije se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev bančne organizacije in določil pravilnika izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite;
-	razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.
Odplačilna doba je 5 let.
Trajanje subvencije je 60 mesecev.
Končna obrestna mera za kreditojemalca znaša 2,0 % letno. Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi možnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice.
Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom.
Vloga mora vsebovati:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	zahtevek za posojilo;
-	dokazilo o plačani upravni taksi;
-	poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; ter
•	za samostojne podjetnike
-	EMŠO in davčno številko;
-	potrdilo o opravljanju dejavnosti;
-	potrdilo o plačanih davkih;
-	potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti;
-	dokumentacijo za namensko porabo kredita;
•	za podjetja
-	matično in davčno številko podjetja;
-	izpisek iz sodnega registra;
-	zaključni račun za pretekli dve leti.
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik.
2.2	Pospeševanje udeležb na seimih in razstavah
Pomoč se lahko dodeli podjetju, ki se prvič udeleži sejma ali razstave. Pomoč se lahko dodeli v višini 50% upravičenih stroškov.
Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora.
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Kamnik.
Vloga mora vsebovati:
-	izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
-	vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo;
-	dokazilo o plačani upravni taksi;
-	potrdilo o plačanih davkih;
-	dokumentacijo iz katere je razvidna višina upravičenih stroškov udeležbe na sejmih;
•	za samostojne podjetnike
-	EMŠO in indentifikacijsko številko;
-	potrdilo o opravljanju dejavnosti;
•	za podjetja
-	matično in identifikacijsko številko podjetja;
-	izpisek iz sodnega registra;
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni in spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
3.	POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV
Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, prouči vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev.
Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo Občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilno pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. O dokončni odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem in banki posreduje v osmih dneh po odločitvi.
4.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVE ODDAJE
Rok za oddajo vlog je 9.10.2006.
Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN' Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Glavni trg 23.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek, od 8. do 15- ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set dd., 7.9.2006.
Kako poteka prodaja občinskega deleža v družbi Velika planina d.o.o.?
Kaže, da bo družba Velika planina kmalu vendarle dobila novega lastnika
Kot vam je znano, je letos poleti občina objavila nov razpis, s katerim je iskala kupca za svoj kapitalski delež v družbi Velika planina d.o.o.. Na razpis so se prijavila tri podjetja, med njimi tudi podjetje Business Class iz Izraela - hčerinsko podjetje konzorcija Vuillen Marketing Ltd., ki je pred časom z županom že podpisalo pismo o nameri za vlaganje na Veliko planino. Prvi razpis je spremljalo nekaj formalnih zapletov, zato je občina avgusta povabilo k oddaji ponudb ponovila. »Pričakujemo, da bomo tokrat prejeli tudi ponudbo konzorcija Vuillen Marketing Ltd., saj je ta za nakup deleža še vedno zainteresiran,« pravi Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance.
Po Kolarjevih besedah se je za nakup občinskega deleža v dmžbi Velika planina d.o.o. sprva zanimalo kar nekaj podjetij, ponudbe pa so nato oddala tri podjetja: kamniško podjetje Zarja Kovis d.o.o., podjetje Rodex d.o.o. iz Rov ter podjetje Business Class iz Izraela. »Eden izmed ponudnikov ni bil pripravljen prevzeti sorazmernega dela stroškov obnove žičniškega sistema, katere se je občina že lotila, zato je občina njegovo ponudbo zavrnila. Drugi dve ponudbi pa sta bili nepopolni, zato je občina podjetjema naročila dopolnitve. »Po prejemu prevedene ponudbe izraelskega podjetja smo ugotovili, da njihova ponudba ni povsem ustrezna, čas za dodatno dopolnitev ponudbe pa je potekel,« je povedal Kolar. Zato je občina avgusta razpis ponovila in pričakuje, da-bo tokrat nanj prijavil tudi konzorcij Vuillen Marketing Ltd, saj je za to ponovno izrazil interes. Dodaten razlog za optimistično pričakovanje razpleta ponovljenega razpisa pa je tudi dejstvo, da se za nakup občinskega deleža sedaj zanimajo še nekateri drugi tuji investitorji.
Razvojna vizija konzorcija Vuillen Marketing je dobra
O vsebinski plati prispelih ponudb je Kolar povedal samo to, da
Alojz Kolar: »Od nosilcev gospodarskih dejavnosti in lastnikov počitniških hiš tudi v prihodnje pričakujemo konstruktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Velike planine, čeprav denacionalizacija še vedno ni rešena, saj je bila lani jeseni zaradi pritožbe agrarne skupnosti zadeva vrnjena na prvostopenjsko odločanje.«
je bil razvojni program, ki ga je konzorcij Vuillen Marketing Ltd. predložil občini še pred razpisom, ambiciozen in je kazal na pravo smer nadaljnjega razvoja Velike planine. Predvideval je namreč obnovo žičniških naprav, odkup in obnovo hotela Šimnovec (za kar je pogoj izgradnja vodovoda), ter ureditev dmge prepotrebne infrastrukture. Poleg tega konzorcij zagotavlja, da je povezan z agencijami, ki se zanimajo za ohranitev naravnega okolja na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice.
Omenjene investicije na Veliko planino bi predstavljale prvi investicijski cikel, katerega vrednost je ocenjena na več kot 2,5 milijarde tolarjev oziroma 10,5 milijona evrov. »Njihov razvojni načrt za okolje ne bi imel škodljivih posledic, toda tudi ta načrt se ne bi izšel, če bi podjetju postavili preostre omejitve letnega števila obiskovalcev Velike planine. Zavedati se namreč moramo, da si bo vsak investitor, ki se bo zanimal za takšno investicijo, želel, da se mu ta prej ali slej tudi povrne. Dejstvo pa je, da so naložbe v turistično infrastruk-
Župan: »Občina ne prodaja Velike planine, ampak samo svoj kapitalski delež v istoimenski družbi.«
Za mnenje o tem, kaj javno - zasebno partnerstvo oziroma prihod zasebnega kapitala na Veliko planino pomeni za njen nadaljnji razvoj sem povprašal tudi župana Antona Toneta Smolnikarja.
Župan pravi, da ga to, da bo razvoj Velike planine financiran predvsem s strani zasebnega kapitala, ne skrbi preveč, saj se bomo morali javno - zasebnega partnerstva pri financiranju raznih projektov prej ali slej navaditi. »Ker pa z zasebnim kapitalom še nimamo izkušenj, je pomembno, da se sodelovanja z njim lotevamo z veliko mero previdnosti in si v sodelovanju z njim zagotovimo čim več varovalk. Zasebnega kapitala se torej ne kaže bati, saj nenazadnje noben investitor svojega vložka v Veliko planino oziroma v obnovo njene iztrošene infrastrukture ne bo odpeljal s seboj. Pomembno pa je tudi to, da bo občina prodala samo tri četrtine svojega deleža v družbi Velika planina, ostanek pa bo obdržala v svoji lasti, tako bo tudi občinski svet s sprejemanjem prostorskih aktov še naprej sodeloval pri sprejemanju strateških odločitev na Veliki planini, pravi župan in ponovno poudarja, da nekateri potvarjajo razmišljanja o prodaji Velike planine oziroma so zaskrbljeni v zvezi s prodajo. »Treba je namreč ločiti Veliko planino kot celoto, torej zemljišča, infrastrukturo, od družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o. Občina s sklepom občinskega sveta prodaja samo delež v tej družbi, ne pa zemljišč, tako kot razmišljajo nekateri.«
Glede vsebinske plati nadaljnjega razvoja planine pa je župan prepričan, da na tem področju ne potrebujemo nobenega novega razvojnega programa, ker je bilo doslej izdelanih že dovolj. »Potrebujemo namreč le obnovo infrastrukture, gostinsko ponudbo, pozimi pa še smuko. Za slednjo bomo morali na planino pripeljati vodo, vendar tega projekta občina sama ne more izvesti. Vsekakor pa bomo investitorju morali povedati, da so za Veliko planino sprejemljive samo okolju prijazne vsebine in da smo z njimi na planino privabili že tudi 80 tisoč obiskovalcev na leto. Zavedati pa se moramo, da se na planini premiki na bolje ne bodo začeli, vse dokler jih ne bodo podpirali vsi, ki imajo na njej svoje interese - se pravi družba Velika planina, občina, turistični delavci in nenazadnje tudi pastirji,« je še povedal župan Anton Tone Smolnikar.
Spoštovani Kamničani - volivci!
Iskreno se vam zahvaljujem za podporo pri zbiranju ■ podpisov za kandidaturo za neodvisnega župana Občine Kamnik.
V manj kot dveh tednih vas je bilo preko 500.
Hvala!
Kandidat za župana Tone Smolnikar
ture dolgoročne narave, saj se ne povrnejo v nekaj letih,« opozarja Alojz Kolar. Čeprav uradnih podatkov o letnem številu obiskovalcev Velike planine ni, jo po Kolarjevi grobi oceni na leto obišče precej več kot sto tisoč obiskovalcev in s tolikšnim obiskom se planina dejansko preživi sama. Občina Kamnik je po Kolarjevih besedah v preteklih letih s proračunskim denarjem lahko zagotavljala le najnujnejše vzdrževanje žičniške infrastrukture, medtem ko investicije v nove žičniške naprave presegajo njene finančne zmožnosti.
Župan Anton Tone Smolnikar pa ob tem dodaja, da posebne strategije za nadaljnji razvoj Velike , planine sploh ne potrebujemo, saj je bilo v preteklih desetletjih izdelanih že precej razvojnih dokumentov, ki govorijo v prid ohranjanju sožitja narave, obiskovalcev in nosilcev gospodarskih dejavnosti, ki so povezane s turizmom in kmetijstvom. Pa tudi novi lastniki počitniških hiš so sedaj pomemben dejavnikjtri nadaljnjem razvoju planine. Čeprav velika smučišča na planini niso bila nikoli načrtovana, je zamenjava žičniških naprav po županovih besedah vseeno nujna, če želimo, da bi bila planina obiskana mdi pozimi.
Pogodba za nakup nove elektronike podpisana
In kaj sedanje stanje pomeni za sanacijska dela, ki so se na planini že začela?
Kolar zagotavlja, da prva faza sanacije zaradi tega ni ogrožena, saj so sredstva zanjo zagotovljena v letošnjem proračunu. Župan je povedal, da je z dobaviteljem elektronike pogodba že podpisana, v njej pa je dogovorjeno, da bo nova elektronika dobavljena do sredine decembra. Stala bo 63 milijonov tolarjev, sredstva zanjo pa so v občinskem proračunu zagotovljena z rebalansom, ki so ga občinski svetniki z večino glasov potrdili na 34. redni seji, proti temu pa so glasovali samo štirje svetniki SDS.
ZORAN JEREB
Dokončanje denacionalizacije je s pritožbo zavrla agrarna skupnost, ne občina
Občina po Kolarjevih besedah od nosilcev gospodarskih dejavnosti in lastnikov počitniških hiš tudi v prihodnje pričakuje konstruktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Velike planine, čeprav denacionalizacija še vedno ni rešena. Vrhovno sodišče je namreč lani jeseni zaradi pritožbe agrarne skupnosti celotno zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Povedati je treba tudi, da občina na potek denacionalizacije nima vpliva, saj poleg nje v postopku sodeluje tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v RS, ki je tudi večinski zavezanec za vračilo.
Vi sprašujete, župan odgovarja
Grega iz Mekinj sprašuje, koliko denarija občina Kamnik namenja za šport in za športne objekte. Ker je v javnosti mogoče slišati različna mnenja, ki so si večkrat nasprotujoča, navajam nekaj ključnih informacij, ki bodo dale odgovore ali pojasnila vsem, ki jih šport v občini Kamnik zanima.
V	zakonu o lokalni samoupravi je pospeševanje športa in rekreacije eno od pomembnih podrvčij, ki mu v občinski upravi namenjamo posebno pozornost. Tako namenjamo v okviru proračuna posebej sredstva za dejavnost in sredstva za jamo športno infrastrukturo. Ker Občina Kamnik sama ne zmore pridobiti dovolj sredstev za izvajanje nujnih nalog, dobi dodatna sredsti :a v okviru primerne porabe od Ministrstva za finance, karpomeni, da se ne moremopiimeijatiza bogatimi občinami (npr. Domžalami ali Ljubljano), zato je še posebej pomembno skrbno načrtovanje vseh investicij v športu. Poudariti je potrebno, da pred uvedbo lokalne samouprave, ko je skrb za športne objekte prevzela sedanja občinska uprava, za športne objekte skoraj ni bilo namenjenih sredstev, zato smo podedovali skoraj same probleme, ki so jih multiplicirali še postopki z vračanjem objektoi> lastnikom po denacionalizacijskem zakonu (kegljišče, strelišče, trim stezo, smučišča m Veliki planini in številna zernljišča, ki so se uporabljala za športne namene). Ker se običajno zelo hitro pozabi, kajje bilo postorjenega, govori pa se le o problemih, ki jih je potrebno še rešiti, navajam nekaj pomembnejših del ki smo jih v zadnjih nekaj letih izvedli.
-	V športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta smo položili elastični šport-
ni pod, zamenjali vsa okna in stenske obloge, kupili zaščitni pod, semafor, opremo za fitnes in obnovili garderobe in sanitarije( cca 45 mio SIT),	.
-	vgradili elastični športni pod v telovadnici OS Toma Brejca in OS Marije Vere ter obnovili garderobe in sanitarije (cca 30 mio STO,
-sofinanciraligradnjo kegljišča (projekti, gradbena dela, okna, trata, elektro dela, kotlovnica, fasada, ureditev parkirišča, PID projekte (brez zemljišča cca 95 mio SIT),
-zgradili novo telovadnico v Stranjah z dvema vadbenima enotama-samo za potrebe šole bi bila lahko telovadnica bistveno manjša (cca 220 mio SIT),
-financirali ali sofinancirali smo zunanja igrišča v krajevnih skuph nostih ali pri šolah (KS Šmartno, Sela, Loke, Duplica, (cca 46 mio SIT),
-	za obnovo in posodobitev bazena, v katerega se v preteklosti skoraf da ni vlagalo, smo v zadnjih dveh letih namenili skoraj 80 milijonov tolarjev (zamenjava kinet, namestitev naprav za avtomatsko kloiiranje in dovod ogrevanja v velikem in malem bazenu ter dovod plina na objekt, sanacija elektro napeljave in črpališča, asfaltiranje betonske ploščadi, nakup robota za čiščenje bazena in garderobnih omar in še več drobnih del).
V	okviru načrta razvojnih programov smo se načrtno lotili ureditve stadiona v Mekinjah in prav tako celotnega bazenskega kompleksa, za kar imamo že idejne projekte za celostno ureditev, za stadion pa je na podlagi že izdelanih projektov v teku pridobitev gradbenega dovoljenja.
Tudi za sofinanciranje redne dejavnosti namenjamo glede na primerljive občine velika sredstva, ki so naraščala hitreje od dovoljene rasti sredstev za posamezne resorje s strani Ministrstva za finance (v letih 2004 in 2005 kar za 7% večja rast od drugih dejavnosti). V letošnjem letu pa smo za pospeševanje športa, samo za dejavnost namenili 53 milijonov, kar je skoraj za 18 odst otokov več kot lansko leto, karje največja rast v zadnjih letih.
Iz vsega tega je razvidno, da se dejansko za področje športne infrastrukture in za redno dejavnost v občinskem proračunu vsako leto namenja več denarja. Če potegnemo pod našteto črto, so trditve o tem, da občinska uprava ne posveča dovolj prozornosti športu na zelo trldih temeljih, če že niso zlonamerne. Žalpa smo zadnje čase delavci občinske uprave kot tudi številni športniki priča namernemu uničevanju športnih dobrin, saj je bilo samo na bazen in v objekte teniškega in odbojkarskega igrišča kar 13- krat vlomljeno, povzročena pa je bila Uidi večmilijonska škoda.__________ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik
DO 15, SEPTEMBRA 2006 VPISUJEMO V
MATURITETNI TEČAJ
VEČ INFORMACIJ DOBITE PRI prof. PAVLU ŠKOBERNETU, tel.: 01-830-32-24
Kamniški maturantje spet nad slovenskim povprečjem
Maturantje s Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik že po tradiciji dosegajo na maturi ene boljših rezultatov v Sloveniji in tudi letos niso razočarali, saj so svojimi uspehi na spomladanskem roku letošnje mature ponovno dosegli odlične dosežke. Tako so dijaki gimnazije in ekonomske gimnazije splošno maturo opravili s 96-od-stotno uspešnostjo, pri čemer so bili gimnazijci splošnih oddelkov uspešni v kar 99 odstotkih. Oba dosežka sta visoko nad državnim povprečjem, ki letos znaša dobrih 93 odstotkov. Zadovoljni so lahko tudi na srednji ekonomski šoli, kjer so dijaki na poklicni maturi dosegli 92,3-odstotni uspeh, kar
Zlata maturanta kamniške gimnazije Tjaša Petročnik z Duplice
je za dobre štiri odstotke bolje od državnega povprečja.
»Z uspehom dijakov na splošni in poklicni maturi smo zelo zadovoljni, saj smo na odlične rezultate zelo ponosni ter veseli, da so dijaki v večini končali srednje šolanje ter si s tem odprli pot za nadaljnji študij,« so sporočili s ŠCRM. Še bolj kot vodstvo srednješolskega centra pa so z letošnjimi rezultati gotovo zadovoljni tisti dijaki, ki so se vpisali na seznam zlatih maturantov - letos je takšnih kar devet. Na srednji ekonomski šoli sta zlata maturanta postala Vid Vrhovnik in Tamara Stefanovič, na gimnaziji pa so več kot trideset točk dosegli Milan Mandeljc, Niomi Roseč, Nina Orehek, Domen Pinterič in Aleš Ručigaj, izjemen uspeh - osvojitev vseh 34 možnih točk - pa je uspel Tjaši Petročnik in Ambrožu Kregarju, sošolcema iz 4. a razreda, katerega razredničarka je bila Marjeta Mozetič. V Sloveniji je bilo takšnih maturantov z vsemi doseženimi točkami letos 41, na Gorenjskem pa le pet in od tega dva prihajata iz Kamnika, kar je za kamniško gimnazijo gotovo zelo veliko priznanje.
Tjaša Petročnik z Duplice se je svojega uspeha razveselila že 17. julija, prvi dan rezultatov, in to že ob peti uri zjutraj, saj so si dijaki letos rezultate lahko ogledali preko svetovnega spleta. »Najprej mi ni bilo sploh nič jasno. Upala sem sicer, da bom lahko zlata maturantka, ker sem se navsezadnje trudila vsa leta gimnazije. Da pa bom dosegla kar vse točke - tega res nisem pričakovala,« se spominja trenutkov, ko je izvedela za svoj uspeh. In kakšen je njen ključ do uspeha?»Ni pomembno le učenje. Pomembno je, da Si znaš organizirati dan. Ko se učiš, se skušaš zares učiti, znati pa je treba tudi odklopiti vse skupaj, zato smo s sošolci tudi med samo maturo kar precej hodili ven. Saj se vendar ne moreš ves čas le učiti,« je poveda-
la Tjaša, ki se je odločila za študij obramboslovja na FDV. In če se je Tjaša Petročnik svojega uspeha lahko razveselila že zelo zgodaj, je moral Ambrož Kregar iz Volčjega Potoka na svoj dokončni rezultat čakati še kakšen mesec dlje, saj se je na prvotni rezultat - 33 točk - pritožil. »Seveda sem bil nadvse zadovoljen že s tem rezultatom in s sošolci smo šli že proslavljat, nato pa mi je razredničarka predlagala, naj se pritožim, in tudi sam se nato odločil za to, saj so mi pri slovenščini manjkali le trije odstotki in imel sem res dober občutek, da nikjer drugje nisem naredil kakšne neumnosti,« je povedal Ambrož, bodoči inženir elektrotehnike, ki se mu je pritožba še kako splačala. Kakšen pa je njegov nasvet bodočim maturantom? »Seveda je dobro, da delaš sproti vsa štiri leta, čeprav sta tudi zadnja dva tedna pomembna, da
se nekatere stvari še bolje naučiš. Mature ni težko narediti, če pa hočeš biti zlat maturant, pa je potrebno vložiti malo več truda.«
Zanimiv je tudi podatek, da so trije dijaki splošne gimnazije - Domen Pinterič, Janja Pibernik in Niomi Roseč - pri matematiki dosegli prav vse možne točke.
Vsi najboljši maturantje bodo imeli konec meseca sprejem pri ministru za šolstvo na Brdu pri Kranju, zadnji teden v septembru pa bodo srečanje vseh maturantov, ki se ga bo udeležil tudi župan Tone Smolnikar, pripravili tudi na ŠCRM.
JASNA PALADIN
Ambrož Kregar z Volčjega Potoka sta na letošnji maturi dosegla izjemen uspeh - vseh 34 možnih točk!
BEB
Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vabimo k vpisu v programe
• za pridobitev izobrazbe - TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in - EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja);
Glasba in plesi Prlekije pod Malim gradom
Ob zaključku letošnjega nadvse uspešnega in med obiskovalci toplo sprejetega festivala Kamfest so glasbo Prlekije na ulice Kamnika prinesli ljudski godci in pevci skupine Porini pa počini, plese pa člani folklorne skupine DU Ljutomer. Gostje iz Prlekije so z neizmerno dobro voljo, ki so se je nalezli tudi obiskovalci, predstavili tudi svojo turistično in nadvse okusno kulinarično ponudbo. Gospodinje so napekle dobrot in v zahvalo za
topel sprejem z njimi pogostile gostitelje in obiskovalce.
Prešerno razpoloženi gostje, ki so v Kamnik prišli na povabilo prijatelja Petra Razpeta iz Kulturno humanitarnega društva Alvador, so nam pripravili nadvse prijetno popoldne. Njihova glasba je odmevala po Kamniku tudi iz turističnega vlakca, s katerim je Prleke na ogled mesta popeljal župan.
SAŠA MEJAČ
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm bo 15.9.2006 obiskal Kamnik.
Več na
Za ceste in cestni promet
Zaslužimo si urejene ceste brez zastojev!
Zavedam se, da sta promet in cestna urejenost trenutno ena najbolj perečih tematik občine Kamnik. V lanskem letu je Občinski oddelek za gospodarske javne službe že naročil prometno študijo, saj so bile razmere na cestah nevzdržne. Popokani zidovi živečih na Trgu svobode, neurejene parkirne površine in neupoštevanje prometnih znakov so problemi, ki jih občina do danes še ni uspela razrešiti!
Zato bo ena prioritetnih stvari, ki se jih bom kot novi župan lotil, ureditev cestno prometne infrastrukture!
Izdelavo prometne študijeje občina Kamnik zaupala podjetju City Studio, kije poskušalo rešiti težave s premajhno pretočnostjo cest. Po njihovih besedah prometne probleme v mestu in občini povzročajo tako imenovani kapacitetni in režimski vzroki. Kot kapacitetni vzrok je navedeno ozko grlo kamniškega prometa; odsek obvoznice med Šolsko in Cankaijevo ulico, ki bi ga morali nujno razširiti z dodatnimi pasovi, za kar pa ni prostora. Zgraditi bi bilo potrebno tudi obe povezovalni cesti med Ljubljansko cesto in obvoznico. Mislim, da je izgraditev zahodne obvoznice nujna! Potrudil se bom, da bomo projekt zahodne obvoznice v sodelovanju s strokovnjaki, tudi v najkrajšem možnem času uspešno izpeljali. Prometna študija še narekuje, da bi morali v naslednjih dvajsetih letih na vseh vpadnicah v mesto semaforizirana križišča zamenjati s
krožišči. Za večjo pretočnost prometa pa je potrebno kamniški obvoznici dodati še dva dodatna cestna pasova, krožišča pa naj bodo tam, kjer to omogočajo prostorski pogoji. Potrebno j e zgraditi še vsaj dve novi povezovalni cesti čez Kamniško Bistrico, ki ne bosta ogrozili obstoječih stanovanjskih objektov. Na ta način bi lahko razbremenili Ljubljansko cesto, na kateri bi bilo potrebno rekonstruirati celotno traso, dograditi tretji pas in kolesarsko stezo. Zavedam se, da cesta ne vključuje le prostora za vožnjo z vozili temveč tudi kolesarsko stezo in pešpot!
