liatoli&k ccrfliien li*t. List 2*. V četertik 13. inaliga serpana I Sol. V, a j Pg g. i?lalt»iiiii!ij:tii ( oljaii^ki dr usta sr. l ritnic. Kjrr »olnrr n,i polilan »litji. V o«njtni \itn-m Juriju |i«M'int-. kjer |M-rk ilr/ijo itifili- ii.i ravnim*, kje |'I.iv.i in/ morjr |n'»fini ti-IMjutl. Mrrl\ a»nirr o.hii |ii>-|h-\.i l.iliinl. /i\-|i >iar*-i moji. \ |>ii» l|r /t-lliljl-Jr ma'i. hrr/lio/na /.iiiintL.t. rodila, S jiio o j •* i ii nu« »olnriiifa |«i»ii no\ila; V ii'l«-jii ini liiln ji- / \ **/ lin o ii i-ho Ii v -iikojii-o i-iriio |i.i «o|nee žarko / H ti" ji- iiili- inojr. In kakol I. • roil li.l /.i k lil . l«.i «li\ir z\rri?ir |"nioi-i -iiM-ijo. l'inliM-»i |i,i lo\i-i /a roh«i\o Imijii; Z otrokam l>o o.orik iiialikam /aklan. Ml.nl' iin'- ko /.ivina pa \ -ln/no^l (iroilan. r»-•. :i-j~ ai: j<- ii» k! -I. 1'o/alnl m- lioili-lil nori. kak ralirlj / rok intirrnili ->ii-rs» lini im*nr. In kakor /i\ino na »oiiii-iij lili* /.rlir : '/. slav«' -o | nI !i »i maii lasr. Topile «r \ »nI/ali »r»lriee moje, ki Irk|r y.ap>tonj »o / ori. \lj luni' /aln.iljrn. o B»s! Ti Orr -»irntrjrt \ revah in sili. Si rr»i! iinl hm*ur po ilm/.biei mili. ki \»miljrmi kliji- ji \ prr-»ih seree. Na |ioni'r liiii rrr/ mor|r i it £orr Odkupil mr rolt-Ma naillo£ Pu irlii. o <1 ru/liira! /ilaj l'ori\ t »it zamiirrik \ iiarorju Mariji . Jr/i|vin»- \i-rr Iuo »vitlu mi sije; S-iii krršrn in \rrujrm \ Knea lloja. Or«*ia in Sina in »vrt £a lluha: 0«f;n rt jr tmi meni >vi*l' raj. * l'a milo šr |i|-iisim Irpo: |)oKrnllji\,t mama! n-- r.aliitr ntene. ho Miknjirr nimam, ni* i»rajr'ke nobene; Oh kupili- Miknjirn. |irosim lepo. Ohlrritr v Majriro £oln Irlo. In Jezil» |io\iinil \.un bo. kaj crm |ia \ hvulr/.ni epomin Dar vati uhiiff Vl,ik»imil jan IVIjunski Vam sr>iram in tebi. o hral t rsulan-ki! Sirolrj ur j|r»tam srrbra. nr zlata. Bo;plaraj ! tam ilam in Ijtibrz.rn sere« \'a vrkr h v.ilr/ni vas »in Maksimilijan Crljanski J. V. Katoliška cerkev na Kii^ovMkim. H. Latinskima in qcrsk'(/a reda. Znano je, «1«» sta napuh iti svojoglavnost Kočija in Mihaela Cerularja, ktera sta bila patrijar- ha Grekov v Carigradu. odcepljenje ( razkulnisi vn | i/hiMlne eerkve mi zahodne (latinske ) utrni« lila m uterilila. In tako s<» tmli Husi. kleri so v Iti. in II. stoletju od gerške eerkve lue s\. evangelija dobili, po ti svoji materi se ravnali. \ emler /.••-pervanje Itiisov «lo katoliške vere dolg,, rasa ni bilo tako fiiiiln kakor Grekov. I I. stoletje je bilo napredovar ju katoliške vere po Rusov skim sosebno pristojno. ltuso\ski kne/.i in tartarski kani so dopustili F raneiškanarjem in Itominikanarjeni. klere s i papeži kot misjonnrje pošiljali. >v. evangilt prosto pridigi,'.:,!?. I.jtnrmski veliki kne/.i. kler;li ume je noter do virov llnjepra in houeea segla. so latinskim iu gerskim kristjanam prosto zunanjo ver m tbtrišo dovolili, veliki vojvod Jagelo, k i • »i sr jr bil I. UtHi kerstiti dal, si je v sr per/.tdil. dr !>i • jemu podložne odcepljene ltukatoli>ko eerkvijo /ediuil. >' Krimskim mesto, ki s, „,,, Kafa pravi (1. I f so (■'enue/i m kmalo poilrj v Kersonu lleiieeani latinske škofije utemelili. Glava rusovske duhov šine je bil mrlro;.*{ v Kirnu) so bili vsi naslednji metropol.ti v Moskavi odcepljene cerkve. Sloveč je cerkveni /bor. imenovan stoolavek. kteriga je bil učeni tuelropolit M a kari v I. I."»."»I v Moskavi sklical, de bi s,- po->tive cerkveniga /aderžanja popravile. K.tksne so pa le poprave bile, pokaže imslednji ukaz imenovanima stoglavka: rlz med vsili krivili ver. kterim „je cerkveno izobčenje zažugano. ni riofu na tako ..kazni vredna, kakor brad obriti: clo kri mar-.,ternikov take pregrehe ne more izm ti. Kdor si tedaj brado brije, «le bi ljudem dopade!. je pre-..loniov avec postave in sovražnik lloga samiga, kteri ..je nas po svoji podobi vstvaril!! Y I. I5HH je prišel carigraški (odcepljeni) patrijarh Jeremija v Vloskavo milovšine prosil, zakaj on je denarjev močno potreboval, dr jr z njimi sultana in turške velikaše na svoji strani obderžal. Zviti lloris (*udunov. ki je takrat v imenu hrodo-ra I. Ivanoviča gospodaril, ga je pregovoril Itu-sam lasttiiga patrijarha datr. V letu I.so tako Husi v osebi prilizujeniga Joba, silniga protivnika latincov, perviga patriarha dobili, far 1'eter \ eliki je službo patriarha spet odpravil, in na treslo nje tako imenovano s. sinodo (zbor) v Petrogradu ute-melil, ktera v imenu in po ukazih cesarjevih vse staroversko - cerkvene reci vlada. Aug. Theiner pravi, de je Peter še majhno pre 1 svojo smertjo v I. 1720 metropolite, velike škofe in škofe v Mo-skavo sklical, in jim svetoval, se z rimsko cerkvijo zcdiaiti. Ali rusovski škofje tega niso hotli. Torej sc je Peter vzdignil in zaupil: „Jest ne poznam ..druziga praviga in posUvniga patrijarha, kakor patrijarha zahoda, papeža v Himu, in ker vi njc-.,rnu nočete pokorni hiti, hote