Med režimske ukrepe centra mesta prostorski plan predvideva odprtje Šutne za enosmerni promet, zaprtje Japljeve ulice ter umiritev prometa s tako imenovanimi »ležečimi policaji«. Le tako bi lahko vsaj nekoliko omilili cestni promet, ki je v Kamniku trenutno nevzdržen. Cestno-prometna infrastruktura pa zaradi skokovitega porasta motornega prometa ne sledi razvoju gospodarskih vozil, Česar se občina Kamnik ne zaveda dovolj.
Problem je tudi s parkirišči
Da so razmere na kamniških cestah res nevzdržne že več let opozarjajo tudi prebivalci Trga svobode in Japljeve ulice, kjer neustrezen tlak povzroča tudi pokanje zidov. Kljub temu, da je občina takrat ugodila njihovi želji in uredila promet po Usnjarski in Parmovi ulici, deloma pa tudi za Trg svobode, mnogi vozniki sedaj ne upoštevajo njihovega prometnega znaka.
Stanovalci tako že razmišljajo, da bi zaradi škode, ki jim jo neustrezen promet povzroča, vložili odškodninske tožbe proti občini. Lahko se le vprašamo, ali gre ponovno za slabo odločitev občine, ali le namerno zatiskanje oči pred nevzdržnimi razmerami kamniških cest in prometa? Potreben je konstruktiven dialog, iskanje najboljših rešitev in na koncu pravilne odločitve! Le tako se bo naš Kamnik razvijal in postal dinamično in moderno mesto!
K^j bo s Šutno?
Še kako se zavedam, da je problem Šutne večplasten in bo potrebno veliko volje in energije, da bomo zadostili vsem željam in poskrbeli za staro mestno jedro, tako kot je treba in kot se spodobi. Težko je zadostiti vsem željam in pričakovanjem, zato bo treba najti srednjo pot tako med lastniki lokalov kot tudi in predvsem s tistimi, ki tam živijo. Menim, da je to le trenutna možnost, ki bi za neko obdobje zagotovila večjo prometno prehodnost Kamnika. Z odprtjem zahodne obvoznice promet skozi Šutno ne bi bil več potreben. Celotna zadeva je namreč širšega pomena, saj vključuje problem celotne cestne infrastrukture. V marcu smo že dali pobudo za pospešitev gradnje zahodne obvoznice in na občini sprožili to vprašanje. Občina je potem šele tik pred kratkim ustanovila odbor, kije zadolžen za ta projekt. Lahko le upamo, da bodo načrti in dela končno stekla in bo edina glavna kamniška cesta manj obremenjena.
V Kamniku je torej nujno potrebno izboljšati kvaliteto cest, poskrbeti za pešce in kolesarje, urediti dostopnost javnega potniškega prometa in rešiti problem parkiranja!
Prepričan sem, da so problemi, ki nas tarejo, rešljivi in skupaj s sodelavci bom naredil vse, da se bomo Kamničani lahko končno vozili mirno ter predvsem neobremenjeno!
Demeter Sadnikar Vaš kandidat za župana
N.Si	SDS SLS
Nova Slovenija	'	■
Krščanska Uudoka stranka	Slovenske ljudska stranka
Marjan Smole - Levček: »Moj slogan je naš program!«
Delo v interesu občine noj postane prepoznavni znak ivpon/ke funkcge
Minili so trije meseci od intervjuja, ko je lastnik in direktor podjetja Levček povedal da se je vprašal ali nam je danes kaj tiolje kot pred štirimi leti, in napovedal kandidaturo za župana. Kot neodvisnega kandidata ga podpira Liberalna demokracija Kamnik, ni pa njen član. Ta intervju je zaradi njegovih službenih obveznosti in obiskov po občini nastajal kar nekaj časa. Ponovno se je potrdilo, da je Marjan Smole - Levček zanimiva in karizmatična osebnost je resen gospodarstvenik, športni zanesenjak in človek, ki nima dlake na jeziku. Kot je povedal eden izmed njegovih sodelavcev: »Marjan Smole - Levček je v 56-ih letih že toliko doživel - od rojstva v baraki na Duplici do lastnika uspešnega podjetja - da je že to zadostna referenca, da bo dober župan za vse generacije«.
Se je v tem času kaj spremenilo?
Do sedaj sem gledal na Kamnik z drugačnimi očmi. Zadnje štiri mesece sem po pogovorih s kamniškimi občani začel na občino gledati z druge perspektive, s perspektive razvojnih možnosti. Preko pogovora z ljudmi razmišljam o možnostih za uresničevanje vizije, novega zagona, uvajanju dialoga, sodelovanja in solidarnosti.
Kako pa ste se vživeli v vlogo človeka, ki bo kandidiral za župana?
Sodelavci so mi rekli, da bom moral imeti slogan, pa sem jim odgovoril, da imam Program razvoja Kamnika. In so rekli, da tega nihče ne bere. Da moram imeti slogan. Vprašal sem se, kakšen slogan so imeli kandidati pred štirimi leti. Nisem se mogel spomniti nobenega njihovega slogana, kaj šele njihovih obljub. Vedno sem zagovarjal delo na podlagi načrtov, ne pa praznega govorjenja in obljub.
In kaj je s sloganom?
V tem trenutku je moj program hkrati moj slogan.
Je program že napisan?
Osnovni program je bil v sodelovanju z LDS napisan že v juniju in ga še dopolnjujemo. Ob napovedi kandidature smo povabili občanke in občane, da sodelujejo pri njegovem nastajanju. Odprli smo »občinsko knjigo pobud, pohval in pritožb«.
In kakšen je bil odziv?
Presenetljivo dober. Dobili smo 97 prošenj, da jim posredujemo program, in množico predlogov, pobud in vprašanj. Na ta način nastaja program 12 razvojnih področij. Nastaja s pomočjo in sodelovanjem ljudi, kar me še dodatno motivira.
Rdeča nit programa je »vse je med seboj povezano«?
Kamnik je treba obravnavati kot celoto in tako tudi načrtovati
njegov razvoj. Na tem sloni tudi naš program. Sprejem Strategije Prostorskega razvoja Kamnika, za izdelavo katere je država občinam ze določila rok 20.7.2007, je nova Priložnost temeljnega razmisleka o naši prihodnosti. Pri pripravi stra-Jagije je nujna vključitev kamniških strokovnjakov s posameznih Področij in iz krajevne skupnosti. Parcialno načrtovanje nas je pripeljalo do točke, ko ne vemo, kaj So naše prioritete, ko imamo obču-tek, da z zemljišči in načrtovanjem Prostora ne znamo delati.
Kako to mislite?
Vsako dobro opravljeno delo cenim. Tudi sedanja občinska uprava je v 12-ih letih nekatere projekte dobro izpeljala, kot na primer projekt na področju vodo-oskrbe ali zagotavljanja kapacitet v osnovnih šolah. Je pa dejstvo, da v občini ne vemo, katere gospodarske dejavnosti so po zlomu velikih podjetij za nas prioriteta. So to storitvene dejavnosti, industrija, trgovski centri, turizem? Kje bomo imeli podjetniške cone in predvsem, za katere dejavnosti želimo, da v njih obstajajo? Na katerih področjih bomo zgradili športno-rekreacijske objekte in površine, kakšno gostoto poseljenosti bomo še dopuščali, kako bomo gospodarili z zemljišči ipd. Nimamo pogleda v prihodnost. To me skrbi, ker se nekateri konkretni učinki politike »deli in vladaj« že kažejo, vidimo jih, ko se peljemo iz službe ali v službo, ko iščemo urejene športne površine ali ko iščemo prostore za svoje podjetje.
In konkretni slogani oziroma programska izhodišča so?
Kar dvanajst razvojnih področji je v programu, ki tvorijo celoto. Glavne usmeritve so gospodarjenje s prostorom, prosti čas in šport, turizem, prometna infrastruktura, blokovska naselja ter podeželje. Celoten program ima za posledico povečanje kakovosti bivanja in dela. To je zame glavni merljivi cilj.
Gospodarstvo?
Tudi. Prepričan sem, da mora občina spremeniti svoj odnos do gospodarstva, ki mora temeljiti na načelu partnerstva med vsemi sodelujočimi in sprejemanju usklajenih ukrepov, ki so naklonjeni razvoju gospodarstva in okoljsko ter družbeno sprejemljivi. Področje, ki v proračunu pokriva gospodarstvo, je že vrsto let nespremenjeno. Gospodarstveniki smo prepuščeni sami sebi in sedaj je že vsakomur jasno, da Kamnik zaostaja za potre-
bami lokalnega gospodarstva, da nima svoje vizije. To so podatki, ki govorijo sami zase.
Kaj bi vi spremenili?
Gospodarski del proračunskih sredstev se mora usmeriti v zagotovitev komunalno opremljenih zemljišč za poslovne cone, v programe, ki bodo podprti s strani evropskih virov, v kombinirani štipendijski sklad, ustrezno prometno infrastrukturo okoli con, kamniško blagovno znamko, telekomunikacijsko infrastrukturo,
vzpostavljanje pogojev za nastopanje v državah EU ipd.
Če se ne motim, občina še danes nima strategije razvoja gospodarstva?
Točno. Občina mora imeti vizijo, vedeti mora, katere gospodarske panoge so zanjo zanimive in jih aktivno spodbujati. V okviru razprave v gospodarskem svetu, ki bi ga ustanovil, bi pripravili celovito analizo prednosti in pomanjkljivosti, ki jih imamo, ter natančen popis dejavnosti, ki se že razvijajo in imajo tradicijo. Na primer, smo blizu letališča, blizu Ljubljane, kar je Komenda že začela izkoriščati. V svetu bi morali sodelovati ekonomisti, arhitekti, sociologi, gospodarstveniki, obrtniki, turistični delavci.
Velika planina je ogledalo turizma v Kamniku. Kaj menite?
Premalo podatkov imam za resnejšo analizo problema. Vendar stanje kaže na to, da se s planino nihče resno ne ukvarja, drugače bi pozimi sedežnica delala in poleti bi se vozili z nihalko na kosilo na Šimnovec. Nihalka je naša znamenitost, ki mora postati s premišljenimi ekonomskimi prijemi tudi rentabilna in predvsem zaupanja vredna. Menim, da bi čas, ko se obnavlja nihalka in išče strateški partner, morali izkoristiti, da se pripravi pogled občine na razvoj vseh treh planin. Dobil sem občutek, da seje doslej zdela edina rešitev prodaja družbe, ker bi nato skrb in odgovornost nosil nekdo drug. To pa ni res. Če je turizem prioriteta občine, mora ta imeti izdelan pogled, kakšen turizem želimo razvijati, in na podlagi tega sprejemati ukrepe in izbirati strateške partnerje.
Kateri bi bili vaši ukrepi na področju turizma?
Število turistov se vsako leto povečuje, ampak po mojem mnenju prepočasi. Promocija Kamnika mora biti skupna in usmerjena k'
izbranim ciljnim skupinam, pripravljena načrtno in pogumno, da bo dala rezultate že v nekaj letih. Predvsem je potrebno v letu 2007 pripraviti dva projekta: Prepoznavnost Kamnika kot turistične destinacije in Povezovanje vseh turističnih subjektov. Potrebno je definirati, kateri so ciljni gostje v naši občini, in za vsako skupino posebej pripraviti več kompleksnih turističnih produktov, ki povežejo prehrano, sprehajalne poti, termalne užitke, adrenalinske športe, prenočišče. Posebej je
potrebno opredeliti ponudbo za mlade in študente, posebej za družine, posebej za skupine predšolskih in šolskih otrok, posebej za gornike in adrenalinske športnike ter druge skupine turistov. Nato je potrebno s skupnim vlaganjem zasebnega kapitala, proračunskih sredstev in sredstev EU dopolniti manjkajočo infrastrukturo.
Vaši konkretni projekti na področju športa in rekreacije?
V dveh letih je treba zgraditi športno-rekreacijski park med OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta z novimi športnimi in otroškimi površinami, igriščem za inline hokej, atletsko stezo, uporabnejšim skate parkom, zimskim drsališčem, klopcami. Potrebna bo razširitev bazena s pokritim bazenom in dodatnimi parkirišči, zaradi česar bo predhodno potrebno zagotoviti nova teniška igrišča. Začeti bo treba s fazno izgradnjo rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici, s sistemom kolesarskih stez in pešpoti, otroškimi igrali in piknik prostori. Tukaj je tudi odločitev, kako prenoviti nogometni stadion v Mekinjah. Ali potrebujemo sodoben atletski stadion ali ne? Sredstva za vse to se bodo pridobila tudi iz evropskih virov, fundacije za šport, državnih razpisov in donacij.
Športne površine so bile v zadnjih letih v drugem planu?
Poglejte, vsi smo samo ljudje in do neke mere nas pri delu vodi tudi naš interes. Če imaš interes za rekreacijo, kulturo ipd., to tudi opaziš, marsikaj pogrešaš, in potem postane tudi trim steza resen projekt ali pa kolesarske poti, s kulturo oživljeno staro mestno jedro in kamniški trgi. Kamfest je prava pot, srednjeveški dnevi tudi, a potrebujemo več dogodkov. Vsako soboto dopoldne bi Kamnik moral živeti s projekti za ljudi. Imamo mlade in imamo veliko kulturnikov, ki vedo, znajo, zmorejo in hočejo. Potrebno jim je zaupati in omogočiti, da delajo.
Prosti čas se prepleta s športom in skrbjo za otroke in družine?
Vsa področja so povezana. Moj cilj je otrokom in staršem prijazna občina. Zato je potrebno sprejeti ustrezne prostorske, kadrovske in ekonomske ukrepe.
Lahko naštejete katerega od ukrepov?
Vsekakor finančna in prostorska pomoč društvom na tem področju za spodbujanje in izvajanje projektov. Investiranje v prostore, ki so namenjeni igri in razvoju otrok, npr. igrišča, dvorišča, organiziranje delavnic, igralnic. Zagotoviti prostore za previjanje otrok. Potem celodnevno počitniško varstvo s kakovostnimi programi po celi občini. Igra za otroke tam, kjer živijo, in skrb za oživljanje zapuščenih ali neurejenih igrišč. Vame točke, kamor se lahko otroci zatečejo pred nasilneži. V okviru vrtca in šole organizirati popoldanske tečaje. Ustanovitev Fundacije Kamnik, ki bo namenjena pomoči socialno ogroženim otrokom in mladostnikom.
Vendar imamo kar nekaj otroških igrišč v Kamniku?
Res je, in pohvala nekaterim svetnikom, ki so vztrajali pri tem projektu, in posameznikom v občinski upravi. Projekt je potrebno nadgrajevati. Nobeno otroško igrišče nima urejenih osnovnih sanitarij in tekoče vode. Igrišča na prostem so zaradi vremenskih razmer mnogokrat neuporabna, telovadnice pa so družinam z majhnimi otroki danes nedosegljive. Zakaj ne bi pozimi na kakšnem otroškem igrišču naredili drsališča? Popoldne in ob nedeljah odprli telovadnice?
Velikokrat slišimo s strani občinskih mož, da ni dovolj zemljišč v lasti občine, ki bi jih namenili za šport, igrišča, parke...
Rešitev je dobra strategija prostorskega razvoja,-v kateri je potrebno za naslednjih 20 let opredeliti rezervacijo družbeno pomembnih območij za vrtce, šole, domove upokojencev in varovana stanovanja, parke, ceste, poslovne cone ipd. Na ta način bomo dali investitorjem jasen znak, kaj si v Kamniku želimo, in se s tem izognili gradbenim projektom, na katere
Športnih iger LDS Kamnik se je poleg članic in članov ter simpatizerk in simpatizerjev udeležil tudi Marjan Smole - Levček. Na sliki z leve: Marjan Semprimožnik, Marjan Smole - Levček, predsednik LDS Kamnik Demitrij Perčič in Gregor Koncilja.
Z Marjanom Smoletom - Levčkom se bomo lahko srečali in izmenjali mnenja v soboto, 16. septembra, od 9. ure naprej na Glavnem trgu v Kamniku. Skupaj bomo lahko oblikovali občinsko knjigo pohval, pritožb, vprašanj in pobud.
ne bomo imeli vpliva. Tako bomo dobili tudi zemljišča za rekreacijo in šport.
Kaj storiti, če so zemljišča v lasti zasebnikov, ki imajo svoj interes?
To je težava preteklega vodenja prostorske politike. Enostavno smo slabo gospodarili in načrtovali z zemljišči. Dejstvo je, da v občini primanjkuje zemljišč za šport in prosti čas. Kateri lastnik pa si želi imeti park na svojem zasebnem zazidljivem zemljišču? Rešitev je ta, da obstoječe površine in objekte nadgradimo in obnovimo. Je pa dejstvo, da bo potrebno zaradi napak v preteklosti po tržni ceni odkupiti kakšno zemljišče in ga nameniti za zelene površine. To sicer z vidika gospodarjenja ne bo racionalno, a ljudje imajo svoje potrebe in te morajo biti s stališča župana vedno na prvem mestu.
Kaj bi bilo pri prostoru potrebno storiti?
Urejanje prostora mora biti vodeno s strani strokovnih služb občine in novo ustanovljenega Sveta za urbanizem, v katerem bodo tisti, ki se na prostor spoznajo. Z našim prostorom ne smejo več upravljati investitorji. Mi moramo za vsako prosto zemljišče točno vedeti, kaj želimo na tem zemljišču imeti.
Torej ne zagovarjate pozidave Steletove in Duplice?
Dejstvo je, da so bila ta zemljišča predvidena za pozidavo. Vprašanje pa je, ali je gostota te gradnje primerna za to območje. Jaz mislim, da ne. Menim, da bi morali v občinskih aktih dovoliti stanovanjsko gradnjo z manj stanovanji in poslovnimi objekti in z več zelenega prostora ter površinami za prosti čas, ki bi jih zagotovili investitorji. Dejstvo je tudi, da zamujamo s prometno infrastrukturo. Z večstanovanjsko gradnjo bi se morale graditi ceste. Temu se reče planiranje. Sedaj gre za gašenje požara, ki pa nas lahko ponovno pripelje do napačnih odločitev. Danes se je potrebno ozreti naprej in temeljito premisliti, kako se bomo lotili zagotavljanja dodatne družbene, komunalne in prometne infrastrukture. Iz napak v bližnji preteklosti pa se moramo naučiti, kako se s prostorom ne dela.
Omenili ste prometno infrastrukturo. Kaj bodo vaši ukrepi?
Namesto s 3000 obrati bom nadaljeval z 10000 obrati in nadgradil pričeto, če se izrazim v avtomobilističnem žargonu. Gradnja zahodne obvoznice postaja politični projekt, kar pa ni dobro. 0 njem mora odločati kamniška stroka.
,Za povečanje pretočnosti prometa potrebuje obvoznica dodatna dva cestna pasova ter dve povezovalni cesti čez Kamniško Bistrico, ki ne bosta ogrozili obstoječih stanovanjskih objektov. Prednost je potrebno dati krožiščem pred semaforiziranimi križišči.
Bo to rešilo prometne zagate?
Omililo jih bo, ne bo pa jih odpravilo. Za odpravo prometnih zastojev bodo potrebna dejanja skupaj s sosednjimi občinami in državo. Z njimi moramo pričeti pogovore o dvotirni hitri železniški povezavi do Ljubljane, ki je uvrščena v program Regionalne razvojne agencije. Ob glavnih postajališčih bi morala biti tudi velika parkirišča.
Zanima me, katere načrte imate glede obstoječih lokalnih cest? Človek dobi občutek, da se je sedaj delalo brez nekih prioritet.
Vpeljal bom nov pristop k dokončni ureditvi prometne infrastrukture, ki bo temeljil na natančnem finančnem in časovnem načrtu rekonstrukcije cest za štiri leta vnaprej, pri čemer bo sodelovala stroka, krajevne skupnosti in zainteresirana javnost. Na ta način se bo točno vedelo, kdaj bo določena cesta na vrsti in kdaj končana.
Vzpostavljate nov model sodelovanja s krajevnimi skupnostmi?
Z njimi želim na transparenten način sestaviti realen kratkoročni in dolgoročni prioritetni vrstni red ureditve manjkajoče infrastrukture. To pomeni rekonstrukcijo cest, nove pločnike in kolesarske steze, kakovostno vodooskrbo, javno razsvetljavo, kabelsko televizijo in internet, športne površine v vsaki krajevni skupnosti.
Veliko dajete na sodelovanje, kar smo do sedaj pogrešali?
Prepričan sem, da se z dialogom lahko marsikaj doseže. Menije razumljivo, da je v Tunjicah, kjer živim, krajevna skupnost partnerica županu. Obratno je na Duplici, kjer so partnerji poleg krajevne skupnosti tudi stanovalci v blokovskih naseljih. Mehanizme sodelovanja s civilno družbo, s strokovnjaki iz Kamnika in zainteresirano javnostjo moramo vzpostaviti tudi preko boljšega informiranja javnosti, pri čemer pogrešam radio ali lokalno TV. Marsičemu bi se v teh 12-ih letih lahko izognili, če bi znali slišano in videno razumeti! Če je župan odprt človek, lažje razume stvari, uvidi problem in zanj lahko išče ter ponudi usklajene rešitve.
Pogovarjala se je Irena Jama
Kako me dobite?
Marjan Smole - Levček
Usnjarska cesta 6, Kamnik 041 493 000
smole.marjan@gmail.com
www.kamnik.lds.si/marjan-smole
Igralci Tuhinjske doline tudi to poletje z novo komedijo
Tudi v letošnjem letu smo igralci igralskih skupin Tuhinjske doline uprizorili novo Predstavo - komedijo MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK avtorja Toneta Partljiča. Tudi vreme nam je bilo na prvih dveh predstavah 28. in 29. julija še naklonjeno. 4. avgusta smo morali predstavo zaradi celodnevnega dežja odpovedati, dan pozneje avgusta pa smo predstavo uprizorili čeprav je bilo že bolj hladno, so se gledalci lahko ob malici in kresu pogreli. Letošnje leto smo naše gledališče opremili z novimi stoli, za kar se zahvaljujemo Občini Kamnik oz. Občinskemu svetu in našemu svetniku Antonu Rajsarju. Za pomoč pri uprizoritvi se zahvaljujemo vsem sponzorjem in lastniku peskokopa Jožetu Hočevarju in seveda vsem zvestim gledalcem, ki nas vsako leto razveselijo s številnim obiskom v našem letnem gledališču nad vasjo Gradišče.
NAJLEPŠE CIKE NA LIPOVCU
Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji in Pašna skupnost Lipove sta v nedeljo, 27. avgusta, na planini Lipove nad Špitaličem organizirala 4. strokovno delavnico cikastega goveda, ki se je odvijala v okviru 8. pastirskega praznika.
Cikasto govedo je edina avtohtona pasma goveda v Sloveniji. Zaradi svoje okretnosti in skromnosti je bilo nekdaj osrednja pasma za pašo na hribovskih kmetijah. Da se je cikasto govedo sploh ohranilo, gre pravzaprav zahvala tistim trmastim kmetom, ki so po letu 1960 kljub (za to pasmo) neugodni kmetijski politiki ciko obdržali v hlevu in s tem zagotovili ohranitev vrste. V zadnjih letih se reja cikastega goveda spet povečuje, saj se je vse več strmih kmetijskih zemljišč zaraščalo, cike pa so lažje in zato zelo primerne za pašo na hribovitih predelih.
Strokovne delavnice so se udeležili skoraj vsi rejci cikastega goveda v Sloveniji. Predstavili so prvesnice po biku Slap, telice po bikih Slap in Col, predstavili so tipe živali in plemenske bike. Skupaj je bilo na razstavi 32 živali. Osrednji del prireditve je bil namenjen razglasitvi rezultatov ocenjevanja cikastega goveda s podelitvijo nagradnih zvoncev najlepšim predstavnikom v posameznih kategorijah.
Dober glas seže v deveto vas! Pastirski praznik na Lipovcu se odvija vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu in prireditev iz leta v leto privabi več obiskovalcev, ne le domačinov iz Tuhinjske doline, pač pa tudi obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, ki so uživali v neokrnjeni naravi in z veseljem sledili dogajanju. V okviru tradicionalnega pastirskega praznika se je kuhalo oglje, organizatorji (duša prireditve je Vid Pirš iz Zgornjega Tuhinja, tudi sam rejec cikastega goveda in njegova družina) so pripravili različne družabne igre: konjsko ruleto, licitacijo, tekmovanje vaških harmonikarjev, pokanje z bičem, nekateri so se sprehodili na vrh Lipovca, od koder je lep razgled, otroci so lahko jahali na poniju. Praznik na Lipovcu je bil tudi srečanje in druženje prijateljev in znancev. Tudi za žejne in lačne želodce je bilo poskrbljeno, za ples in dobro voljo so skrbeli člani ansambla Špica. Druženje je malo pokvaril dež, a kljub vsemu je prireditev lepo uspela.
MARINKA MOŠNIK
BREZPLAČEN PREVZEM ODPADNIH GUM
Vlada Republike Slovenije je izdala novo Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, ki je bila 7. julija 2006 objavljena v Uradnem listu RS, št. 71. Uredba prinaša novost za vse imetnike izrabljenih avtomobilskih gum (pravne in fizične osebe), saj je od 1. avgusta 2006 dalje urejen brezplačen prevzem avtomobilskih gum. Stroški storitev javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami se sedaj krijejo iz državnega proračuna, vir za pokrivanje teh proračunskih odhodkov pa je okoljska dajatev, ki jo plačujejo osebe, ki dajejo nove avtomobilske gume na trg.
Koncesijo za izvajanje predmetne gospodarske javne službe na območju upravnih enot Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič in Kamnik je Vlada RS podelila podjetju Kemis d.o.o., Kajuhova ulica 4, Radomlje. Koncesionar mora po uredbi redno prevzemati izrabljene avtomobilske gume na prevzemnih mestih pri uporabnikih storitev javne službe. Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse povzročitelje odpadkov (pravne in fizične osebe). Pravne osebe, pri katerih nastajajo odpadne gume zaradi izvajanja njihove dejavnosti, so v skladu z 22. členom uredbe dolžne urediti prevzemno mesto oz. začasno hrambo izrabljenih avtomobilskih gum ter se s koncesionarjem dogovoriti za brezplačni prevzem (kontaktna oseba v podjetju Kemis d.o.o. je ga. Irena Vadju-nec, tel.: 01/729 50 34, e-pošta: irena.vadjunec@kemis.si). To velja tudi za vse pravne osebe,
ki opravljajo dejavnost vzdrževanja ali popravljanja motornih vozil ali motornih koles. Pri menjavi starih gum z novimi morajo vulkanizerji, avtomehaniki oz. serviserji izrabljene gume brezplačno prevzeti od imetnikov motornih vozil ali motornih koles, razen, če jih imetnik motornega vozila ali motornega kolesa prevzame sam, kar mora potrditi s podpisom na računu za opravljene storitve vzdrževanja ali popravljanja.
Občani, ki iz kakršnihkoli razlogov doma hranijo izrabljene avtomobilske gume, le-te lahko oddajo podjetju Publicus d.o.o. v jesenski akciji zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov. Kljub temu, da je v Publicuso-vem obvestilu o urniku odvoza kosovnih odpadkov (objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana), med drugim napisano, da avtomobilskih gum ne bodo pobirali, smo se preko podjetja Kemis d.o.o. dogovorili, da se brezplačen prevzem izrabljenih avtomobilskih gum izvede v sklopu zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov. Občani pa lahko tudi sami pripeljejo izrabljene avtomobilske gume v Publicus - Center za ravnanje z odpadki Suhadole (delovni čas: 1.5.-30.9. (ponedeljek-pe-tek): 6h-18h, 1.10.-30.4. (pone-deljek-petek): 6h-16h, sobota (vse leto): 8h-13h). Publicus bo zbrane gume brezplačno oddal podjetju Kemis d.o.o.
Z novo uvedenim načinom brezplačnega prevzema izrabljenih avtomobilskih gum bodo verjetno zadovoljni tudi vsi tisti, ki so do sedaj stare gume odlagali na različnih bolj ali manj dostopnih krajih v naravnem okolju, predvsem v gozdovih. Stroški čiščenja tako
nastalih divjih odlagališč so se krili iz sredstev proračuna Občine Kamnik. Upamo, da se v bo-
doče to ne bo več dogajalo in se bodo proračunska sredstva lahko namenila za druge okoljevarstvene projekte.
Mihela Veternik, OBČINA KAMNIK
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Poklicno in strokovno izobraževanje Cesta talcev 12,1230 Domžale Uprava: 01/72-40-630 Zbornica: 01/72-40-643 Fax.: 01/72-40-650 e-mail: strokovna@ssdomzale.si http://www.ssdomzale.si
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Na Srednji šoli Domžale je mogoče IZOBRAŽEVANJE in PREKVALIFIKACIJE odraslih za poklice s področja strojništva in trgovine na nivoju poklicne stopnje in tehnika. Izobraževanje poteka na Srednji šoli Domžale v popoldanskem času in med delovnim procesom dopoldne.
3 LETNIKE POKLICNEGA ŠOLANJA LAHKO OPRAVITE V DVEH LETIH.
Izobraževanje poteka 3 do 4 dni v tednu (ponedeljek, torek, sreda in četrtek) v mesecih, ko ni gradbene sezone.
Poklici z organiziranim izobraževanjem odraslih:
STROJNIŠTVO
-	avtomehanik,
-	avtoklepar,
-	inštalater strojnih inštalacij (ogrevanje in klima, vodovod in plin),
-	klepar-krovec,
-	strojni mehanik
V	poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom:
-	strojni tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne ali elektro smeri, rudar, gradbinec II, strojnik gradbene mehanizacije, kmetijski mehanik, zidar (ds), tesar (ds) in kamnosek (ds).
USNJARSTVO
-	izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil,
-	usnjarski galanterist
V	poklicno izobraževanje se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom:
TRGOVINA IN EKONOMIJA
-	trgovec za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo, in
-	ekonomski tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo trgovske smeri, poslovni tajnik ali administrator
Izobraževanje za vse programe razen za prekvalifikacije traja 2 leti.
Informacije: Branko Vrtek ali Andrej Žagar na tel.: 031 222 302 ali 01/724 06 32
NAS SKUPNI ŽUPANSKI KANDIDAT Pozdrav z Velike planine! JE DEMETER SADNIKAR
SDS
Kmalu po nastopu dela v politiki sem spoznaL da moram občankam in občanom Občine Kamnik, ki so me podprli na državnozborskih volitvah, dati možnost, da iz širokega spektra kandidatov, ki bodo kandidirali za župana na lokalnih volitvah, izberejo tistega, ki bo vreden njihovega zaupanja.
Vsi dosedanji poskusi, da bi stranke tako imenovane desne opcije resno posegle v boj za župansko funkcijo so bile zaradi neenotnega nastopa že vnaprej obsojene na neuspeh,. Vsaka stranka je želela nastopiti s svojim kandidatom, nobena pa ni imela dovolj podpore za zmago. Na samem začetku demokracije v Sloveniji je bil takšen pristop še nekako razumljiv. Danes pa, ko smo že precej oddaljeni od prvih demokratičnih volitev je nujno povezovanje in rezultat tega je bil skupni dogovor Nove Slovenije, Slovenske Demokratske Stranke in Slovenske Ljudske Stranke, da poiščemo kandidata, ki bo sprejemljiv za vse tri politične opcije, hkrati pa bo vedno pripravljen prisluhniti težavam in problemom občanov in pomagati pri reševanju le-teh.
Že na samem začetku so bila postavljena merila: kandidat mora biti Kamničan, izobražen, imeti mora čisto preteklost, urejene osebnostne in družinske razmere, ugled v svoji okolici, urejene materialne in stanovanjske razmere in z aktivnim znanjem vsaj enega tujega jezika.
Sledila so dogovarjanja, pogajanja, dokazovanja, tehtanja in prepričevanja, vse z namenom, da bi ugotovili, kateri od kandidatov, ki so bili favoriti posameznih strank, izpolnjuje največ kriterijev, ki smo jih postavili že na prvih skupnih sestankih.
Skupna in enotna odločitev je bila, da vsem naštetim kriterijem ustreza Demeter Sadnikar, dr.vet.med., zato je padla odločitev, da postane kandidat NSI, SDS, SLS na jesenskih lokalnih volitvah. Zanesljjvo se vam pojavlja vprašanje,
zakaj ravno Demeter Sadnikar. Veliko je tistih, ki ga poznate osebno, veliko tistih, ki ga poznate kot veterinarja ali kot predsednika smučarskega društva Kamnik iz časov, ko smo na Veliki planini prirejali tekmovanja za evropski pokal, nekateri ga poznate kot uspešnega predsednika plavalnega društva.
Za vse tiste, ki vam njegovo ime in priimek ničesar ne povesta naj pojasnim, da izvira iz znane kamniške družine, ima čisto preteklost, urejene osebnostne in družinske razmere, je zgleden mož in oče dveh že odraslih otrok, fakultetno izobražen, je direktor kamniške Veterine, aktivno komunicira v dveh tujih jezikih, pred osamosvojitvijo je bil član izvršnega sveta Občine Kamnik, zadolžen za kmetijstvo.
Po značaju je umirjen in preudaren in vedno pripravljen prisluhniti, njegovi odgovori pa so premišljeni in umirjeni. Njegovo vedenje, delo in odnos do sočloveka so korektni in profesionalni. Prepričan sem, da je Demeter Sadnikar pravi kandidat za moj, tvoj, naš Kamnik, zato ga pri kandidaturi podpira koalicija NSI, SDS, SLS in tudi sam osebno.
Rudi Veršnik, poslanec v DZ
Demetra Sadnikarja udeležili akcije
‘Na Veliko planino ZA Veliko planino*.
SLOVENIJA
na novi poti
Ob 9. uri smo se zbrali na Ušivcu in se podali na prijetno planinsko pot, ki nas je v slabi uri pripeljala do Domžalskega doma. Demeter Sadnikar je pozdravil vse udeležence (prijatelje, znance in predvsem ljubitelje gora, med njimi še posebej gospoda Rudija Veršnika, poslanca državnega zbora RS) ter poudaril svojo skrb nad stanjem Velike planine, ki je danes le senca tega, kar je bila nekoč. Sadnikarja na Veliko planino veže mnogo prijetnih spominov, zato je ena izmed prioritet njegovega volilnega programa tudi ta, da se Veliki planini povrne ugled naravne, kulturne in turistične znamenitosti. Pri tem je pomembna predvsem ureditev ceste in popravila žičnic na eni strani ter ureditev lastniških odnosov in zaključek dokapitalizacije na drugi. Dejstvo je, da sedanja občinska uprava v vsem svojem 12-letnem mandatu ni storila ničesar, kar bi usmerilo Veliko planino med najpomembnejše slovenske turistične točke. Celo nasprotno, mačehovski odnos občine do Velike planine je pripeljal do tega, da Velika planina spi in Žalostno propada tako pozimi kot tudi poleti.
Po kratkem postanku smo pot nadaljevali do planšarske koče pri Gradiškovih, kjer nas je čakala prava planšarska pojedina z domačim sirom, masovnikom, žganci, kislim mlekom in drugimi dobrotami. Za prijetno vzdušje je skrbela harmonika, udeleženci izleta (bilo nas je skoraj 70) pa smo uživali v druženju in neokrnjeni naravi Velike planine.
00 SDS KAMNIK
Kamniški OBČAN
KULTURA
7. septembra 2006 V
Nad mestom, blizu zvezd
Kamfest 2006 je končan. Po štirinajstih dnevih in dvainštiridesetih dogodkih, po dveh festivalskih prizoriščih in ne-vem-natančno-koliko spremljevalnih dogodkih, izmed katerih se mi najbolj smeje ob misli na navdušene obraze udeležencev ustvarjalnih delavnic, ki so mi na zaključni prireditvi cikla Beseda je vaša razlagali, kaj vse moramo speljati do prihodnjega leta, pa po štirih dneh mukotrpnega pospravljanja obeh festivalskih prizorišč, ko so od vsega blišča festivalskih luči ostali samo kupi smeti, ki jih je bilo treba vrečo po vrečo znesti do smetnjakov ob vznožju malograjskega hriba - po vsem tem sedim ob kavi in poskušam v mislih zaobjeti, kaj smo pravzaprav naredili vsi, ki smo pri festivalu sodelovali.
Prva stvar, ki nam je šla vsem po glavi, ko smo po zaključnem koncertu festivala sami obsedeli na odru, je bilo olajšanje. Konec je, nihče ni padel s hriba, nihče se ni polomil na spolzki poti na Mali grad (ki, mimogrede, še vedno ni primerno urejena za tako velik dogodek), nobeden izmed nasto-
pajočih se ni spuntal in v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanja, skratka - preživeli smo. Takrat, na tistem odru, kjer nas je nekaj po polnoči zeblo kot mačke, smo bili potem, ko je še zadnji hrup iz mesta potihnil, preveč utrujeni, da bi čutili še kaj drugega - razen mogoče iskrice nebrzdanega veselja in žgečkljaj samovšečne topline, ko se je ta ali oni spomnil tistega trenutka pred koncertom, ko smo se vsi skupaj zvrstili na odru in nam je v zahvalo za festival zaploskala skoraj tisočglava množica obiskovalcev. Če se je kdo izmed nas med festivalom kdaj vprašal, kaj mu je
tega treba, se je v tistem trenutku potolažil; naš trud je bil poplačan, naši potrebi po potrditvi in zadoščenju je bilo zadovoljeno.
Ampak to je bilo takrat. Zdaj, ko so se čustva nekoliko umirila, je prišel čas za trezen razmislek. Kaj delamo, ko delamo Kamfest? Zakaj? In za koga? Smo razen tega,
da smo za štirinajst dni prebudili Kamnik iz poletnega dremeža in zadovoljili lastni samovšečnosti sploh kaj dosegli? Kdor poleti kaj potuje po Sloveniji, mu je jasno, da je poletnih festivalov na prostem veliko. Kot gobe po dežju so zrasli v zadnjih nekaj letih, zdaj ima svojega že skoraj vsaka vas. Tujec, ki pride poleti v Slovenijo, je navdušen: kamorkoli se obrne, od povsod se razlega muzika, povsod se ob večerih zbirajo množice ljudi in poplesujejo pod milim nebom. Ni treba biti prav posebno pameten, da ugotoviš, da to ne more večno trajati. Ljudje smo
narejeni tako, da hočemo vedno več, in če smo letos še navdušeni nad vsem, kar se okoli nas dogaja, se bomo prihodnje leto zagotovo spraševali, zakaj ni izbira glasbenih skupin na tem ali onem festivalu bolj po našem okusu in čez dve leti se bomo že zmrdovali, češ, zakaj sploh imamo festival, ko pa v resnici potrebujemo in hočemo nekaj čisto drugega. Vsem pohvalam navkljub smo se organizatorji s prvimi tovrstnimi namigi srečevali že tokrat - kar nekaj se jih je našlo, ki so nam povedali, da smo trapasti. Zakaj? Ker ne znamo unovčiti festivala. Ker z njim ne znamo zaslužiti. »Še tri, štiri stojnice s pivom bi morali postaviti spodaj na ulici,« smo slišali kar nekajkrat od tega ali onega obiskovalca. In ko slišim takšno stvar, vedno postanem nekoliko jezna. Najprej zato, ker imam občutek, da nas ima tak človek za butaste - vem, seveda vem, da pivo prinaša denar. Ampak, zakaj (pri tem vprašanju postanem v drugo jezna) ljudje mislijo, da Kamfest delamo zaradi denarja? Živo se spomnim lanskoletnega septembrskega jutra, ko sem se po Dnevih narodnih noš z vlakom pripeljala v mesto, ki je smrdelo po postanem pivu, po katerem so se zlivali potoki odpadnih tekočin in nad katerim so v rojih brenčale ose. Ne, nočem takšnega festivala. Nihče od nas ga noče. Kamfest ni pivski festival, in ne delamo ga zato, da bi nas od njega lahko nekaj še par mesecev lagodno živelo. Kljub vsem, ki nas
Predstava Andreja Rozmana-Roze na Kamfestu, petek, 18. avgust, 22.30, večerni oder
Nastop Andreja Rozmana-Roze bi lahko označili kot zmes med monokomedijo in stand-up come-dy, saj Roza kot nosilec več vlog obvladuje prostor in čas na odru. Gledalec se znajde na »izboru za pesem večera«, na katerem nastopijo štirje tekmovalci in voditelj večera. V vseh vlogah blesti avtor. Ambient ustvarja minimalistična scena in vsa tista nalašč ne-skrita preoblačenja za zaveso. Prav tako veliko vlogo pri ustvarjanju ozračja igra klaviaturist - Goran Završnik, ki je le skromen nadomestek za, morda, simfonični orkester ali kakšno drugo bolj gala glasbeno zasedbo, ki pritiče tovrstnim tekmovanjem. V predstavo so naključno vključeni pomočniki iz publike pod pretvezo, da so nujno potrebni, saj menda finančno stanje ne omogoča večjega števila igralcev.
Pred gledalcem se odvije glamurozen in cenjen »izbor za pesem
večera«. Napovedovalec se najprej opraviči, da morda prireditev ne bo dosegla svoje siceršnje odličnosti, ker je finančna podpora precej šibka, vendar pa se bodo tako tekmovalci kot voditelji potrudili po svojih najboljših močeh. Prav tovrstno obveščanje gledalcev o zakulisju prireditve deluje komično, hkrati pa ironično prikazuje kar nekaj »svetinj« množičnih razvedrilnih tekmovanj. Domiselna je tudi precej konfuzna menjava načinov obveščanja, preko katerih so gledalci nagovorjeni. Na eni strani se napovedovalec opravičuje, ker ni podnapisov, na drugi pa jasno kaže, da gre za odrsko predstavo, saj intenzivno išče prostor, kamor bi podnapise postavil.
Minimalistična scena je pravo
že leta prepričujejo v nasprotno, verjamemo, da kultura za svoje delovanje ne potrebuje zaledja v nasadih hmelja. »Očitajo nam, da ne znamo izkoristiti festivala,« mi je tisti večer na odru rekel eden izmed sodelavcev. Odkimala sem: »Ne delamo ga zato, da bi ga izkoristili,« sem odgovorila. »Je pa vprašanje, če ga zna izkoristiti Kamnik.« In to je, se mi zdi, pravo vprašanje na tem mestu.
Kaj delamo, ko delamo Kamfest? Zakaj? In za koga? Zase? Ja, delamo ga tudi zase. Zato, ker živimo v mestu, za katerega si želimo, da bi bilo živo. Da bi bilo polno, da bi buhtelo od energije in lastne ustvarjalne moči. Hočemo živeti v mestu, kjer prebivalcev ne bodo določale medsebojne zdrahe, temveč njihova želja skupaj doživeti več, skupaj narediti več. Skupaj, združeni, enotni. Zveni utopično? Mogoče. Ampak tudi za Laibache še lani nihče ni verjel, da bodo kdaj bučali z Malega gradu. Festivale, ki ne bodo rasli, bo v nekaj letih pobralo. Festivale, ki se ne bodo osmislili in povezali z lastnim okoljem, bo v nekaj letih pobralo. Vprašanje, ki ostaja po letošnjem festivalu, torej ni, kaj lahko Kamfest naredi za Kamnik ali kaj lahko Kamnik naredi za Kamfest, temveč - kaj lahko storimo skupaj. Gostinci, turistični delavci, prodajalci, gospodarstveniki, politiki - kaj lahko storimo skupaj? Kje so naše meje, če se združimo, kdo nas potem sploh še lahko ustavi? Skupaj, združeni, enotni. Naj bo to misel, ki bo letos ostala za nami, naj bo to naša skupna popotnica za vsa leta, ki so še pred nami.
ANA DUŠA
nasprotje blišču scenskih in vizualnih konstrukcij, ki v resnici ustvarjajo ambient na predizbo-rih in izborih tistih srečnežev, ki dejansko zmagajo zaradi talenta, lepote, karizme ali česarkoli že. Tekmovalce »izbora za pesem večera« odlikuje predvsem čudaštvo, ki se na tak ali drugačen način izraža preko njihovih interpretacij pesmi. Kakor vsako tekmovanje ima tudi »izbor pesmi večera« spremljevalni program, ki se odvije takrat, ko se žirija, izbrana iz občinstva odloča o zmagovalcu. Gre za svojevrstno in povsem av-
torsko zamišljeno preobleko slovenske zgodovine, ki temelji na že skoraj absurdnem povzdigovanju genialnosti slovenskega naroda. Prav ta ironičen in hkrati zelo komičen prikaz slovenskega človeka demitizira tistega zgodovinskega, ki ga vsak Slovenec dobi v šolskih klopeh.
Gledalec, ki je Kabarete Simplo-zij gledal večkrat, lahko ugotovi, da je struktura predstave spremenljiva, vendar ne vpliva na kvaliteto predstave. Povedano drugače: Andrej Rozman - Roza je igralec z neverjetno zmožnostjo improvizacije, njegova predstava ni nekaj fiksnega, temveč jo v veliki meri oblikujejo gledalci s svojim odzivanjem in ne nazadnje s svojim dejanskim vložkom v predstavo. Dovolj zgovoren je podatek, da predstava traja tam nekje med 45 in 95 minut.
Kabarete Simplozij je zanimiv prav zaradi izvirnega in kvalitet-
nega humorja, ki ga morda v slovenskem kulturnem prostoru pogrešamo. Seveda pa ne gre le za humor, temveč tudi zelo dobro ironijo, ki pa je ne kvari pretirana konkretnost ali kakšen drug poskus usmerjanja publike. Izvrstno je uresničen koncept, ki kljub nepričakovanim odzivom publike ostaja konsistenten. Se zastranit-ve delujejo komično, če se že ne umestijo neposredno v kontekst.
V Kamnik, ki te dni diha po festivalsko, je Andrej Rozman-Roza s svojo avtorsko predstavo prinesel nekaj, kar je ljudi nasmejalo ne le na račun situacijske komike in večnih ljubezenskih trikotnikov, ki so vedno razkrinkani, temveč z veliko mero igralskih in improviza-cijskih sposobnosti ter izvirnim in nezamenljivim humorjem.
TANJA KROPIVŠEK (prispevek je nastal v okviru delavnice umetniške kritike, ki je potekala na Kamfestu)
MESTNA GODBA KAMNIK
vabi k sodelovanju nove člane, ki si želijo igrati v orkestru in s tem pomembno prispevati pri razvoju MGK ter hkrati poziva vse bivše oz. neaktivne člane k ponovnemu sodelovanju.
Dodatne informacije dobite pri g. Bojanu Kotniku na tel: 031/571-112.
Veseli bomo Vaše (ponovne) udeležbe na vajah in nastopih.
OtroSki pevskizbor .^Vrabčki in cicibani )- DKD Solidarnost Kamnik
Vabimo v svoj e pevske vrste nove pevce in pevke, ki im<y o veseli e do prepevar\j a, družer\j a, nastopanj a.
OPZ Vrabčki od 7 do 13 let se dobivamo ob četrtkih ob 16. uri. OPZ Cicibani od 3 do 6 let se dobivamo ob torkih ob 17. uri. v glasbeni sobi DKD Solidarnost (nad kavarno Veronika), Japljeva 2, Kamnik od 14,septembra dalje.
Nasvidenje/	Zborovodkinja Marina Aparnik j
^    '—         —  —S.    —   —
SpSSraBBMHB
Q
Kulturno umetniško orientalsko društvo
BAVANI
vabi k vpisu v tečaje orientalskega plesa
KLASIČNI ORIENTALSKI PLES:
začetni tečaj (Nataša), vsak ponedeljek od 20. do 21.30 nadaljevalni tečaj I (Julia), vsak petek 18.30 do 20. ure • nadaljevalni tečaj II (Nataša), vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure
NOVOST V ŠOLSKEM LETU 06/07
> °t>ent aerobika (Nataša), vsako sredo od 17.30 do 18.30 _ Ptesna tehnika in moderni orientalski ples (Manca), vsak petek od 20. do 21.30 ribal styte (Manca), vsak četrtek od 18.15 do 19.45 in vsako nedeljo od 19.30 do 21. ure
Vsi tečaji potekajo v Domu Kulture Kamnik s pričetkom 25. 9. 2006!
Za več informacij pokličite: 041 826 372 (Nataša), 051 202 228 (Manca), 041 938 074 (Julia)
ali obiščite našo spletno stran: www.kuod-bayani.com
PROMOCIJSKI TEDEN:
Vse vadbe med 25. 9. in 1.10. 2006 so brezplačne!
Agencija za razvoj turizma in podjetništva * v občini Kamnik - javni zavod	- __
Turistično-informacijski center	v -<***-
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si	¥
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si torek. 12. septembra, ob 19. uri Vlasto Kopač, Iveri z Grintavcev
Srečanje z nekdanjimi podobami kamniških gora in ljudmi v gorah: France Malešič nam bo predstavil knjigo, ki je letos izšla pri Planinski zvezi Slovenije. Malešič je knjigo, ki jo je avtor pripravljal do svojega zadnjega dne, uredil.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647, 8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net
GRAD ZAPRICE - DNEVI EVROPSKE KULTURNE
DEDIŠČINE 2006
sobota. 23. september 2006
10.00-13.00 in 16.00-19.00: brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav
10.00: Muzejska delavnica na temo grajskih otroških iger (RECIKLARJA: Urša Steiner in Primož Seliškar)
11.00: Javno vodstvo s poudarkom na stavbni zgodovini gradu Zaprice in njegovi obnovi


<72/ LffCrfUV
(Dih
eaaisKi aoonma
Aleš Berger: Zmenki, SNG Drama Ljubljana, ljubezenska drama * Matjaž Zupančič: Igra s pari, SLG Celje, drama * Biljana Srbljanovič: Kobilice ali Moj oče igra loto, SNG Nova Gorica, trag. komedija * James Prideaux: Gospodinja, Mestno gledališče ljubljansko, komedija * Gregor Strniša: Žabe, Prešernovo gledališče Kranj, drama * N čel Coward: Intimna komedija, Drama SNG Maribor, komedija
koncertni abonma
Slovenski komorni zbor, dirigent Mirko Cuderman * Matej Zupan flavta in Godalni kvartet ACIES (Avstrija) * Trombonisti Italiani kvartet pozavn in Števen Mead tuba * Mojca Zlobko Vajgl harfa, Dieter Flury flavta * Marjana Lipovšek mezzosopran, Alfred Burgstaller bas, Anthony Spiri klavir * Simfonični orkester Domžale - Kamnik, dirigent: Simon Dvoršak
Info:
•	brošura: Urekulture
•	internet: www.kd-domzale.si
•	e-mail: info@kd-domzale.si
•	telefon: 01 / 722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
vpisovanje abonmajev od 14. do 27. septembra
KABARETE SIMPLOZIJ ali DO SMEHA MALO DRUGAČE
O 7. septembra 2006
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Jani Makovec v navezi z Jernejem Potočnikom državni prvak v odbojki na mivki
ODBOJKA NA MIVKI JE NORA ZABAVA
Jani Makovec, 25-letni Kamničan, je z leto mlajšim soigralcem Jernejem Potočnikom pred slabim mesecem v Portorožu osvojil naslov državnega prvaka v odbojki na mivki, teden kasneje pa v Moravskih toplicah drugo mesto v slovenskem pokalu v igranju odbojke na mivki.
Jani ima poleg 10-letnih izkušenj z igranjem odbojke v dvorani kot igralec OK Calcit Kamnik za seboj tudi že sedem let igranja na mivki, kjer moraš biti kot igralec bolj vsestranski kot v dvorani. Pri igranju na mivki mora biti igralec, po besedah Janija, veliko bolj spreten, pokazati mora tudi več vsestranskega znanja na igrišču. Jani pravi, da igra odbojko na mivki z neizmernim veseljem in ravno to mu po njegovem mnenju prinaša dobre rezultate. Da imata Jani in Jernej za seboj izredno sezono, dokazujejo tudi ostali rezultati, saj sta osvojila močan mednarodni turnir na Hrvaškem, kjer je bila igralska zasedba iz osmih držav zelo kvalitetna. Posebej navdušena sta nad 2. mestom serije A1 v sosednji Avstriji, kjer sta v tekmi za polfinale premagala tudi brata Schroffeneger, ki igrata svetovno serijo že dobro desetletje, z nastopi v tujini pa sta zagotovo pridobila veliko dragocenih izkušenj. Na Janijevo žalost je slovenska sezona odbojke na mivki tako kratka, da igralcem enostavno zmanjka časa za udeležbo na večjih mednarodnih turnirjih. Klubske obveznosti večina igralcev konča šele aprila, zato jim za mivko preostaneta le mesec ali dva, največ trije, kar je premalo, da bi se dostojno kosali v svetovnem merilu. Kljub vsemu sta se Jani in Jernej odločila, da se naslednjo sezono preizkusita tudi na turnirjih svetovne serije.
Jani z nasmeškom našteje nekaj prednosti odbojke na mivki v primerjavi z dvoransko igro, ki niso zanimive le za igralce, temveč tudi atraktivne za gledalce. V ospredju so vsekakor prizorišča in boljša povezava igralcev z gledalci, poletni čas, sonce, občutek plaže, sproščenost ter seveda pomanjkljivo oblečena dekleta, kar so glavni aduti v tujini veliko bolj popularnega in medijsko zanimivega beachvolleyballa. Vsi, ki sodelujejo v poletni zabavi, uživajo na mivki in ne igrajo zaradi denarja. Del tega športa je, kot že omenjeno, tudi druženje in zabava, česar v dvoranski odbojki ne vidimo v tolikšni meri.
V zadnjih letih se na srečo tudi na področju slovenske odbojke na mivki spreminja na bolje. Dandanes se igra veliko boljša igra kot pred leti, kvaliteta nastopajočih igralcev je zelo dobra. V Sloveniji trenutno za tovrstni šport še ni pravih pogojev, saj se nihče ne more ukvarjati samo z beachvolleyballom, Jani meni, da bi bil storjen velik korak naprej, če bi odbojkarska zveza ustanovila reprezentanco v odbojki na mivki. Jani in Jernej nimata trenerja, trenutno delata še vse samoiniciativno. Jani tudi prizna, da ne trenirata veliko, saj rajši hodita na turnirje, kjer se več naučita. Svoj vrhunec lahko igralec doseže pri svojih tridesetih, tako imata Jani in Jernej še kar nekaj let za doseganje odličnih rezultatov. »Nikoli ne bom pozabil veselja in nepozabnih občutkov ob zadnjem sodnikovem žvižgu, ko se zaveš, da si zares osvojil izredno želeni naslov prvaka,« pove Jani in ne pozabi dodati, da je hvaležen sponzorjem, prijateljem in vsem, ki so verjeli vanj.
Da bi še kakšno sezono kronal s tako žlahtnim naslovom, pa ne le na mivki, temveč tudi v dvorani, mu seveda želimo vsi Kamničani.
BOJANA KLEMENC
Mokro presenečenje za dirkaško progo v Tunjicah
Tokratne predzadnje dirke za državno prvenstvo v	tunjiška proga postala neprevozna. Vodstvo dirke se je odločilo
avtokrosu v Tunjicah niso spremljale le atraktivne vož- prekiniti oziroma zaključiti tekmovanje in večina dirkačev se nje, vratolomne akrobacije in številni navijači, ampak je s tem strinjala, saj ni bil skoraj nihče pripravljen na mokro tudi dež in nekaj toče, kar je povzročilo, da je znameni- presenečenje.
ta dirkaška proga v Tunjicah, ki so jo za to priložnost Obveljali so rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli v prvi in še posebej razširili in poravnali, postala neprevozna,	drugi vožnji. To je pri nekaterih povzročilo nestrinjanje (pred-
dirka pa je bila s tem prekinjena.	vsem pri tekmovalcih, ki so se nadejali boljših rezultatov), ve-
Prireditev je že tako kot prejšnja trajala dva dni. Sobota je bila rezervirana za treninge, v nedeljo pa so se tekmovalci pomerili zares. Organizacijski odbor je vse skupaj zares dobro pripravil, kot smo bili vajeni že na prejšnjih dirkaških vikendih.
Sobotni treningi so pokazali, da bodo nedeljske dirke vznemirljive, saj so bili dirkači med seboj zelo izenačeni, npr. časovna razlika med prvouvrščenim na treningu Albinom Jeriho in tretjeuvršeč-nim Janijem Kosirnikom iz divizije Dl je znašala le 36 stotink sekunde, medtem, ko je razlika med drugim Žakljem in tretjim Marnom iz divizije D1A znašala le pičli 2 stotinki sekunde. Razlika le ene stotinke sekunde, kar pomeni 2 cm proge, pa je Igorja Kerna iz divizije D3 Jan' Kosirnik z rumeno prikrajšala za tretje mesto in moral se mazdo ohranja tretje je zadovoljiti s pozicijo v dmgi štartni mesto, vrsti na nedeljski dirki. Iz rezultatov treningov je bilo jasno razvidno, da so se dirkači dobro pripravili na tunjiško dirko ter napovedali trd boj za nedeljsko dirko.
Sobotni večer so popestrili člani ansambla Prvomajčani iz Tunjic in organizirali tudi manjše karaoke, kjer so se preizkusili predvsem dirkači. Domačin Jani Kosirnik je dokazal, da njegovo področje ni le avtomobilizem, pač pa tudi petje, saj je s svojim pogumnim nastopom navdušil gledalce. Skupaj z Albinom Jeriho, ki je prav tako sodeloval na pevskem večeru, bosta izven dirkaške proge morda ustanovila celo duet.
V nedeljo je bilo napeto že zjutraj m vse je kazalo na lep, uspešen dan, privlačen za dirkaške užitkarje in idealen za zvesto navijanje. Že zgodaj zjutraj so dirkači skupaj s svojimi mehaniki popravljali morebitne okvare s sobotnih treningov, čistili dirkalnike, menjali gume, itd. Vse skupaj pa se je začelo ob trinajsti uri, ko so avtokrosisti in tudi vsi navzoči prisluhnili slovenski himni, nato pa je tunjiški župnik Pavle blagoslovil vozila in voznike. Sledil je predstavitveni krog, takoj zatem pa so morali biti dirkači iz divizije D1A že pripravljeni, saj je sledila dirka, kjer so se pomerila predvsem vozila znamke Vugo. Divizija Dl je bila naslednja, nato pa je sledila dirka najatraktivnejših vozil D bug-gyev. V takšnem vrstnem redu so se dirkači še enkrat zvrstili, nato pa se v pričakovanju naslednje kvalifikacijske vožnje že začeli pripravljati na hud boj. Priprave pa je prekinil dež, ki ga je spremljalo tudi nekaj toče, in poskrbel, da je znamenita
čina dirkačev pa se je z nepričakovanim zaključkom strinjala. V diviziji D1A so se po težkem boju zvrstili Klemen Trček iz
kluba AMD Zvezda na prvem mestu, Blaž Mam iz Racing te-ama Mustang na dmgem in Aleš Žakelj, prav tako iz AMD Zvezda, na tretjem mestu. V diviziji Dl so bili rezultati nekoliko manj pričakovani. Prvo mesto je z dirkalnikom znamke Subaru, katerega prejšnji lastnik je bil lanski prvak v tej diviziji Dušan Benedik, zasedel član ŠK Tornado Metod Knez, dmgi je bil Albin Je-
Matija Rakovec na poti k zmagi med buggyi.
riba iz Racing teama Mustang, tretje mesto pa je s svojo rumeno Mazdo zasedel domačin Jani Kosirnik iz ASC Mustang, ki je ob podelitvi nagrad kljub najnižji stopnički požel največji aplavz. V diviziji buggyev je končni razpored ostal takšen kot po sobotnem treningu: prvi je bil Matija Rakovec (ASC Mustang), dmgo mesto je zasedel Marko Ravnikar iz AŠD Kamniška Bistrica, tretje pa član kluba ASC Mustang Jure Sušnik.
Tisti, ki jih ni pregnal dež, so počakali še na podelitev nagrad in se skupaj z dobitniki priznanj veselili še pozno v noč.
Avtokrosisti se skupaj s svojimi ekipami že intenzivno pripravljajo na naslednjo dirko na Planini nad Horjulom 17. septembra, ki bo tudi zadnja in za večino odločilna.
ANJA PANČUR
IVI Center tehnike in gradnje Črnuče praznuje, dvojne pike daruje.
M Center tehnike in gradnje Črnuče praznuje 2. obletnico in praznovanja so najlepša priložnost za obdarovanje. Zato bomo vsem kupcem, ki bodo v soboto, 9. 9. 2006, v prodajalni M Center tehnike in gradnje nakup opravili z Mercator Pika kartico, podarili 2 x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa.
"Vsoboto79^šeptembra2dd6,
praznujemo 2. rojstni dan. _

Vabljeni na zabavo od 10. do 12. ure
•	zabava z glasbenim gostom
•	vesele vragolije in animacije za otroke
•	sladkanje s slastno torto jr
•	nagradne igre	jf
Bodite pozorni na 'Jp akcijsko ponudbo,	j.:|jBL
ki velja do 28. 9. 2006. 1F
'C *
tr
i "W-wW " X

a
<v *v
¥ 5»	,

+ Center tehnike in gradnje Črnuče
Informacije:
•	hišni aparati 01/560 61 00
•	instalacijski material
01/560 61 73
•	avdio - video 01/560 62 15
•	računalniški 01/560 62 14
•	bela tehnika, gos. aparati
01/560 62 16
•	elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76
•	kopalnice 01/560 61 05
•	gradbeni materiali 01/560 62 17
IVI Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče
Odprto:
od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.
Obiščite nas!
©S m®b flto tešim	dMlM
Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so v nedeljo, 20. avgusta, pred Termami Snovik pripravili zanimivo etnološko prireditev Od zrna do kruha. V tem najmlajšem, a hkrati enem najbolj aktivnih turističnih društev v kamniški občini, so v slabem letu, odkar delujejo, v okviru svojih štirih sekcij pripravili že nekaj odmevnih prireditev.
Člani Sekcije za kolesarske in pohodne poti, ki jo vodi Tomaž Zore, so konec julija organizirali gorsko kolesarsko dirko na Veliko planino in tečaj za vodnike nordijske hoje, člani Sekcije za lepši izgled doline so pod vodstvom Matevža Hribarja pripravili predavanje o urejanju okolice hiš in izpeljali akcijo posaditve 10.000 sončnic, v minulem šolskem letu pa je bil delaven tudi turističen podmladek, ki ga je na OŠ Šmartno v Tuhinju vodila Olga Drolc. Četrta skupina - Sekcija za etnološko dejavnost pa je svoj prvi večji projekt predstavila pred kratkim.
»Že dlje časa smo imeli v mislih kakšno etnološko prireditev, saj menimo, da ni vse, kar je staro, tudi slabo. Mlajšim želimo pokazati, kako so včasih živeli, prizadevamo pa si tudi vzpodbuditi domačine, da bi to našo dediščino ohranjali in negovali, bodisi samo delo ali pa številne naprave in druge predmete, ki jih ježe težko dobiti,« je povedala vodja etnološke sekcije in omenjene prireditve Manja Žebaljec. Prireditev Od zrna do kruha že z naslovom nakazuje svojo vsebino. Številni obiskovalci iz Tuhinjske doline in od drugje so lahko obujali svoje mladostne spomine ali povsem na novo spoznavali žetev na star način s srpi, ki so jo organizatorji posneli in gledalcem predvajali, saj je čas prave žetve že mimo, delo mlatičev in njihovo orodje - cepce, uporabo ročne mlatilnice in ročne čistilnice žita, mletje v mlinu, peko kruha in ter uporabo slame za prekrivanje streh. Da k vsakemu delu sodi tudi Šilce žganega, so kmetje dokazali še s prikazom žganjekuhe, za veselo razpoloženje so skrbeli ljudski pevci in godci. Da pa so obiskovalci nekaj dobrot in drugih izdelkov lahko odnesli tudi domov, so zaslužne članice aktiva kmečkih žena in društva rejcev drobnice.
Zahtevna kmečka opravila, orodje, ki sodi zraven, in vrsto zanimivosti, nam je predstavila kar večina udeležencev samih.
Cepci so v neveščih rokah lahko nevarni
Požeto, v snope povezano in v kozolcu posušeno klasje najprej roma pod roke mlatičev, oziroma pod njihovo orodje, ki mu rečemo cepci, kar so na prireditvi spretno prikazali Lojze in Angelca Golob, Peter Brleč in Štefka Poljanšek iz Srednje vasi. »Cepci - tile so res že dolgo pri naši hiši in so stari vsaj sto let, so sestavljeni iz dveh lesenih palic, ene krajše in ene nekoliko daljše, skupaj povezanih s t.i. gožem, kakor rečemo nestrojenemu, surovemu usnju, ki se ga danes zelo težko dobi,« je povedal Alojz Golob, lastnik cepcev in dodal, da so vsi štirje v mladosti veliko mlatili na roke. »Takrat, ko smo bili mi otroci, je bila večina moških v partizanih, in takšno delo je ostajalo ženskam in otrokom, zato smo se morali kar hitro naučiti. Mlatili smo doma in pri sosedih, navadno po štirje skupaj,« so povedali udeleženci etnološke prireditve, ki so s svojim kmečkim znanjem in spretnostmi v osemdesetih letih sodelovali tudi na Kmečki ohceti v Ljubljani, pa tudi na narodnih nošah v Kamniku.
S cepci so nekdaj - Angelca Golob se spomni, da so v dolini na roke


ljudska Univerza Škofja Loka
Podlubnik la 4220 Škofja Loka
tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaioka.si
Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice:
VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK
EKONOMSKI TEHNIK (4 leta ali 2 leti - PTI)
TURISTIČNI TEHNIK
PRODAJALEC
BOLNIČAR - NEGOVALEC
ADMINISTRATOR
Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalca ali administratorja, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri ali štiriletna šola. K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v navedene poklice.
Prekvalifikacija v poklic prodajalec traja samo eno leto.
Vpisujemo tudi v program za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec na domu ter v brezplačni program Osnovne šole za odrasle.
Prijave in informacije - tel.: 04/506 13 60 www.lu-skofjaloka.si
OT7
d.o.o.
RAZSTAVNI SALON
Tržaška c. 245 LJ
tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174
www.gvt.si
HH3ST1
PVC OKNA IN VRATA
ok„, M
PET PREKATNI	naredijo
dom ---#
nazadnje mlatili leta 1991 pri Ivanki Poljanšek - mlatili vse žito, razen ovsa, to naporno delo, ki zahteva nemalo spretnosti in tudi moči, pa so opravljali na t.i. podu. »Kar naporno je, še posebej, če nisi navajen. Je pa lahko tudi nevarno, saj hitro lahko udariš samega sebe ali tistega, ki mlati zraven, zato smo nemalokrat končali s kakšno modrico. Pri mlačvi se je tudi zelo kadilo, bilo je vroče, hitro nas je začelo kje srbeti, a se nisi smel popraskati, da nisi zmotil enakomernega ritma, ki je pri tem delu zelo pomemben. Navajeni smo bili trdno delati, česar današnja mladina ne zna ali pa noče več,« so še povedali mlatiči in dodali, da niti njihovi domači vnuki ne poznajo tega orodja.
Lojze in Angelca Golob, Peter Brleč in Štefka Poljanšek so se mlačve s cepci naučili že pred približno petdesetimi leti
Mlačev je olajšala smukalnica
Čeprav so s cepci marsikje mlatili še ne tako dolgo nazaj, pa so to kmečko opravilo kmalu olajšale ročne mlatilnice, imenovane smukal-nice. Eno takšnih in delo na njej so prikazali Srečo Urankar, Peter Hribar, Matej Burja, Ivanka Drolc in Silvo Osolnik. »Tole smukal-nico, ki je stara vsaj sto let, smo si sposodili pri Brlečevih iz Sovinje Peči, za tole prireditev pa smo jo morali kar malo usposobiti, saj je ne uporabljamo že kakšnih dvajset let. Doma je spravljena, a večinoma v napoto,« je povedal Srečo Urankar in razložil, kako naprava deluje. Treba je vrteti kolo, da se mlatilnica spravi v pogon, nato pa se od zadaj v napravo zlaga klasje, v notranjosti pa bobni s posebnimi zobmi z njih posmukajo zrnje. »Kar močno je treba poganjati, tako da je delo precej utrudljivo,« so priznali omenjeni udeleženci povorke, ki so nekdaj tudi že sodelovali na ljubljanski kmečki ohceti. V smukalnici osmukano zrnje je pomešano z ostanki slame, zato ga je treba prečistiti. Slamo so odstranili z vilami, ostalo pa so stresli na t.i. rehto, s čimer so odstranili manjše dele klasja in večje smeti.
Ivanka Drolc in Srečo Urankar z več kot sto let staro ročno mlatilnico
S pajklom nikar brez pokrivala
Žito, ki je bilo po smukanju in rehtanju še vedno pomešano z manjšimi delci, je bilo treba očistiti v ročni čistilnici žita ali pajklu, kot so mu rekli. To opravilo so prikazali Ana in Franc Mali ter Štefka Zupančič.
Neprečiščeno zrnje so vsuli v čistilnico, ki so jo nato ročno zavrteli, da je veter odpihnil pleve in druge smeti, na eni strani izločil slabo zrnje, na drugi pa zrnje, namenjeno v mlin. Pleve, ki ga je veter odnesel na piano, se je razpihalo povsod, zato so to delo vedno opravljali s pokrivali. Zrnje, ki je ostalo, so z rešetom še dodatno presejali in ga tako ločili po kakovosti. »To je naš domači pajki, star že več kot sto petdeset let, nazadnje pa smo ga na kmetiji uporabljali pred približno dvajsetimi leti. Ponavadi smo žito ene žetve na tak način očistili v dveh dneh, za to
■	POZOR-POZOR!
Egp NEVERJETNA PONUDBA
Vabljeni, da se sami prepričate o odlični kakovosti naših izdelkov!
Posladkajte se z našimi slaščicami in keksi ter si polepšajte praznovanje s torto, ki vam jo pripravimo po vaših željah!
PRODAJALNA ANA UL MATIJE BLEJCA 5, KAMNIK
pošta D
lplica
DDAJALNA ANA
delo, ki smo ga opravljali na podu, pa so bili namenjeni dnevi s slabim vremenom,« je povedal Franc Mali in dodal, da se v pajklu lahko čistijo vse vrste žita in tudi fižol, le različne nastavke v notranjosti je treba zamenjati. Pa danes tovrstno delo kaj pogrešajo? Bi ga še opravljali kot nekoč? »Bi, še posebej je to prijetno delati tam, kjer ljudi zanima, takrat jim radi pokažemo« je povedala Ana Mali in dodala, da so se prireditve Turističnega društva Tuhinjska dolina z veseljem udeležili.
Od mlinskega kamna do elektromotorja
Očiščeno žito so v posebnih mehovih iz ustrojene ovčje kože kmetje odnesli k mlinarju. Nekdaj je v dolini potoka Snoviška mlelo vsaj sedem mlinov, danes ni ohranjen niti eden. So pa Brlečevi iz Sovinje Peči pokazali mletje v manjšem električnem mlinu, ki je zamenjal stare mline z mlinskimi kolesi na vodni pogono. Mletje v mlinu sta poleg Toneta Drolca pokazala še Lojze in Marija Kuhar. »Mlini na potokih so bili vedno odvisni od višine vode, ki je bila včasih celo previsoka, še večkrat pa jo je bilo premalo, zato so mletje z mlinskimi kamni kmalu nadomestili mlini z elektromotorji, ki so jih kmetje postavili v svoje kašče. Pri teh mlinih je bilo tudi manj vzdrževanja. Mlinske kamne je bilo treba pogosto sklepat, da niso bili gladki, saj se je drugače žito med mletjem smodilo,« je razložil Lojze Kuhar in povedal, da so zrnje stresli v mlin, iz njega pa so na eni strani ven padli otrobi, na drugi pa moka različnih kakovosti. Če so kmetje prinesli mlet ječmen, so domov odnesli ješprenj in pa t.i. mekine - oluščke, ki so jih uporabljali za krmo za prašiče. Mlinar si je po mletju za plačilo vzel merico moke, navadno od deset do petnajst odstotkov, v Tuhinjsko dolino pa so hodili mlet kmetje iz širše okolice.
Štefka Zupančič ter Ana in Franc Mali so zadovoljni z opravljenim opravilom čiščenja žita po smukanju in rehtanju
Lojze Kuhar in Tone Drolc z električnim mlinom, ki ga Brlečevi še danes uporabljajo za mletje lastnega žita
Mojster slamnatih streh
Ko je bilo žito zmleto, so na vrsto prišle gospodinje s peko kruha, kar sta v Snoviku prikazali Marija Podrzavnik in Joži Poljanšek, a z dobrotami iz krušne peči različna kmečka opravila, povezana z žitom še niso končana. Ostane nam namreč še slama in od številnih drugih nastopajočih na prireditvi smo na koncu za nekaj zanimivosti povprašali še enega zadnjih mojstrov prekrivanja streh s slamo v teh koncih - gospoda Cirila Osolnika iz Potoka, ki se je te veščine že v mladosti naučil od svojega očeta.
»Oče me je nekajkrat vzel s seboj, vse mi je pokazal, potem sem mu malo pomagal in kmalu sem se vsega navadil sam,« je povedal in razložil, da je za streho najbolj kakovostna in najlepša ržena slama, ki se jo najprej očisti in izbere ter naredi t.i. škompe, s katerimi se nato prekrije streho. Kritino se začne polagati od spodaj navzgor, pritrdi se jo z leskovimi palicami, poveže pa s srobotom ali vrbovimi vejami.
Pri svojem delu mojster uporablja posebno desko, s katero slamo sproti ravna, da je enakomerno
razporejena. »Prekril sem že toli-	,	, ...
ko streh, da jih res ne štejem več, C,nl 0so,lmk’ eden zadnjih moj-a danes je slamnatih zares še zelo s*rov prekrivanja streh s slamo malo. Kakšen vikend sem in tja. Sicer pa je takšna kritina - če je pravilno in natančno izdelana - zelo kakovostna, saj zdrži tudi do 35 let,« je še povedal Ciril Osolnik in dodal, da je svojo zadnjo streho prekril pred približno desetimi leti, zadnja leta pa se pri njem učita Drago Osolnik in Rajko Žebaljec, tako da se ta, danes zelo redka obrt, ne bo povsem pozabila.
JASNA PALADIN Foto: ALEŠ LEBEN in JASNA PALADIN
V Kamniku, na Duplici, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva po-slovno-stanovanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupci že živijo v stanovanjih.
Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 m2 zgrajeni »na ključ« in nekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze.
POSLOVIIO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU
Jnform«dje in prod«)«:
j| lil LIZ INŽENIRING d.d„ Vurnikova 2, Ljubljana, teLOl 23440 62, www.llz-lnzenlring.si
UZ INŽENIRING dd, Vurnikov« 2, Ljubljana C TA ELECTAMeolringdo,o br.S-wiros Me$tni trg 8, ljubit**
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo; odločba US - Uradni list RS, št. 70/06) in Odloka o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete krajevnih skupnosti v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/96, 69/98 in 81/02), izdaja Občinska volilna komisija Kamnik
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje občanov na volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bo v nedeljo, 22.10.2006
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02 ) izdaja Upravna enota Kamnik
RAZGLAS
O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK IN OBČINI KOMENDA ZA IZVEDBO VOLITEV:
V OBČINI KAMNIK:
1. ŽUPANA OBČINE KAMNIK,
2. ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK 3. ČLANOV SVETA KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK
V OBČINI KOMENDA:
1. ŽUPANA OBČINE KOMENDA 2. ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOMENDA
dne 22.oktobra 2006
Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik. Glavni trg 24 -Oddelku za upravne notranje zadeve - soba 4 od 09.09.2006 do vključno 16.10.2006.
1. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov:
>- če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča na katerem ima pravico glasovati;
>- če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
5=- če je vpisana oseba, ki je umrla;
>- če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan RS ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
Na podlagi 41. in 78. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo; odločba US - Uradni list RS št. 70/06), izdaja občinska volilna komisija Občine Kamnik
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA
za predčasno glasovanje
na volitvah župana, članov občinskega sveta občine Kamnik in članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, 22.10.2006.
Volišče za predčasno glasovanje št. 04300901 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24. Predčasno glasovanje bo omogočeno volivcem z območja občine Kamnik, ki bodo na dan glasovanja odsotni s kraja stalnega bivališča.
Volišče za predčasno glasovanje bo odprto: v torek, 17.10., sredo, 18.10., in četrtek, 19.10.2006 od 9. do 17. ure.
Občina Kamnik, Občinska volilna komisija
Številka: 041 -0001 /2006-3/1	Janez Jeglič, univ.dipl.prav.
Datum: 28.08.2006	PREDSEDNIK OBČINSKE VOULNE KOMISIJE
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22-06 - uradno prečiščeno besedilo; odločba US - Uradni list RS, št. 70/06) in Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 65/98), izdaja Občinska volilna komisija Občine Kamnik
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za glasovanje na volitvah za člane občinskega sveta in župana občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, dne 22. oktobra 2006.
KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK Volišče št. 04301001 Kulturni dom Motnik za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Motnik (od hišne št. od 1 do 33 in hišna št. 56) vol. enota št. 2: Motnik (od hišne št. od 34 do 55 in 57 do 59a)
vol. enota št. 3: Zgornji Motnik
vol. enota št. 4: Bela (hišne št. 10 do 11, 13 do 18 in 28 do 31)
vol. enota št. 5: Zajasovnik
KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 04301002 Kulturni dom Špitalič za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Bela (hišne št. od 1 do 9, 12 in od19 do 27), Okrog pri Motniku, Špitalič
KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ
volišče št. 04301003 Kulturna dvorana Laze za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Zg. Tuhinj vol. enota št. 2: LazevTuhinju vol. enota št. 3: Stara Sela vol. enota št. 4: Golice vol. enota št. 5: Češnjice v Tuhinju vol. enota št. 6: Črni vrh v Tuhinju vol. enota št. 7: Cirkuse v Tuhinju
vol. enota št. 8: Liplje in Veliki Hrib (hišne št. 13, 13a, 14 in 15)
vol. enota št. 9: Veliki Hrib (razen hišnih št. 13, 13a, 14 in 15) vol. enota št. 10: Mali Hrib
KRAJEVNA SKUPNOSTI ŠMARTNO
volišče št. 04301004 Kulturni dom Šmartno za volilce
volilnih enot:
vol. enota št. 1 : Šmartno v Tuhinju in Stebljevek vol. enota št. 2 : Buč in Sidol vol. enota št. 3 : Gradišče v Tuhinju in Kostanj vol. enota št. 4 : Hruševka, Podbreg, PrapročevTuhinju, Ravne pri Šmartnem
KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA
volišče št. 04301005 KS Pšajnovica, Mali Rakitovec 2 za
volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1 : Pšajnovica
vol. enota št. 2 : Laseno in Gabrovnica
vol. enota št. 3 : Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec
KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS
volišče št. 04301006 Kulturni dom Srednja vas za volilce
volilnih enot:
vol. enota št. 1 : Srednja vas pri Kamniku vol. enota št. 2 : Loke v Tuhinju vol. enota št. 3 : Snovik, Pirševo in Potok vol. enota št. 4 : Podhruška in Vaseno
KRAJEVNA SKUPNOST SELA
volišče št. 04301007 Gasilski dom Sela pri Kamniku za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1 : Sela pri Kamniku
vol. enota št. 2 : Markovo
vol. enota št. 3 : Bela peč
vol. enota št. 4: Poljana
vol. enota št. 5: Božično
vol. enota št. 6: Studenca
vol. enota št. 7: Znojile
vol. enota št. 8: Žubejevo
vol. enota št. 9: Sovinja peč in Trebelno
KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE
volišče št. 04301008 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Nevlje za volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Vrhpolje pri Kamniku vol. enota št. 2: Nevlje vol. enota št. 3: Oševek, Tučna in Briše volišče št. 04301009 gostilna Zlata Kaplja, Soteska za volilce volilnih enot:
vol. enota št 4: Soteska, Vir pri Nevljah, Hrib pri Kamniku in Poreber
KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 04301010 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Vranja peč za volilce volilnih enot:
vol.enota št. 1 : Spodnje Palovče
vol. enota št. 2 : Trebelno pri Palovčah in Zgornje Palovče
vol. enota št. 3: Vranja peč
vol. enota št. 4: Velika Lasna
KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ
volišče št. 04302011 KS Godič za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Godič (hišne št. od 1 do 43 a)
vol. enota št. 2: Godič (hišne št. od 44 do 74 a)
vol. enota št. 3: Godič (hišne št. od 75 do 90b)
vol. enota št. 4: Brezje nad Kamnikom, Kršič in Vodice nad
Kamnikom
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA
volišče št. 04302012 Gasilski dom Gozd za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 2: Gozd
volišče št. 04302013 Osnovna šola Stranje, podružnica Gozd za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Kališe, Podlom in Zavrh pri Črnivcu
vol. enota št. 4: Krivčevo, Podstudenec, Smrečje v Črni in
Žaga
volišče št. 04302014 Kava bar Grkman Franci, Črna 9
za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 3: Črna pri Kamniku in Potok v Črni
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA
volišče št. 04302015 Osnovna šola Stranje za volilce
volilnih enot:
vol. enota št. 1: Bistričica, Klemenčevo, Okroglo in Zakal vol. enota št. 2: Kamniška Bistrica, Velika planina, Županje njive in Stahovica
vol. enota št. 3: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik vol. enota št. 4: Kregarjevo in Zagorica nad Kamnikom
KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE
volišče št. 04302016 ŠKD Mekinje za volilce volilnih
enot:
vol. enota št. 1: Zduša, Podjelše in Jeranovo vol. enota št. 2: Molkova pot, Polčeva pot, Ulica Antona Kotarja Martina, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta (hišne št. od 38 do 59) in Pot na Jeranovo vol. enota št. 3: Drnovškova pot, Neveljska pot, Cankarjeva cesta (od hišne št. od 1 do 37) in Prašnikarjev drevored KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 04302017 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Tunjice za volilce volilne enote : vol. enota št. 1: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in Košiše (hišne št. od 15 do 21 a)
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 04303018 KS Duplica, Jakopičeva 11 za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86, razen hišnih številk 27, 29, 31,31 a, 35, 37, in 37a), Dobajeva ulica, Domžalska cesta in Jakopičeva ulica.
vol. enota št. 2: Ljubljanska cesta (hišne št. od 14 do 25, 27, 29, 31,31 a, 35, 37 in 37a), Groharjeva ulica, Jamova ulica in Jelovškova ulica
volišče št. 04303019 Osnovna šola Marije Vere za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 3: Klavčičeva ulica, Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Mengeška pot, Meninska ulica, Slatnarjeva ulica in Šipkova ulica
vol. enota št. 4: Ulica Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Črnivška ulica, Prvomajska ulica, Rudniška ulica in Perovo (hišne št. 26, 30)
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA
volišče št. 04303020 Kulturni dom Šmarca za volilce
volilnih enot:
vol. enota št. 1: Bistriška cesta (hišne št. od 1 do 24 in 26), Gornji log,
Kamniška cesta (hišne št. 12, 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 27, 29, 33, 35, 37 in 39), Koroška cesta, Mlinarska ulica, Radomeljska cesta
vol. enota št. 2: Bistriška cesta (hišne št. 25, 27, 29, 31, 33 in 37), Grintovška cesta, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta (hišne št. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 38, od 40 do 45, 47, 49, 51 in 51 a), Poljska cesta, Stegne, Štajerska ulica in Trata (hišne št. 3, 5, 5a, 7 in 9) vol. enota št. 3: Drnovo, Gubčeva ulica, Kamniška cesta (hišne št. 46, 48, 50, 52, 56, 58, 59, 60, 63, 63a, 64 do 66, 68, 69, 75, 77, 79, 80, 81,85, 87 in 89), Kolenčeva pot, Livada, Mala pot, Nova pot, Nožiška cesta (hišne št. 1 do 9), Orehova ulica, Pibemikova cesta (hišne št. 2, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 26, 28 in 30), Pot iz vasi, Sončna ulica in Zelena pot vol. enota št. 4: Gmajna, Kamniška cesta (hišne št. 53, 55 in 57), Nožiška cesta (hišne št. 10 do 26), Obrtniška ulica, Pibemikova cesta (hišne št. 1,3, 6, 7, 9, 11, 13, 17, 19, 21, 23, 31 in 33), Primoževa ulica, Spodnji log, Trata (hišne št. 4, 4a, 8, 10 in 11) in Trg padlih borcev KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 04303021 Kulturni dom Volčji potok za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Rudnik pri Radomljah in Volčji potok
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER
volišče št. 04304022 Občina Kamnik, Glavni trg 24 za
volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1 : Kettejeva ulica, Košiše ( hišne številke od 1 do 14a in od 22 do 31), Levstikova ulica, Fužine, Medvedova ulica, Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (hišne številke 1,3,5, 9, 11, 13a, 15,17, 19, 21 in 23), Trg talcev, Žebljarska pot, Tunjiška cesta, Žale.
vol. enota št. 2 : Frančiškanski trg, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Maistrova ulica, Parmova ulica ( hišne številke 2, 4, 6 in 8 ), Prešernova ulica, Sadnikarjeva ulica (hišni številki 1, 1 a in 3), Samostanska ulica, Šlakarjeva pot, Tomšičeva ulica ( hišne številke 2, 4 in 6 ) in Trg svobode, vol. enota št. 3 : Kolodvorska ulica, Parmova ulica (hišne številke 1, 1 a, 1 b, 3, 5, 5a, 5b, 5c, 7, 9, 13, 15, 17, 19 in 21 ), Sadnikarjeva ulica ( hišne številke 2, 4 in 6), Petruškova pot, Raspov prehod, Streliška ulica, Usnjarska cesta, Šutna, Šolska ulica, Na produ, Muzejska pot, Ekslerjeva ulica, Ulica Josipa Močnika, Zaprice in Knafličev prehod.
KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG
volišče št. 04304023 Šolski center R. Maistra Kamnik za
volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Novi trg in Palovška cesta
vol. enota št. 2:. Perkova ulica in Perovo (razen št. 26 in 30) vol. enota št. 3: Na bregu, Na jasi, Pot na Dobravo, Prisojna pot in Pot v Rudnik
KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO
volišče št. 04304024 Gasilski dom Kamnik, Livarska 1
za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Bakovnik (hišni št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta,
Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 1,2, 3, 3d, 4a, 5d, 9a, 9b, 9c, 10a, 11,12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot in Zikova ulica
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE
volišče št. 04304025 Kulturni dom Podgorje za volilce
volilnih enot:
vol. enota št. 1: Podgorje, Korenova cesta
KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE
volišče št. 04304026 Osnovna šola Toma Brejca Kamnik,
Šutna 39 za volilce volilnih enot:
vol. enota št. 1: Kranjska cesta (hišne št. od 1 do 4d), Ljubljanska cesta (hišne št. 1 a, 1 b, 1 c, 1 č, 3a, 3b, 3c) in Župančičeva ulica
vol. enota št. 2: Aškerčeva ulica, Jenkova ulica (hišne št. od 1 do 8, 10, 12, 14 in 16), Kranjska cesta (hišne št. od 5 do 7), Ljubljanska cesta (hišne št. 4, 5, 5d, 6, 7 in 7a), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Rozmanova ulica, Ulica Kamniško - zasav. odreda, Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica, Koželjeva ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Ulica Frančka Miha Pag lovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Josipa Ogrinca, Parapatova ulica in Svetčeva pot vol. enota št. 3: Čopova pot, Jenkova ulica (hišni št. 9 in 15), Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 8, 9 in 10), Trdinova ulica, Frana Albrehta ulica, Franca Pirca ulica, Jurčičeva ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortu-nata Berganta, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulica
OBČINA KAMNIK	Janez Jeglič, univ. dipl. prav.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA	PREDSEDNIK
Šifra: 041-0002/2006-3/1	OBČINSKE VOLILNE
Datum : 28. 08. 2006	KOMISIJE
1.	VOLILNA ENOTA
volišče št. 04301001 Kulturni dom Motnik za volilce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10 -11, 13 -18 in 28-31)
volišče št. 04301002 Kulturni dom Špitalič za volilce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1 - 9, 12 in 19-27) volišče št. 04301003 Kulturna dvorana Laze za volilce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice v Tuhinju, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse v Tuhinju, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju
volišče št. 04301004 Kulturni dom Šmartno za volilce naselij: Šmartno v Tuhinju, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju
volišče št. 04301005 KS Pšajnovica, Mali Rakitovec 2 za
volilce naselij:
Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec volišče št. 04301006 Kulturni dom Srednja vas za volilce naselij: Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik
volišče št. 04301007 Gasilski dom Sela pri Kamniku za volilce naselij:
Sela pri Kamniku, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Poljana, Trebelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč volišče št. 04301008 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Nevlje za volilce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje pri Kamniku
volišče št. 04301009 gostilna Zlata Kaplja, Soteska za volilce naselij:
Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska volišče št. 04301010 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Vranja peč za volilce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč
2.	VOLILNA ENOTA
volišče št. 04302011 KS Godič za volilce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič volišče št. 04302012 Gasilski dom Gozd za volilce naselja: Gozd volišče št. 04302013 Osnovna šola Stranje, podružnica Gozd za volilce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 04302014 Kava bar Grkman Franci, Črna 9 za volilce naselij:
Črna pri Kamniku in Potok v Črni
volišče št. 04302015 Osnovna šola Stranje za volilce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica, Velika planina, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica nad Kamnikom in Kregarjevo volišče št. 04302016 ŠKD Mekinje za volilce ulic in naselij:
Polčeva pot, Ulica Antona Kotarja Martina, Cesta dr. Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva cesta, Cesta treh talcev, Molkova pot, Zduša, Podjelše, Drnovškova pot, Neveljska pot, Prašnikarjev drevored
volišče št. 04302017 Osnovna šola F. Albrehta, podružnica Tunjice za volilce naselij: Tunjice, Tunjiška mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15 do 21/a)
3.	VOLILNA ENOTA
volišče št. 04303018 KS Duplica, Jakopičeva 11 za volilce ulic: Dobajeva ulica, Jakopičeva ulica, Jelovškova ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. od 14-86), Domžalska cesta, Jamova ulica, Groharjeva ulica
volišče št. 04303019 Osnovna šola Marije Vere za volilce ulic: Črnivška ulica, Rudniška ulica, Prvomajska ulica, Ulica Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva ulica, Šipkova ulica, Slatnarjeva ulica, Mengeška pot, Bazoviška ulica, Bakovniška ulica, Meninska ulica, Perovo (hišne št. 26, 30) volišče št. 04303020 Kulturni dom Šmarca za volilce ulic: Bistriška cesta, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška cesta, Gubčeva ulica, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta, Kolenčeva pot, Koroška cesta, Livada, Mala pot, Mlinarska ulica, Nova pot, Nožiška cesta, Obrtniška ulica, Orehova ulica, Pibemikova cesta, Poljska cesta, Pot iz vasi, Primoževa ulica, Radomeljska cesta, Sončna ulica, Spodnji log, Stegne, Štajerska ulica, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot.
volišče št. 04303021 Kulturni dom Volčji potok za volilce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah
4.	VOLILNA ENOTA
volišče št. 04304022 Občina Kamnik, Glavni trg 24 za volilce ulic: Trg talcev, Medvedova ulica, Žebljarska pot, Fužine, Tunjiška cesta, Levstikova ulica, Kettejeva ulica, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1 -14a in 22 - 29), Žale, Šlakarjeva pot, Samostanska ulica, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova ulica, Maistrova ulica, Gregorčičeva ulica, Tomšičeva ulica, Japljeva ulica, Šutna, Sadnikarjeva ulica, Zaprice, Petruškova pot, Kolodvorska ulica, Usnjarska cesta, Streliška ulica, Parmova ulica, Muzejska pot, Ekslerjeva ulica, Raspov prehod, Frančiškanski trg, Knafličev prehod, Ulica Josipa Močnika, Na produ in Šolska ulica, volišče št. 04304023 Šolski center R. Maistra Kamnik za volilce ulic:
Novi trg, Bevkova ulica, Lobodova ulica, Palovška cesta, Perovo (razen 26 in 30), Perkova ulica, Na bregu, Na jasi, Pot v Rudnik, Pot na Dobravo in Prisojna pot.
volišče št. 04304024 Gasilski dom Kamnik, Livarska 1 za
volilce ulic:
Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Tkalska pot, Ljubljanska cesta (hišne št. 2, 3, 3d, 4a, 9a, 9b, 9c, 11,12 in 13), Steletova cesta, Zikova ulica, Livarska ulica, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2)
volišče št. 04304025 Kulturni dom Podgorje za volilce naselja: Podgorje in Korenova cesta
volišče št. 04304026 Osnovna šola Toma Brejca Kamnik, Šutna 39 za volilce ulic:
Miklavčičeva ulica, Murnova ulica, Aškerčeva ulica, Mlakarjeva ulica, Župančičeva ulica, Ulica Kamniško - zasav. odreda, Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 1/a, 1/b, 1/c, 1/č, 3/a, 3/b, 3/c, 4, 5, 6, 7, 7/a, 8,9 in 10), Svetčeva pot, Podgorska pot, Ulica Josipa Ogrinca, Ulica Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva ulica, Parapatova ulica, Ulica Frančka Miha Paglovca, Kranjska cesta, Jenkova ulica, Rozmanova ulica, Kersnikova ulica, Kebetova ulica, Čopova pot, Trdinova ulica, Jurčičeva ulica, Ulica Ljudevita Stiasnyja, Ulica Fortunata Berganta, Franca Pirca ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Jakoba Zupana, Vegova ulica, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča, Frana Albrehta ulica.
Za volitve župana se kot območje določa celotno območje občine Kamnik.
OBČINA KAMNIK
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA	JANEZ JEGUČ, univ. dipl. prav.
Šifra: 041-0004/2006-31	PREDSEDNIK
Datum : 28. 08. 2006	OBČINSKE VOULNE KOMISUE
Na podlagi 41. in 75. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo; odločba US-Uradni list RS, št. 70/06), ter 1. odstavek 79. a člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZpolS-A in 78/06) izdaja občinska volilna komisija Občine Kamnik
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA,
ki je dostopno invalidom
na volitvah župana, članov občinskega sveta občine Kamnik in članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, 22.10.2006.
Volišče, dostopno invalidom št. 04300950 bo v prostorih Javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Kamnik, Glavni trg 2. Glasovanje bo omogočeno volilcem - invalidom z območja občine Kamnik, ki bodo do 19. 10. 2006 sporočili Občinski volilni komisiji občine Kamnik, da želijo glasovati na tem volišču.
Volišče bo odprto: v nedeljo, 22.10. 2006 od 7. do 19. ure.
Občina Kamnik, Občinska volilna komisija Številka: 041-0001/2006-3/1
Datum: 28.08.2006	Janez Jeglič, univ.dipl.prav.
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
Festival, ki dokazuje, da kamniški kulturniki in mladi znajo in zmorejo več
Dvotedenski rafal kulturno-zabavnih prireditev in delavnic na in pod Malim gradom je letos poletno avgustovsko tišino prestrelil že v tretje. Štirinajst festivalskih dni s tremi kulturnimi dogodki na dan na dveh različnih odrih, za staro, mlado, zahtevno, zabave željno, tuje in domače občinstvo je nekaj, kar avgust v mestu Kamnik res potrebuje. Prijeten festival, kjer je moč videti mlade družine tako na popoldanskih lutkovnih predstavah, kot tik pred odrom na večernem Neishinem koncertu, kjer je vseprisoten nek občutek varne domačnosti, kjer sta objestnost in divjost tuja. Kulturno dogajanje, ki osmisli poletni večer, ki postavi cilj večernemu sprehodu ali pa privabi prebivalce spalnih naselij na pravljico za lahko noč. Kamfest z vsemi spremljevalnimi delavnicami in možnostmi vključevanja »civilnega« občana je velika zvezda vodnica na kamniškem nebu. Mlada in še vedno zagnana organizatorska ekipa, ki vsako poletje z volonterskim zagonom pričara kulturno dogajanje na plato pod kapelo Malega gradu, si zasluži našo podporo prav tako kot samo mesto Kamnik. Mladino in kulturnike je potrebno spodbuditi k ustvarjanju prepoznavne podobe Kamnika. S pridobivanjem izkušenj in znanj se veča potencial in domet mladega človeka, starim in mladim pa je potrebno dati možnost, da se dokažejo tudi samim sebi.
Denar, večni kulturniški problem, sedaj delno prispeva občinski proračun, delno ministrstvo in pa t.i. rdeča knjiga sponzorjev. Naša želja je, da dobijo prireditve, kot je KamFest, stabilen vir financiranja in so sponzorska sredstva ter sredstva iz državne blagajne samo jagoda na smetani, ki še dodatno izboljšata okus po dobri kulturi. To lahko dosežemo na način, da z organizatorji Občina podpiše večletne pogodbe o sodelovanju pri organizaciji in financiranju prireditev, ki bodo imele stalno mesto v letnem kulturnem programu mesta ter začne enovito promocijo Kamnika in njegovih prireditev z razpoznavnim sloganom.
Ne smemo pa pozabiti na kamniške ustvarjalce, ki morajo imeti možnost, da se predstavijo občinstvu. Vabilo je vstopnica, je kažipot. Je znak za dovoljenje v pravo smer in ne v slepo ulico neizbežne potrtosti in žalosti zaradi dela za samega sebe. Človek, ki je povabljen, je počaščen! Povabljen je z namenom. Je dober, zanimiv, drugačen, je imeniten. Lokalne kulturne organizacije in posamezniki pa delujejo predvsem v svojih krajih in so zaradi tega nepoznani in nerazumljeni. Dajmo si možnost, da jih spoznamo.
Zato moramo kot del kulturnega dogajanja organizirati dneve besede. To je priložnost za nove ustvarjalce in predvsem za združitev vseh kamniških kulturnih društev na enem mestu. Zagotoviti moramo, da se ustvarjalcem vlije volja, občutek razpoznavnosti in pomembnosti.
Veliko vlogo pri povezovanju, združevanju in spodbujanju kulture, kulturnih društev ter posameznikov na celotnem območju občine polagamo v Dom kulture Kamnik, ki mora postati središče dogajanja, novih prijateljstev in promotor mesta Kamnik. Zato mu je potrebno dodeliti pravno formalni status in zadostna sredstva za delovanje.
Avtonomno delovanje kulturnih organizacij in institucij je zelo pomembno in ga lahko zagotovimo s stabilnim načinom financiranja, primernimi in opremljenimi prostori ter enakopravnim mestom v lokalni skupnosti.
V Liberalni demokraciji Kamnik smo prepričani, da mora župan narediti prvi korak, da bodo kulturniki naredili dva,
MARK AGOVIČ in BRANE GOLUBOVIČ
Kamnik - mesto brez prometnih zastojev
Pričelo se je novo šolsko leto in znova se bomo srečevali s prometnimi zastoji in izgubljali živce v svojih jeklenih konjičkih. Ko se vprašujemo, zakaj prihaja do takšnih zastojev, če pa imamo vzhodno obvoznico, ugotovimo, da je na njej povečan promet zato, ker obvoznica sama in njeni objekti, nakupovalni centri, trgovine, bencinska črpalka in stanovanjska gradnja generirajo oziroma povzročajo nov promet, ki se večinoma odvija skozi križišča, ki so mrtvo grlo. Največje mrtvo grlo je Usnjarski most. Ker so križišča gosta, je govor o štiripasovnici samo spajanje pasov za leve zavijalce in nič drugega. Levi zavijalci so vedno problem. Tako je tudi ta cesta postala mestna ulica in nikakor ne moremo pričakovati večjih hitrosti od 40 do 50 km na uro. Kdor misli, da se bo po tej cesti še vozil hitro, se moti in tudi štiripasovnica tega problema ne bo rešila. Lahko bi trdili, da je vzhodna obvoznica postala »mestna cesta«.
Zahodna obvoznica - edina rešitev
Da bi se izognili prometnim zastojem in preusmeritvi težkega tovornega prometa mimo mesta Kamnika, je potrebno narediti zahodno obvoznico. Z izvedbo tretjega pasu se mesto Kamnik ne bo razbremenilo težkega tovornega prometa in rešilo prometnih zastojev. Pri pripravi projekta zahodne obvoznice je bistveno, da se določijo izhodiščne točke, ki morajo biti navezane na že obstoječe prometne povezave in se obenem navezati na javni potniški promet, to je železnico. Izhodiščna točka zahodne obvoznice bi morala biti na glavni železniški postaji (skladišče Kočne ob Kranjski cesti), kjer je potrebno zagotoviti večje parkirno mesto in se v loku usmeriti proti že obstoječi cesti iz smeri Stranj, kjer bi se priključil tovorni promet iz Calcita in tako razbremenil Cankarjevo cesto in V obvoznico. Da bi se prilagodili terenu, bi bilo potrebno zgraditi približno 100 m tunela, v kolikor bi potekala v enakomernem loku, pa približno 400 m. Druga točka priključitve bi morala upoštevati možnost, da bi se v naslednji fazi zahodna obvoznica nadaljevala tudi v smeri proti Tuhinjski dolini in tako omogočiti, da se tudi promet iz Tuhinjske doline naveže na zahodno obvoznico. V kolikor bi bila zahodna obvoznica kategorizirana kot državna cesta, bi lahko računali tudi na financiranje s strani države. Pri izvedbi zahodne obvoznice bi morali upoštevati rešitev z navezovanjem cestnega prometa na javni potniški promet in železnico. Nujno bi bilo izboljšati kvaliteto, dostopnost javnega potniškega prometa in tudi v samem Kamniku rešiti problem parkiranja z zagotovitvijo zadostnega števila parkirnih mest na železniških postajališčih. V izvedbo projekta lahke železnice, v dvotirni povezavi med Kamnikom in Črnučami bi bilo potrebno vključiti sodelovanje države, občin in lokalnih skupnosti.
Rešitev združitve južnih povezovalk -»Povezovalka južni Y«
Nikakor nam ni jasno, kako da odgovorni možje na občinski upravi nočejo sprejeti ideje združitve predvidenih povezovalk v eno tako imenovano »povezovalko južni Y«. Načrtovani povezovalki Kovinarska cesta in Pošta Bakovnik - Obvoznica bi se združili tako, da se Kovinarska cesta na zahodnem delu kompleksa Titan v krožišču usmeri proti jugu in se na področju pred kompleksom Svit obrne na vhod, prečka Kamniško Bistrico in se preko poslovne cone Perovo s krožiščem (namesto sedanjega semaforiziranega križišča) priključi na Obvoznico. Povezovalka Pošta Bakovnik - Obvoznica se lahko zgradi po začrtani trasi do kanala ob Kamniški Bistrici, kjer se obrne na sever in se priključi na Povezovalko, ki pride ob Titanu. Rešitev je prostorsko logična, ekonomsko upravičena (izgradnja samo enega mostu) in v prostor ne prinaša novih konfliktov. S predlagano rešitvijo bi se izognili tudi nasprotovanju prebivalcev na levi in desni strani Kamniške Bistrice. Res je, kot trdijo, da taka rešitev ni v skladu z veljavnimi prostorskimi akti, nikakor pa nam ni jasno, zakaj v dveh letih niso storili ničesar, da bi upoštevali boljšo rešitev. Ni nam tudi jasno, v čigavem interesu je, da mesto Kamnik postane »MESTO MOSTOV« in zaradi dveh novih križišč, na vzhodni obvoznici, še večji prometni zastoji. Zato lahko zaključimo, da je edina rešitev ureditve prometa v Kamniku izvedba ZAHODNE OBVOZNICE in združitev južnih povezovalk v »Povezovalko južni Y«.
Odbor za informiranje SDS Kamnik ROBIN MAJNIK
VOLILNA SKUPŠČINA AS - MKK JE USPEŠNO ZAKLJUČILA SVOJE DELO
»MARATONCI TEČEJO ZADNJI KROG« (II.)
Iz vseh sprejetih dokumentov je razvidno, da je v prihodnosti celostni razvoj AS - MKK odvisen predvsem od gospodarskih, ekonomskih, kadrovskih, turističnih in okoljevarstvenih možnosti, ki jih bo nudilo vrnjeno premoženje AS - MKK. Vsi projekti razvoja morajo biti strokovno pripravljeni, pri tem se morajo upoštevati predvsem dane razvojne možnosti, ki naj bi se usklajevale z občino Kamnik.
Zato je bilo z uradom župana - g. Tonetom Smolnikarjem - dogovorjena združitev kadrovskih potencialov pri skupnem delovanju delovnih organov MKK in strokovnih služb občine Kamnik. Tako je tudi vizija (podoba prihodnosti) MKK, da postane zopet ena izmed pomembnih razvojnih sil v napredku mesta Kamnik in podeželja, kot je nekoč že bila, skupaj z občino Kamnik in bodočimi partnerji.
Meščanska korporacija Kamnik je gospodarsko in finačno oškodovana
Glede na to, da MKK ne mote upravljati s svojim premoženjem, tudi ne more ustvariti nobenega finančnega prihodka (trenutno živi samo °d članarine), kar posledično
pomeni, da je finančno oškodovana, čeprav je lastnica oz. denacionalizacijska upravičenka do upravljanja in uporabe odvzetega premoženja. To dejstvo lahko podkrepimo z naslednjo ugotovitvijo:
-	Dokazljivo je, da je AS - MKK obstajala in bi v neki obliki zanesljivo še živela naprej, če ji ne bi leta 1947 takratna oblast z agrarno reformo podržavila (ukradla) njenega premoženja (lastnine) brez odškodnine.
-	Dokazljivo je tudi, da je po koncu druge svetovne vojne takratni resurs oz. Ministrstvo za gozdarstvo 20. februarja 1946 vrnilo celotno premoženje AS - MKK (katerega je leta 1941 zaplenil nacistični režim) in je bilo ponovno vpisano v zemljiško knjigo na ime AS - MKK.
-	Dokazljivo je tudi, da je Upravna enota Kamnik, upoštevajoč sprejet Zakon o denacionalizaciji in Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, izdala odločbo o vrnitvi nacionaliziranega premoženja razlaščenim upravičencem AS - MKK že v letu 1995.
Na odločbe, ki jih je izdala Upravna enota Kamnik, so se pritožili prizadeti, ki so izkoriščali in še izkoriščajo razlaš-
čeno premoženje AS - MKK, pri tem pa so uporabniki tega premoženja iskali vse pravne možnosti, da se to premoženje ne bi nikoli vrnilo pravim lastnikom, saj je večina direktnih razlaščencev v tem pravdnem postopku že zapustila ta svet in odšla v večnost, kar ne more biti v čast državni birokraciji, pravosodnim organom in dosedanji občinski politiki.
Vprašanje kvalitete gospodarjenja s tujim premoženjem
Dosedanja praksa je pokazala, da se s tujim premoženjem le redko gospodari kvalitetno. Evidentno je, da to velja tudi v primeru z gospodarjenjem s premoženjem MKK, kar je dokazljivo z naslednjimi primeri: ni pravih gospodarskih projektov razvoja, ni pomembnega turističnega
razvoja, pojavlja se vprašanje racionalnega poseka gozdov in izkoriščanja lesnega potenciala (obdelava lesa, izdelava lesne bio mase), zaraslost pašnikov, nerazvita živinoreja, propadanje nepremičnin, obstoj nedorečenega sonaravnega bivanja uporabnikov z okolico, vprašanje varovanja okolja, itd. Iz takšnih in podobnih razlogov nastaja škoda, ki jo bo težko nadomestiti. Dejstvo je, da dokler traja denacionalizacijski postopek, je nemogoče postavljati razvojne temelje, ker vsako vlaganje v zemljišča ali nepremičnine postane pravno problematično in je tako vsak projekt v skladu s sprejeto zakonodajo trenutno pravno neveljaven (ničen).
Tako tudi sedanji uporabniki premoženja MKK nimajo interesa za izdelavo projektov razvoja, kar je po svoje razumljivo, saj niso lastniki. Kjer ni pravega gospodarja, tudi vizije ni.
MILAN DEISINGER Nadaljevanje prihodnjič
ZAPOSLIMO
VEČ DELAVCEV ZA DELO V GOZDU
Informacije:
041/752-243, 041/741-779
Gozdarstvo Pirš, Matevž Pirš s.p., Zg. Tuhinj 9
PISMA - MNENJA - ODMEVI
Odgovor avtorici članka »Dimnik Duplica in resnica«
V Kamniškemu občanu št. 14 z dne 24. avgusta 2006je avtorica članka »Dimnik Duplica in resnica« zapisala približno tako, kot sta med fizičnim obiskom v podjetju Tisa d. o. o. (prej Piroliza) pojasnila direktor in pomočnik direktorja. Zakaj ni zapisala njune izjave, da nikoli nista trdila, da ne onesnažujejo okolja, vendar znotraj mejnih vrednosti, kar so pokazale vse dosedanje meritve imisije in emisije zraka? Ravno tako sta pojasnila, da bi potrebovali še cca 500.000 € za popolno sanacijo, s katerimi pa ne razpolagajo, ker ne morejo kandidirati za finančna sredstva, pridobljena s strani EU. Nadaljevala sta s pripombo, da bi bila streha nad deponijo kuriva velika pridobitev pri ohranjanju prvotne vlažnosti kuriva. Vlažnost, večja od 30%, povzroča močnejši dim predvsem takrat, ko kurjač pod pritiskom doda sveže gorivo. Vse lepo in prav, če bi bil močnejši dim samo bele barve, žal pa se iz dimnika precej časa vali črn dim.
Če bi med pisanjem članka razmišljala tudi v korist prizadetih krajanov in ne samo v zaščito povzročitelja, bi morala tudi napisati, da sem pri pogovoru v pisarni omenjenega podjetja seznanil vodstvo o nekaterih prekoračitvah, ki sta jih v svoja poročila zapisala pooblaščenca in sicer Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja in Agencije za okolje. Ravno tako ni navedla, da (v trenutku pisanja tega odgovora pa mi ni znano ali je temu še vedno tako, ker že več kot eno leto nisem bil na deponiji lesa v Ljubljani) dnevno pri mletju odpadnega lesa stroj za mletje avtomatsko odstrani velike količine kovin (žebljev in raznih povezovalnih elementov), ki so sestavni del tega kuriva. Enako, vendar v zanemarljivih količinah, se dogaja pri dovajanju kuriva po tekočem traku, kjer poleg kovinskih odpadkov odvaja tudi druge nezaželjene odpadke. Zato me preprosto čudi,
da je avtorica članka zapisala, da kurijo drva, ker zmleti leseni prah ni mogoče tako imenovati, morda pa so to počeli med meritvami. Čista biomasa, ki jo označujejo strokovne literature so: polena, leseni sekanci in pe-leti (stiskanci iz žagovine), res pa je, da slovenska zakonodaja ne določa kakšno mora biti kurivo z imenom čista biomasa. Pri pogovoru sem tudi povedal, da je med odpadnim lesom tudi pohištvo, ki vsebuje razna lepila, ki se pri izgorevanju spremenijo v strupen plin, ki škoduje človekovemu zdravju in da še vedno niso pridobili drugega zaprtega zabojnika za shranjevanje pepela, čeprav so to obljubili že pred leti. Zal sem moral zaradi drugih obveznosti predčasno zapustiti prostore podjetja Tisa, ostala prisotna člana odbora pa sta z ogledom postrojenja in deponije kuriva nadaljevala.
Kot dokaz prilagam sliko iz meseca februarja 2006, na kateri je jasno videti v kolikšni meri večkrat dnevno prihaja iz dimnika omenjenega podjetja črti dim. Bralci obeh člankov pa boste sami presodili o korektnosti članka gospe Vide Romšak.
Predsednik odbora za varovanje okolja v občini Kamnik DANIEL KOVAČIČ
IGRIŠČE »ZA VILO«
NA DUPLICI LETOŠNJE POLETJE SPET OŽIVELO
Po nekaj letih, ko so na igrišču vztrajali le košarkarji s tradicionalnim košarkarskim maratonom vsako drugo leto v mesecu juniju, je bilo letošnje poletje spet bolj živahno. Po zaslugi glavnega pobudnika Dareta Sčulije so dupliški fantje s pomočjo donacij in prostovoljnih prispevkov ter obilo dobre volje najprej nabavili material, potem pa sami izdelali gole za rokomet in mali nogomet. To je spodbudilo še okoliške fante in v mesecu juliju skoraj ni bilo dneva, da bi igrišče samevalo tako kot prejšnja poletja. Že v popoldanskih urah, pa tja do poznih večernih ur, so se menjavale nogometne ekipe tudi iz širše okolice Duplice. S tem pa Dare in ostali fantje še niso končali. Upajo, da jim bo uspelo še prebarvati luči in osvežiti črte na igrišču.
Poleg same osvežitve igrišča pa potekajo tudi napori za ohranitev igrišča v lasti krajanov. Tako je član Aktivne Slovenije in član občinskega sveta Robert Prosen že takoj v mesecu oktobru 2005, ko je nastopil funkcijo člana občinskega sveta, postavil vprašanje, kaj se dogaja z igriščem na Duplici, kakšna je namembnost zemljišča, na katerem igrišče stoji in kdo je njegov lastnik. Občinska uprava je točen odgovor podala v gradivu 32. seje, da je po dolgoročnem in družbenem planu občine Kamnik namembnost zazidalnega objekta določena kot površina za parkovno oziroma rekreacijsko dejavnost. Po denacionalizacijskem postopku je bila predmetna nepremičnina vrnjena družini Remic iz Amerike.
Bojazen, da se igrišče kar naenkrat, kot se je to zgodilo v primeru Kulturnega doma, spremeni v stanovanjski objekt, je še vedno prisotna. Zato je Robert Prosen že na 33. seji podal pobudo občinski upravi naj prične s postopki, ki bi omogočili odkup tega zemljišča s sredstvi iz naslednjega proračuna in ureditev igrišča, ki naj bo v občinski lasti. Vsi skupaj upamo, da napori vseh ne bodo zaman in da bo žoga na igrišču za Vilo na Duplici še dolgo odmevala.
PETRA ROBIČ
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
Najmlajši Trisportovci v Celovcu; zadaj: Leon Obreza, Brejc Kregar, Lovro Humar, LizaUršič, Kristi Uršič in trener Tomaž Planko, spredaj: Matevž Planko, Katarina Humar in Domen Obreza.
USPEŠEN PODMLADEK TRISPORTA
Poletje je čas počitnic, za mlade triatlonce pa je to obdobje, ko pridno trenirajo in vikende preživljajo na tekmovanjih po vsej Sloveniji. Ze prvi dan počitnic so se pomerili v akvatlonu v Celju. Med najmlajšimi deklicami je slavila Kristina Uršič, med dečki pa je Matevž Planko zasedel 2. mesto. V svojih kategorijah so na najvišjo stopničko stopili še Liza Uršič, Barbara Uršič, Ana Dujakovič in Domen Hribar, medtem ko je Grega Šlebir osvojil 3.mesto.
Teden dni pozneje se je v Mariboru, v času Festivala Lent, v hladnem vremenu za najmlajše odvil akvatlon, za nekoliko starejše pa super sprint triatlon. Spet velja omeniti zmago Kristine Uršič, ki je uspeh ponovila tudi na državnem prvenstvu v akvatlonu v Krškem. Tam sta se za 3. mesto med cicibani borila Matevž Planko in Drejc Kregar, a je bil na koncu slednji hitrejši. Med mlajšimi deklicami je 2. mesto osvojila Liza Uršič, v svojih kategorijah pa so se z medaljami okitili še: Tjaša Romšak z zlatom, Barbara Uršič in Miha Rojc s srebrom, Domen Hribar in Rok Vrhovnik z bronom.
Na akvatlonu oz. triatlonu v Kočevju nas Kristina Uršič in Tjaša Romšak nista razočarali, saj sta pričakovano osvojili 1. mesto. Romšakova je pokazala svoje sposobnosti in nas opomnila, da na njo tudi v prihodnosti lahko računamo. Na kamniški konec sta odšli še dve medalji; srebrna z Brigito Obreza in bronasta z Lizo Uršič.
Tekma, na katero imamo Trisportovci letos še posebej lep spomin, je julijski IRONKIDS v Avstriji. To je tekmovanje, ki se vsako leto odvija v Celovcu, dan pred velikim Ironmanom, ki šteje za kvalifikacije za Ironman Havvai.
Naši tekmovalci, predvsem pa tekmovalke, so se odrezali odlično. Pokale v mednarodnih konkurencah, kjer je bilo v posameznih kategorijah več kot sto tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije in še katere države, so si prislužila štiri dekleta in en fant.
Po 50 metrih plavanja in 900 metrih teka je Katarina Humar med najmlajšimi deklicami osvojila 3.mesto. V isti razdalji, a v kategoriji deklic starih osem in devet let je Kristina Uršič stopila na 2. stopničko in bila tudi v absolutni konkurenci (dečki+deklice) šesta. Med deklicami starimi deset in enajst let je bila Vesna Alpner tretja. Premagala je 100 m plavanja in 1800 m teka. Po 200 m plavanja in 2700 m teka je pri kadetih Domen Hribar osvojil 2. mesto, pri kadetinjah pa Tjaša Romšak ravno tako.
Omeniti velja še nekaj odličnih uvrstitev naših tekmovalcev po kategorijah: Domen Obreza - 4. mesto, Drejc Kregar - 5. mesto, Manca Vrhovnik - 6. mesto, Matevž Planko - 8. mesto. Vsi ostali naši »akvatlonci« pa so se prebili vsaj med prvih dvajset v kategoriji.
USPESEN TUDI TRIATLON BLED 2006
Minuli konec tedna pa smo na Bledu doživeli čudovit triatlon, ki je štel za ekipno državno prvenstvo. Triatlon je bil domač, pa ne le zato, ker ga je organiziral TK Trisport temveč tudi zato, ker so naši najmlajši tekmovalci preplavili zmagovalne stopničke.
V kategoriji cici A je Domen Obreza dosegel 2., David Peterlin pa 3. mesto, med deklicami v tej kategoriji se je Katarina Humar povzpela najvišje. V kategoriji cici B smo se razveselili dvojne zmage Kamničanov. Prvi je bil Matevž Planko, drugi pa Drejc Kregar. V tej skupini se je med 16. tekmovalci Žan Golob uvrstil na 11. mesto. Med deklicami B je v močni konkurenci spet zmagala Kristina Uršič. V še eni, najstarejši skupini otrok, ki so premagali razdaljo 50 m plavanja, 1600 m kolesarjenja in 400 m teka so naši fantje dosegli: Domen Leskovec 8. mesto, Lovro Humar 9. mesto, Leon Obreza 11. mesto, med deklicami pa Vesna Alpner 2. mesto, Liza Uršič 3. mesto, Klara Golob 7. mesto in Ajda Peterlin 8. mesto.
Tako kot letos že večkrat je tudi na Bledu Tjaša Romšak dokazala, da je triatlon šport, ki ji je pisan na kožo in v svoji kategoriji premagala vse tekmice. Na drugo stopničko se je poleg nje postavila Brigita Obreza.
Ker je tekmovanje štelo za ekipno državno prvenstvo v olimpik triatlonu, naj omenim ekipne zmagovalce. Prvo mesto med moškimi je osvojila ekipa TK INLES LIKO RIBNICA 1, za katero so tekmovali Bojan Čebin (absolutni zmagovalec) Damijan Kromar in Nejc Pogačnik, med ženskami pa ekipa TK TRISPORT v sestavi Mateja Šimic (absolutna zmagovalka med ženskami), Nataša Nakrst (drugouvrščena) in Karmen Vovk).
Pesti za naše punce in fante pa lahko držite naslednji vikend, 10. septembra, ko se bodo še zadnjič to poletje borili na duatlonu v Logatcu. Želijo si dobrih uvrstitev, saj se nekaterim obetajo stopničke tudi v točkovanju za Slovenski pokal.
NATAŠA PLANKO
©BUTOEIJ E
Ker je bil Frančišek Ksaver v besedah in dejanjih velik misijonar je letošnji naslov oratorija POVEJ NAPREJ. Oratorij poteka v Sloveniji že po 200 župnijah in tudi v naši župniji Sela pri Kamniku se mladi navezujemo nauka Don Boška. Minuli teden je potekal že tretji oratorij v naši župniji.
Vsak dan se je ob 9. uri zbiralo okrog šestih animatorjev 40 otrok, ki so z dvigom zastave začeli dan. Temu je sledila lutkovna predstava, ki so jo pripravili animatorji, v kateri so predstavili življenje Frančiška Ksaverja in njegovo delovanje. Da bi otroci razumeli pomen zgodbe smo se animatorji z njimi pogovorili in moralne vrednote prestavili v vsakdanjik. Dan smo popestrili z ročnimi spretnostmi v delavnicah, ki pa so bile vsak dan različne. Otroci so spoznali zakonitosti vetra, potovanje zvoka, izdelovali so piščalke in klovna, čez ves dan pa je potekala še novinarska delavnica, kjer so se otroci spremenili v prave novinarje. Na koncu so otroci izdelali tudi glasilo. Za malico smo poskrbeli animatorji, ki smo s pomočjo sponzorjev vsak dan nahranili lačna usta in nabrali moči za nove izzive. Oratorijski dnevi so se zaključevali z aktivnim sodelova-
njem na velikih igrah in spustom zastave. V sredo pa smo odšli na kopanje v Terme Snovik, kjer smo se zabavali in doživljali nepozabne trenutke. Da pa ne bi pozabili vodnih vragolij, smo vodne igre organizirali še naslednji dan. Petkov dan se je začel pozneje in je bil namenjen temu, da otroci en dan prespijo. Noč smo si krajšali ob ognju s petjem in pečenjem koruze ter krompirja in proti jutru zaspali. Zjutraj smo odšli na izlet na Veliko planino. Tam smo si ogledali najstarejšo planšarsko kočo, izvedeli marsikaj zanimivega o planini in njenih prebivalcih. V kapelici Marije snežne je gospod župnik Danijel Kaštrun v zahvalo za prijeten teden daroval sveto mašo. . da pa ne bi lepih trenutkov obdržali le zase, smo teden zaključili z nedeljsko mašo, pri kateri so sodelovali tudi otroci.
Veselje, radost otrok je povedalo vse, da smo tudi mladi v žup-
POČITNICE 2006
Med poletnimi počitnicami smo od 26. junija do 4. avgusta poskrbeli tudi za pestro počitniško varstvo. Otroci so prihajali v prijetno učilnico - igralnico na O.S. T. Brejca od 6. zjutraj do 16. ure. Ker je bilo skoraj ves čas varstva pravo poletno vreme, smo vsak dan precej časa preživeli na bazenu. Tisti najbolj glasni in razposajeni, s pisanimi kapicami, so bili naši. Nekaj neplavalcev je celo splavalo, vsi pa so neizmerno uživali v vodi.
V programu smo predvideli tudi posebne dneve, ki so popestrili ure varstva, Tako smo bili en dan gusarji, en dan Indijanci, vitezi in princese pa celo večkrat, da smo izvedli vse turnirje in dvoboje, si izdelali grbe, ščite in gradove. Tudi legendo o Veroniki smo poslušali večkrat in ker Veronike ni bilo na spregled, smo po Malem gradu preganjali martinčke.
Otroci so bili iz različnih kon-
cev Kamnika, zato smo spoznavali Kamnik, si ogledali muzej na Zapricah, zbirko v Nevljah, več razstav, obiskali slikarski atelje, gasilce, policiste, uživali v Matični knjižnici....
Ker smo želeli, da so otroci varni in predvsem, da se dobro počutijo, smo se prilagodili tudi njihovim željam in potrebam: igra na igrišču, na mivki, družabne igre, lutke, ročno-ustvarjalne delavnice, pravljice in pesmice, sladkanje s sladoledom in tudi crkljanje...
Da smo vse to zmogli, smo se vsak dan opoldne v ŠCRM okrepčali s počitniškim kosilom z veliko sadja, pijače in okusno glavno jedjo. Ob koncu smo se poslovili od vsakega otroka in mentorja z igračko ali izdelkom, ki naj ga spominja na skupaj preživete urice in nove prijatelje.
z otroki smo uživale: AJDA,KATJA,ŠPELA, TATJA-NA,HELENA
Jezikovna Šola Medvedova 6, Kamnik
tel./faks: 01/83-92-865,031/654-870
liTTle
ENGLAND
CLUB
E-mail: lidiia.perko@kks-kamnik.si bgaborovic@emai1.si www.isa-it.si/lec
Vabi k vpisu v jezikovne tečaje ANGLEŠČINE in ITALIJANŠČINE otroke, mladino in odrasle Tečaji se pričenjajo 25. septembra.
Lanske cene, popusti
ni ji Sela pri Kamniku sposobni organizirati nepozabne trenutke otrokom in jih usmerjati ter vzgajati po vrednotah krščanskega življenja. Ob tem se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so po svojih močeh pomagali in brez katerih
oratorij zagotovo ne bi uspel tako dobro kot je. Animatorji si bomo po napornem tednu odpočili in v začetku decembra pripravili Miklavžev oratorij. Se vidimo, kajne?
Vodstvo Oratorija Sela pri Kamniku
Skupinska slika iz nepozabnega kopanja v Termah Snovik
P.S. »Novim« Kamničanom sporočamo, da Mladinski cen-ter-KLUB STARŠEV najdete na Šutni 38 (nasproti cerkve ), 1. oktobra pripravljamo BUČARIJA-DO2006, sledi pester program za TEDEN OTROKA in tik pred počit-
nicami NOČ ČAROVNIC...
Z vašo pomočjo in idejami sooblikujemo pestro in ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok, mladostnikov in njihovih staršev v Kamniku.
HELENA
Iz bazena smo prišli le toliko, da smo se malo okrepčali in poigrali.
	
	
Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vabimo k vpisu v programe
• za pridobitev izobrazbe - TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in - EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja);
•	dokončate lahko GIMNAZIJO in EKONOMSKO GIMNAZIJO,
• opravite MATURITETNI TEČAJ ,
•	se udeležite tečajev tujih jezikov ali različnih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV.
• Opravljate pa lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah.
Kvalitetni programi in izkušeni profesorji zagotavljajo pridobivanje uporabnega znanja in uspešnost na maturi in poklicni maturi. Možnost obročnega odplačevanja.
VPIS in INFORMACIJE v septembru od 11h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01-830-32-28 in 01-830-32-12
Izobražujemo za boljše življenje
Nogometni klub Kamnik deluje že 85 let. Čeprav je v današnjem svetu glavno vodilo vrhunskega športa denar, pa so v NK Kamnik še vedno zavezani k osnovnim vrednotam športa, kot so zdravo življenje, športni duh, zmagovalni značaj in ponos, da lahko predstavljajo naš kraj v slovenskem okolju. Zato ne čudi, da je NK Kamnik zbirališče širokega kroga mladih, ki imajo radi to igro.
Danes nogometni klub Kamnik združuje preko 200 članov v 8 tekmovalnih selekcijah in ko govorimo o nogometu, verjetno govorimo o najbolj zastopani športni panogi v naši občini. Kljub temu, da NK Kamnik primarno vrši poslanstvo ponuditi mladim aktivno športno udejstvovanje in razvoj v najbolj priljubljeni igri sodobnega sveta - nogometu, pa v klubu nikakor ne zanemarjajo potrebe po ustvarjanju dobrih tekmovalnih rezultatov. Tako je klubu v članski konkurenci v pretekli sezoni uspelo priti v višji rang tekmovanja in bo letos nastopal v III. Slovenski ligi zahod. O dobrih rezultatih v mlajših selekcijah, pa smo v našem časopisu že pisali pred časom. Lahko rečemo, da ima NK Kamnik zares dobro osnovo za optimističen pogled v prihodnost.
Ob pričetku tekmovalne sezone 2006/2007 smo se pogovarjali s predsednikom NK Kamnik Borisom Švajgerjem.
Najprej čestitke ob uspešnem napredovanju v višji rang tekmovanja v pretekli se-
zoni. Kakšni pa so tekmovalni načrti za letošnjo sezono?
Hvala za čestitke. Če govorimo o tekmovalnih ciljih potem si želimo predvsem obdržati mesta v že sedaj najvišjih možnih ligah pri najmlajših, po možnosti napredovati v 1. SML ligo pri mladincih in kadetih ter seveda pri članih obdržati mesto v 3. SNL v tem prvem letu nastopanja. Seveda nam vseh teh ciljev ne bo moč doseči brez pomoči sponzorjev in donator-
zelo zahtevnih pogojev (tribune, garderobni prostori, itd). Samo igrišče v Mekinjah, stadion Prijateljstva, je sicer izredno lepo lociran objekt, ki pa žal nima ustrezne dodatne infrastrukture. Seveda si želimo boljših pogojev za delo, še posebej glede pomožnih igrišč za tekmovanje in treninge, umetno travo in seveda nov objekt za garderobe, ki bo izpolnjeval vse standarde za 2. ligo, kar je to naš dolgoročni cilj v članski selekciji. V klubu se
Iz odbojkarskih vrst
ODBOJKARSKI TABOR NA KRKU USPEL
Odbojkarski klub Kamnik je konec meseca avgusta organiziral že tretji Odbojkarski tabor na otoku Krku v kraju Vantačiči. Tabora seje v letošnji sezoni udeležilo triindvajset deklet in fantov in
štirje trenerji in spremljevalci. Kljub nekoliko slabšemu vremenu v nekaterih dneh, so fantje in dekleta trenirali dvakrat dnevno na novem igrišču za odbojko na mivki in se večkrat tudi pomerili v medsebojnih tekmah. Prav tako pa so uživali v dodatnih aktivnostih. Predvsem jih je razveselila vožnja z banano in krofom, pa vožnja s kanuji, skoki v vodo, vožnja po toboganu, nočna vožnja s čolnom po izletu v Malinsko, kolesarjenje, surfanje in potapljanje. Trenerji Aco Kramar, Franci Obolnar in Jaroš Steki so poskrbeli, da odbojkarjem ni bilo nikoli dolgčas, tako da so zadovoljni zapuščali Tabor. Zato so v klubu trdno prepričani tudi v prihodnji sezoni organizira ti podoben odbojkarski Tabor.
	CICO1.
	
	
£BM3EB3IID	
x Dušan,Papež	
Podjelše 2, Kamnik	
telefon 01/8391 169	
GSM: 041/683 016	
jev, zato je eden ključnih ciljev poiskati dolgoročnega partnerja oz. podjetje, ki bi v sodelovanju z našim klubom videl tudi svoj marketinški interes, saj ima naš klub zares lepo perspektivo. Svoje bo morala storiti tudi občina Kamnik, ki je edini lastnik stadiona, saj nam prostorska stiska praktično onemogoča temeljitejše delo. Brez dodatnih površin in prostorov smo že sedaj prisiljeni krčiti število mlajših selekcij.
Še posebej pa bomo veseli, če se bo naših tekem v tej sezoni udeleževalo tudi čim večje število gledalcev. Obiski gledalcev na tekmah dajejo klubu, igralcem, trenerjem in ostalim sodelavcem v klubu še dodatno voljo, motivacijo in veselje za nadaljnje delo, saj so vsi člani kluba amaterji in vse aktivnosti opravljajo brezplačno.
Pred časom je bilo veliko slišati o slabi infrastrukturi za delo v vašem klubu. Kako je sedaj s tem?
V primerjavi z ostalimi primerljivimi klubi naša infrastruktura žal ne ustreza vsem standardom, ki jih predpisuje NZS. Že letos smo tik pred zdajci pogojno pridobili licenco za nastopanje članov v 3- ligi, tako da bo lastnik objekta moral v enem letu izpolniti kar nekaj
trudimo kolikor je v naših močeh, vendar brez resne pomoči občine ne vidimo možnosti za izboljšanje sedanjih razmer.
Kaj bi takole ob koncu najinega intervjuja želeli še posebej poudariti?
Poudaril bi, da smo v klubu še posebej ponosni na uspešno delo z mlajšimi selekcijami. To je za nas zelo pomembno, saj je pomemben in primarni cilj kluba tudi vzgoja mladih, domačih igralcev, ki bodo v prihodnosti nosilci igre članske ekipe našega kluba. Mlade v našem klubu ne učimo samo igrati nogometa, ampak jih obenem tudi vzgajamo v »športnem duhu«. Vrednote, ki jih želimo pri delu z mladimi še posebej negovati, pa so timsko sodelovanje, medsebojno spoštovanje, disciplina in ponos do domačega okolja - našega Kamnika. Vse to uresničujemo z domačim trenerskim in tehničnim kadrom, ki se mu na tem mestu tudi zahvaljujem za požrtvovalno delo. Veste, ni enostavno ob rednih zaposlitvah na volonterski podlagi opravljati še tako odgovorno in upam si trditi tudi kvalitetno delo.
V letošnji sezoni vam v imenu bralcev želimo obilo športnih uspehov!
ROMAN KLARIČ
VPIS NOVIH ČLANOV V NOGOMETNI KLUB KAMNIK (selekcije U8 in U10)
Kje: Stadion Prijateljstva v Mekinjah Kdaj: vsak ponedeljek ob 16:00 uri.
V mesecu septembru NK Kamnik vpisuje nove člane v selekciji U8 in U10 (dečki rojeni v letu 1996,1997,1998,1999). Če rad igraš nogomet in bi ga rad tudi trenirali, si (v spremstvu staršev) oglej naš trening. Videl boš, kako treniramo ter izvedel, kako se nam lahko pridružiš. Veseli bomo, če se boš odločil stopiti med naše vrste. Za dodatne informacije lahko pokličete: Rok Švajger-031 540 195.	__________________________
in
3
HONDA
Moč naših sanj
®D	POLetfc <U 1.7.	30.^.2006
Ugodno financiranje velja za izbrane Hondine modele na zalogi.
EOM je 1.27%. Za preračun se uporablja prodajni podjetniški tečaj za EUR NLB, Ponudba je informativna in je odvisna od. valutnih razmerij. EOM .se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Ob sklenitvi pogodbe, ki je nominirana v EUR, veljajo pogoj:, navedeni na dan s klepanja pogodbe.
Kamniški vaterpolisti vabijo vse, ki jih veseli voda in žoga, da se jim pridružite.
Vpis novih članov
od 5 do 12 let Od 1.9. do 20.9.
Informacije:
Dare - 041 376 503
Treningi od oktobra do junija - organizirani prevozi v Kranj, od junija do septembra smo na bazenu v Kamniku.
Ironman Podersdorf
ITOMŠM »VICE PRVAK AVSTRIJE«
Kamniški Ironman Matic Romšak dokončal svoj deseti Ironman na skupnem 13. mestu - čas 9,05 je Romšakov osebni in obenem najboljši slovenski rezultat v vseh veteranskih kategorijah - zmagovalec Svvoboda, pred Fruhvvirtom (oba Aut) ter Mollerjem (Danska).
Na odprtem državnem prvenstvu Avstrije v Potersdorfu 26. avgusta je med več kot 300 triatleti nastopilo tudi pet Slovencev.
Plavanje v ogromnem jezeru kljub pričakovanjem ni prineslo najboljših rezultatov, saj je najboljši plavalec Alex Fruhvvirth za slabe štiri kilometre potreboval več kot 53 minut, štirinajst minut za njim pa je na 46. mestu iz vode prišel Romšak, ki je po tekmi takole strnil vtise s plavanja: »Morda sem pričakoval kakšno minuto ali dve boljši rezultat, ki pa se ga na zunanjem robu skupine ni dalo doseči. Sem se pa izognil pretepanju v vodi in odplaval zelo mirne štiri kilometre, če odštejem valove, ki so v drugem krogu postali že prav moteči. Je pa zanimivo, da zaradi plitve vode tudi kilometer od obale lahko z nogami dosežeš tla ter se odpočiješ za sekundo ali dve.«
Zanimivo je bilo tudi kolesarjenje, saj so tekmovalci na 180-ih kilometrih proge prevozili zgolj skromnih 400 višinskih metrov, kar je več kot 2000 metrov manj, kot prevozijo na kanarskem otoku Lanza-rote. Tako so najboljši štiri kroge v trikotniku med mesti Podersdorf, Apetlon in llmitz prevozili v manj kot petih urah, poglavje zase je bil poznejši zmagovalec Georg Svvoboda, ki je potreboval zgolj 4 ure in 21 minut, odličen pa je bil tudi Romšak, ki je v solo vožnji s časom 4.41 vozil s povprečno hitrostjo 39 km/h. Njegovi vtisi: »Proga sama mi je bila všeč, saj ni imela vzponov, niti preostrih ovinkov, so nam pa vožnjo grenili kolesarji, ki niso upoštevali mednarodnih pravil o prepovedani vožnji v zavetrju in medsebojni desetmetrski razdalji. Nekakšno nepisano pravilo, ki se ga na tekmah svetovne serije držimo je, da ob prehitevanju tekmovalec prehiti celotno kolono in se postavi na čelo, tokrat pa so številni prehiteli zgolj tekmovalca ali dva in tako nenadno zmanjševali razdaljo med kolesarji, kar so sodniki na motorjih seveda kaznovali s črnimi kartoni. Tudi sam sem se enkrat znašel v skupini, ki jo je sodnik zaustavil za nekaj sekund, po pravilu-»stop and go,« zato sem v nadaljevanju raje vozil na čelu skupine ali pa sam.«
Zadnja disciplina je bila maratonski tek, ki je potekal po ravnini, nekaj sto metrov stran od obale Ne-židerskega jezera.
Romšak je po kolesarjenju napredoval na 28. mesto in kot dober tekač že v prvih kilometrih maratona (4 krogi po 10,5 km) pričel izboljševati uvrstitev. »Kljub res hitremu kolesarjenju sem prvo polovico maratona pretekel z neverjetno lahkoto, v času 1.31', potem pa so se »končno« začele pojavljati težave, zaradi katerih je ironman triatlon celo bolj preizkušnja duha kot telesa. Mišice so hotele energijo, želodec pa ni sprejemal več nobenih koncentriranih ogljikovih hidratov. Ker je tudi sonce vedno bolj peklo, sem se na vsaki okrepčevalni postaji ob progi polival z mrzlo vodo po glavi, ki je tekla po telesu in v tekalne copate. Te so postajale vse bolj mokre in pojavili so se prvi žulji, ki niso zmotili mojega tempa, pač pa ga je že operirani meniskus v desnem kolenu, ki se je pričel oglašati in v zadnjih kilometrih sem imel občutek, da tečem z iglo v kolenu. Ker pa nas je zadnje kilometre nosila tudi publika, ki je spodbujala, navijala, se veselila in trpela z nami, smo iz sebe iztisnili »še nekaj več« in končal sem z osebnim rekordom na 13. mestu, skoraj kot avstrijski veteranski državni prvak.«
Slovenci v sam vrh niso mogli poseči, saj je bil ta rezerviran za profesionalne tekmovalce, med katerimi so prevladovali Avstrijci, med deseterico pa najdemo še Danca, Čeha, Slovaka, Nemca in Španca. Romšaka smo povprašali še, kakšna je bila pot do rezultata 9,05, ki je po naših informacijah tudi najboljši slovenski rezultat tekmovalca, ki je že presegel štirideset let. »V letošnjem letu sem količinsko treniral precej manj kot leto prej, so bili pa skoraj vsi treningi opravljeni na anaerobnem pragu. To pomeni, da je bila včasih povprečna hitrost kolesarskega treninga tudi 38 km/h. Veliko sem delal tudi menjav in sicer takoj po kolesarskem opravil še tekaški trening, tako da na tekmi nisem imel nobenih težav pri prehodu v zadnjo disciplino. In če omenim še izredno hitro kronometrsko kolo, ki mi ga je posodil priznani kolesarski strokovnjak Gorazd Penko ter leto brez poškodb, je to približen recept za uspešen nastop.«
MIRO KREGAR
Zahvala sponzorjem, ki so Maticu Romšaku omogočili nastopanje v letošnji sezoni: NOVA LJUBLJANSKA BANKA, SMART COM, ALPREM OPREMA, LESTOR, KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, HYPO LEASING, BIRO BAUA in VIA INTERNATIONAL.
MilcS
RLESflA ŠOLA
Kdor ima čas in željo po plesni zabavi, je vabljen od 11, SEPTEMBRA 2006 v Plesno šolo Miki na Kamniški cesti 24a v Jarše pri Radomljah,
7. septembra 2006
Po kamniškem krosu še SP v Novi Zelandiji
Največji uspeh na nedavnem SP-ju v Novi Zelandiji je požela Tanja Žakelj, ki je dobila kros mladink pred Francozinjo in Švicarko. Pohvali se lahko z zlato medaljo v konkurenci 24 tekmovalk iz 14 držav. Nad svojim rezultatom pa ni bil navdušen Luka Kodra, član domačega kolesarskega kluba Calcit Kamnik. Osvojil je 43. mesto pri mlajših mladincih. Boljši rezultat je pokazal na domačem terenu.
Sredi avgusta smo bili namreč Kamničani priča dvema dogodkoma - spustu na že dobro znani progi s Špice.in pokalni dirki v krosu po razmočeni gozdnih poteh okoli Žal in Zapric.
Kot že leta poprej, nas je tudi tokrat vreme pustilo na cedilu. Skoraj vse dirke od leta 1997 so bile mokre. Za gledalce razmočena da pomenijo atraktivnejšo dirko, za tekmovalce pa napornejšo dirko. Dež tokrat ni prizanesel fantom s Špice, ki je bil morda še najmočnejši med popoldanskim finalom, medtem ko so imeli tekmovalcem »cross coun-trya« s tega vidika boljši izhodiščni položaj. Lahko rečemo, da so bile prošnje organizatorjev KD Calcita Kamnik vsaj polovično uslišane. Njim in drugim sponzorjem se zahvaljujemo za še eno dobro izpeljano dirko.
Spusta se je udeležilo manj kot 60 nastopajočih, od tega trije tek-
movalci iz Češke. Proge ni skoraj nihče izpeljal brez težav, vrstili so se padci in zdrsi. Resnejših poškodb ni bilo, hujšega udarca v mišico je bil deležen le Simon Marčič. Od domačinov se je najbolje uvrstil Rok Podbevšek ( Calcit Kamnik ), v finalu je zasedel tretje mesto v združeni moški kategoriji. Prvi je bil Luka Novak. Podbevšek ravno tako zaseda odlično 5. mesto v Pokalu Slovenije v spustu 3/6 - združena moška kategorija. Pri mladincih je 3- mesto zasedel Samo Slapar ( Calcit Kamnik ), prvi je bil Denis Paradiž.
V krosu je pri članih kraljeval Anže Bizjak, naš najboljši je bil na 3. mestu Luka Kodra (Calcit Kamnik). Njegov nastop je bil še pred začetkom vprašljiv, odvozil naj bi samo nekaj krogov, saj je v naslednjih dneh z ekipo odpotoval na svetovno prvenstvo na Novo Zelandijo, zato tudi ni tvegal. Je pa zato zasedel 1. mesto med člani do 23 let, kjer je bil Vogrin Davin četrti, Mohor Vrhovnik pa je, žal, odstopil. Četrti je bil klubski kolega Miha Šolar, ki je prav tako zasedel tretje mesto med skupino elite, Jakšič Miha je odstopil.
Pri mlajših mladincih je bil Petek Blaž četrti, Sedušak Aleks je odstopil. Med mastersi 1 je odlično četrto mesto zasedel Jure Kukovič (Calcit Kamnik).
Kot zanimivost pa je vredno
POROKE V JUNIJU IN JULIJU 2006
POROKE V JUNIJU:
-	SITAR ROK, Vrhpolje pri Kamniku 224, star 26 let in SMEŠNJA-VECNATAŠA, Kamnik, Groharjeva ul. 6, stara 24 let
-	LEBAN EDO, Mekinje, Cankarjeva c. 19, star 43 let in KLADNIK ANA, Spodnje Stranje 10, stara 29 let
-	PESTOTNIK VINKO, Kamnik, Ul. Matije Blejca 14, star 36 let in MRAK JERICA, Kamnik, Ul. Matije Blejca 14, stara 34 let -HORVATGREGOR, Ljubljana, Ziherlova ul. 43, star31 letin REČNIK TANJA, Stara Vrhnika 32A, stara 28 let
-	SKORNŠEK DAVID, Mozirje, Nove Loke 46, star 32 let in GOSTINČAR SONJA, Lukovica, Čeplje 11, stara 31 let
-	ZUPAN UROŠ, Poreber 2C, star 24 let in RAMŠAK ANJA, Mekinje, Cankarjeva c. 10, stara 23 let -ZALOGAR MARJAN, Gabrovnica 9, star 29 let in DOBOVŠEK VESNA, Podstudenec 1A, stara 21 let
-	PETEK MATJAŽ, Šmartno v Tuhinju 7, star 31 letin SLAPNIK SONJA, Šmartno v Tuhinju 46, stara 30 let
-	DROLKA ROK, Dob, Župančičeva ul. 5, star 25 let in KOPAČ NINA, Dob, Prešernova ul. 36A, stara 25 let
-KRT PRIMOŽ, Zgornje Stranje 24, star 36 let in ZAKONJŠEK ANDREJA, Celje, Miklošičeva ul. 4, stara 37let
-	ŽARGIURBAN, Škofa Loka, partizanska c. 43, star 31 let in PETROVIČ VESNA, Škofa Loka, Partizanska c. 43, stara 29 let
-	PODJED MATIJA, Tunjiška Mlaka 32B, star 25 let in PIRŠ NEŽKA, Zgornji Tuhinj 9, stara 26 let
-	SLANA MILAN, Spodnje Jarše, Cesta Petra Majdiča 3, star 29 let in RAVBAR MOJCA, Spodnje Jarše, Cesta Petra Majdiča 3, stara 25 let
-	VIDMAR JANEZ, Vrhpolje pri Kamniku 150, star 29 let in LANIŠEK IRENA, Županje Njive 45C, stara 3 0 let
POROKE V JULITU:
-BIDER UROŠ, Vodice, Potna Črno 7, star 30 let in ROZMAN BARBARA, Vodice, Krvavška ul. 12, stara 33 let -MARKELJ GAŠPER, Kamnik, Perkova ul. 2, star 28 let in BEGUŠ SPELA, Škofa Loka, Podlubnik 162, stara 26 let
-	LIPOVŠEK BOJAN, Kamnik, Ul. Matije Blejca 4, star 37 let in MEDMEŠ KARMEN, Kamnik, Medvedova ul. 5A, stara 35 let -GORŠIČANDREJ, Ljubljana, Prušnikova ul. 70, star 28 let in LAVRIČ TEODORA, Izola, Jagodje, Ul. proletarskih brigad 14, stara 33 let
-	MANDŽIČ ADMIR, Ljubljana, Jakčeva id. 40, star 28 let in TROŽIČ BESIMA, Ljubljana, Dvor 30A, stara 28 let
-	HRAŠOVEC IGOR, Ljubljana, Župančičeva ul. 12, star 27 let in STANIVUKOVIČSONJA, Zvodno 61, stara 27 let
-	MIRKOVIČ ŽAN, Mekinje, Neveljska pot 8A, star 22 let in STANOJEVIČ DANIJELA, Gvozd, Hrvaška, stara 18 let -KRUMPESTAR MATEJ, Tunjiška Mlaka 44, star 28 let in PERŠIN MARJANA, Tunjiška Mlaka 44, stara 29 let
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
10. septembra minevata dve leti, odkar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil sin, mož, očka, brat in stric
STANKO KOSIRNIK
iz Stolnika
Hvala vsem, ki prinašate cvetje, prižigate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi
omeniti, da so nekatera kolesa, kot tudi njihove lastnike, na cilju spirali kar z»šlauhom«, zakaj je bilo temu tako, najbrž ni potrebno razlagati.
MATEJA SPRUK
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/ 305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
RENAULT
USTVARJAMO AVTOMOBILE
CLIO TEAM 1.2
že za 1.890.000 SIT
LOGAIM
LOGAN PREFERENCE 1.4
že za 1.850.000 SIT
sliki sta simbolični
Oprema: KUMA, ELEKT. PAKET, SERVO VOLAN, ALU PLATIŠČA,
RADIO MP3.
Garancija: 4 LETA (v primeru nakupa preko Renault financiranja)
DACIA
groupe Renault
Oprema:
KLIMA, ELEKT. PAKET, SERVO VOLAN
Garancija: 5 LET (v primeru nakupa preko Renault financiranja)
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si
Spoštovani! ~
Ko ob izgubi vašega II najbližjega ne veste kan i so vam naše usluge it} na voljo Neprekinjeno || Noč in Dan!
ff
sr.:;:
b
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
Nudimo vam kompletne >’ pogrebne Sion ivc hitro, kvalitetno,
s posluhom
________*.....■______
DVORJE št 13, 4207 Cerklje
ZAHVALA
V 100. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga teta
MARIJA KORITNIK
iz Sp. Stranj 5a
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju DSO Kamnik za vso nego in skrb, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njeni Julij 2006
Živela boš še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so s teboj v minulih letih, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni njena moč ne seže.
ZAHVALA
V 68. letu življenja nas je 26. avgusta 2006 mnogo prezgodaj zapustila
TONČKA GABROVŠEK
iz Kamnika, Trg talcev 6
Iskrena hvala vsem, še posebej sosedom Fricovim, Brglezovim in Serkotovim, ki ste naši Tončki pomagali in ji stali ob strani v času njenega življenja, ter za vso pomoč in oporo v težkih trenutkih ob njeni izgubi.
Prav tako zahvala sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za čudovito zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino.
Hvala vsem, ki ste imeli mojo mami radi.
V žalosti: hčerka Andrejka z očetom Rudijem
ZAHVALA
V	82. letu je nenadoma prenehalo biti srce našega
dragega
IVANA PREZLJA
Kruta usoda nam ga je iztrgala iz naše sredine kot dobrega in poštenega človeka. Ni te več z nami, a spomin nate bo ostal večen.
Iskrena hvala obema govornikoma za njune tople besede, pevcem in izvajalcu Tišine. Hvala za darovano cvetje in sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti.
V	žalosti: žena, hčerka, sestra, vnuki in pravnuki ter
drugo sorodstvo
Avgust 2006
ZAHVALA
12. julija 2006 smo se poslovili od naše mame, babice in prababice
CILKE KRUMPESTAR
iz Tunjic
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vsem prijateljem, znancem, našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in darove za svete maše. Zahvala gre tudi dr. Plavčevi in Jani Prezelj za nesebično pomoč pri njeni bolezni. Hvala tudi župnikom za lepo opravljen obred, predvsem pa gospodu Pavletu Juhantu za vsakodnevne obiske. Hvala g. Zdravcu za ganljive besede slovesa in vsem pevcem ter Tunjiškemu oktetu za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste se poklonili spominu na našo mamo in jo tako množično pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kako lepo bi bilo romati vse življenje skozi zeleni gozd in se ne ustaviti.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in starega očeta
STANETA ZAVRLA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, podarili cvetje, sveče, nam pa izrazili sožalje in nam pomagali. Vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Vsi njegovi Avgust 2006
ZAHVALA
V 81. letu življenja je odšla od nas
ANGELA
GRKMAN
iz Tunjic
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi patronažni službi, g. župniku, pevcem, gasilcem in govorniku za lepe besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
Avgust 2006
Jaz bom še ostal, ti boš še živel, ker ne more misel spremeniti te v pepel.
(K.D. Kajuh)
ZAHVALA
Dolgotrajna bolezen je 12. avgusta 2006 vzela našega moža in očija
SIMONA GREGORČIČA
borca NOB, vojnega invalida
Hvala vsem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč. Zahvala pevcem Solidarnosti, gospe Ivanki Jevšnik za govor, gospe Mileni Fabjan in gospodu Ediju Stefančiču za kulturni del obreda, trobentaču gospodu Bohtetu za odigrano pesem Polje, kdo bo tebe ljubil ter vsem, ki ste izrazili spoštovanje in ga spremili na tihi poti do groba. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik.
Žalujoči: žena Olga, sin Slobodan, hči Nevenka, ožje sorodstvo in prijatelji
9
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V KAMNIKU 1240 Kamnik, Tomšičeva 2
Objavlja naslednje prosto delovno mesto:
SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČIH ■ 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	pridobljena strokovna izobrazba administrativne smeri (V. stopnja),
-	državljanstvo Republike Slovenije,
-	1 leto delovnih izkušenj, - poznavanje dela z računalnikom,
-	znanje strojepisja ( desetprstno slepo tipkanje),
-	opravljen izpit iz Sodnega reda, 2 - mesečno poskusno delo,
-	znanje slovenskega jezika,
-	da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
-	da zoper kandidata ni podana pravnomočna kazenskega obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
K prijavi z življenjepisom morajo kandidati priložiti naslednja dokazila: kopijo zaključnega izpita ali mature, kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba in kopijo potrdila o opravljenem izpitu iz Sodnega reda ter potrdila iz zadnjih dveh alinej, ki jih ob prijavi nadomesti pisna izjava kandidata. Izbrani kandidati bodo morali potrdili predložiti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
Na razpisano prosto delovno mesto lahko kandidirajo tudi osebe, ki nimajo opravljenega izpita iz Sodnega reda, pod pogojem, da bodo v primeru izbora na delovno ta opravljeni izpit opravili najkasneje v letu dni od nastopa delovnega razmerja.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje prijave z zahtevanimi dokazili v Urad predsednice Okrajnega sodišča v Kamniku, Tomšičeva 2, s pripisom »Razpis za sodnega zapisnikarja na Okrajnem sodišču v Kamniku« v roku 8 dni od dneva objave. Nepopolne in prepozno prispele vloge ne bodo upoštevane.
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
* amui mam <hl
PLETENE JOPICE

# 5Hti*
* VSE ZA ŠIVANJE
(zadrge, sukanec, igle ...)
poskrbljeno za parkiranje, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi. DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 9h- 19h sobota: 8h -13h

*maF*oK£W
'ce> Perilo 1
I
Vrh
ŽaCelOa, ‘Kamnit£	Vabljeni
‘Teh: 01/831 70 45	na domače jedi!
Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb.
llmetrm kotm
Mirko Mihelin s.p. Podgorje 94,
Kamnik
GSM: 041/208 543
e vrtne, balkonske in ostale ograje
e vrata
e okenske rešetke
e ostali kovinski predmeti
DRUŠTVO
JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
DOMŽALE
vabi k vpisu,od 11. do 27. septembra
DOMŽALE: Stara OŠ Venclja Perka (za bivšo knjižnico), ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 20. ure KAMNIK: OŠ 27. julij (poleg policije), Tomšičeva 9, ob ponedeljkih in sredah, od 19. do 20. ure RADOMLJE: OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure
Rezultati redne vadbe so:
•	sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah;
•	izboljšanje zdravja in počutja;
•	povečana sposobnost koncentracije;
•	samozavest in spokojnost;
•	osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti;
•	samospoznanje.
VABLJENI NA DNEVE ODPRTIH VRAT OD 11. DO 27. SEPTEMBRA
Informacije:
na telefonu 031 231 440,od ponedeljka do petka,od lih do 15h in na www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/domzale/
Joga v vsakdanjem življenju je neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija.
e°<>
f/f.anzz <d\\ta!zax, i.ji.
_T5ju.ljtjani.lza g.0,
[Kafihica jzii dfamnihu
id.: 831 27 58
malice
kosila
poslovna srečanja slavnostne večerje obletnice, poroke ...
□ (3(3<3(g(3(3®n
□ M L 4 K d
Steletova 8
Kamnik
www.metropolls.si
Delovni čas od 8h do 21 h in v soboto od 8h do 12h 283 111 44
■SB
NOVO orožje v boju z ODVEČNIMI CENTIMETRI in CELULITOM Green VAC
["Rezultati so pokazali, da smo uspeli j ! zmanjšati konfe_kcijo_tudi za_ 2 števil ki .j
V mesecu septembru smo ceno paketov Green VAC znižali za 30%!
Z ■
SONČENJE v solarijih ERGOLINE
AKCIJA paket 10.000 SIT za samo 7.500 SIT!
MALI OGLASI
Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571.
Nad 1000 kom (100 m2) dvozarezne dobro ohranjene cementne kritine zamenjam za voz gnoja. Tel.: 8311-583.
Telefon1
ffitfif
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
I Prodaja na obroke j
TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
FRIZERSKI SALON M STIL IMA NOV STIL
za vaš nov stil pa vas vabimo v preurejene, še prijetnejše prostore s frizerskimi storitvami po modnih smernicah - striženje, večbarvna MATEJA KOTNIK, pramena, nega las in lasišča...
Ljubljanska 21e,	odprto od 8h do 20h,
Kamnik (TPC Duplica) ob sobotah od / do 13h, zaželjeno naročanje. Tel.: 01/839 46 20
rt/Ms
05/;/
GEODETSKI
BIRO
APOLONIJ
-s
M
d.o.o.
Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik tel. 01-839 72 46, fax 01-839 72 47, gsm: 031-695-189 e-mail: info@apolonij.si
Opravljamo vse vrste geodetskih storitev, kot so parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava, ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov...
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
minmjmmmmmjimcv
TEHNIČNA TRGOVINA
gorenj® CEf¥?E^» ''
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
PESTRA PONUDBA!
• BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUK, ZANUSSI, BEKO
0, -. MALI GOSPODINJSKI
APARATI -I0%
•REZERVNI DELI GORENJE
VODOVODNEARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA
Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET
•MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO
LESTENCI, SVETILA
-I5%
z’
•TELEVIZORJI
•AVTOAKUSTIKA
• GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI
______več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
KABELSKE
GRELNE
INSTALACIJE
projektiranje
izvedba
garancija
ATESTIRANO
ELEKTRO GRELNA OPREMA
Gora 20a, Komenda
Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 www.egro.net, e-mail: blaz@egro.net
-	TALNO OGREVANJE
bivalni, poslovni in drugi prostori
-	TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah
-	TALJENJE SNEGA IN LEDU
v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh
-	OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature
Pri nakupu Chevroleta po izjemnih cenah imate pod posebnimi finančnimi pogoji pravico do dodatnih ugodnosti* za prvo leto: vključenega obveznega in kasko zavarovanja ter registracije vozila.
AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale, tel.: 01 / 56 27 100
CHEVROLET. PLUS VELIKO VEČ.	ahac.pizem.si
• Ponudba in cena veljata do JO. 9 2006 za omejeno število vozil in za nakup pod posebnimi pogoji leasing financiranja, ki predvidev. jo 10 % polog, plačilo 84 mesečnih obrokov in EOM, ki na dan 18 8 7006 znaša 10.75 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Navedene vene vkljtrčujejo vse dostopne popuste in veljajo *.t Sparit 0.8 (A5U2506), Aveo 1.2 (H3IA506) m Ucettf 1.4 (X5A*SK). Sito so simbolne.
Za dodatne informacije se obrnite na Ahat&Co. d.o.o. Natodnik oglasa: Ahat&Co d.o.o., Dontiafe.
.BSE
l:§t°
sif.R *■ o
gnigo^Misgui
VlNpilZ
fPog|||fl.
k «83 « mit
— TAY|
■	■	KAMNIK
PREVOZI V MESTU KAMNIK PO ENOTNI CENI.
ZA SAMO 400 SIT BOMO VAS ALI VAŠEGA OTROKA PREPELJALI OD DOMA DO ŠOLE, TRGOVINE, POŠTE, OBČINE, ZDRAVSTVENEGA DOMA ...
7!\Tn "PimOTI7R73TTI Tm^-RATI ■. _2|Mjt7 ■ .	n. pr. Kamnik - Ljubljana 3000 SIT
NON-STOP
TIATTLTTTJTBITI 3TT7TL1T1 031 713 421
; >:TypT)?^T: OSMA 17)9 -TIT'ZELJAZAPfiSVOZS MED 9, In T-T.UF10 Sfan/rovrč 6mI s.p,, 3ateara/ Pol 27, jull/a 3, Kamnih
KREDIT IN" LEASINC»
Emisije C O,: 146-218 g/km; poraba goriva: 6,6-9,1 1/100 km. Fotografija je simbolična.
50% PLAČATE TAKOJ, 50% PO DVEH LETIH. BREZ OBREST':
Altea Rebel Plus. Ostanite upornik.
PORSCHE
Obiščite naš razstavni prostor pri kavarni Veronika med Dnevi narodnih noš!
5ERT
a uto emocion
Vaš trgovec z vozili SEAT:
Wr
AVTOCERAR, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Seat pooblaščeni serviser vozil VW in VW gospodarska vozila ■■ Perovo 23, Kamnik, tel.: 01/83- 9S-040, Gorenjesavska 13, Kranj, tel.: 04/23-67-340
Si Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo
v soboto. 9. septembra, od 10. do 12. ure
Zabavna sobota s Podokničarjem in ansamblom Veseli svatje
v soboto. 16. septembra, od 10. do 12. ure
Nastop ansambla Črna mačka
v soboto. 23. septembra, od 10. do 12. ure
Otroška kreativna delavnica Pobarvanke
Osupljivo sveže
najmanj - 40%
Šunka
mini lahka, v ovitku. 400 g Ul>K, Ijuhlmm
529,00 SIT
2.21 EUR
Šunka Jurij vate patecene. za kg v kosu litijska numrijT, 'trnja
1.369,
,00 SIT
5,71 EUR
Jezikova tlačenka
post režno, cena za kg v kosu Mesa,. Ka mnik
T50i^srr
899,00 SIT
3,75 EUR
Ugodna ponudba od 7. 9. do 19. 9. 2006.
TV LCD PHILIPS 32PF 5321
DIG. FOTOAPARAT OLYMPUS FE-130 +
256xD spominska kartica + polnilec +
HD ready, locljivostBjBS čas 8ms, svetilnostpp Velikost ekrana 32 SJ Digital Crystal Cleaij I 3D filter
HDMI priključek ■
kontrast 1600:1, odzivni
5,1 milijona pikslov 3 x optični zoom (enakovreden 38 - 114 mm) 20 tematskih programov 22 MB notranjega spomina 5,1 cm LCD Skladen z ImageLink Snemanje video posnetkov (do zapolnitve razpoložljivega spomina na spominski kartici)
U ^	*r9ov//7
Ljubljansko 3/c, Kamnik
telefon: 01/839 47 97
BELA TEHNIKA • MALI GOSPODINJSKI APARATI	J
• AVDIO VIDEO TEHNIKA • RAČUNALNIŠTVO 166'91 EUR • TELEKOMUNIKACIJE...	k t
7

NOTESNIK TOSHIBA
TV SAMSUNG SLIM FIT 29Z 308TX
SUM FIT TV - kratka katodna cev, 82cm diagonala, format 16:9, 100Hz, atraktivna LCD oblika v kombinaciji srebrno črne barve, izhodna moč 2x 10W, HD ready, navidezni prostorski zvok, digitalno čiščenje slike, samodejna nastavitev ostrine slike, teletekst 750 strani spomina, vsi priključki, dimenzije 934x410x568, teža 54kg, rok dobave 1-2dni
PRALNI STROJ ELECTROLUX EWF 10040 W
eko ventil,
zamik vklopa 2,4,8 h,
senzorsko zaznavanje »Fuzzy Logicv—.
ožemanje: 1000 obr./min, ----.......—
zmogljivost: 5 kg perila, zaščita pred izlivom vode, nadzor uravnoteženosti,
. poraba vode: 49 I,
lporaba el. energije: 0,85 kWh, ,	•
V x Š x G: 85 x 60 x 59 cm, I \ glasnost: 60/73 dB,	\
novo ohišje HEC, energijski razred: A+, učinek pranja: A, zmogljivost ožemanja: C.
barva: srebrno kovinska trenutni vklop
drsne sani z varovalom za palec univerzalen valoviti nož iz oplemenitenega jekla varovalo za palec in držalo za ostanke natančna brezstopenjska nastavitev debeline rezanja do 15 mm	\ T
gumijaste prisesalne nožiče tiho delovanje
62,59 EUR
STROJ PRALNI GORENJE WA 62142
REZALNIK BOSCH
1400 obratov centrifuge Pranje do 6 kg suhega perila Elektronski programator (UseLogic) Zaklepanje programov zaščita otrok Zaščita pred prelivom Energijski razred AAB
Nazivna moč 140 W, trenutni in trajni vklop z varnostnim stikalom, univerzalno valovito rezilo,natančna nastavitev debeline rezin.
27.998 sit
116,83 EUR
BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!
Možnost nakupa na 36 mesecev preko položnic
ali na 24 mesecev preko trajnika!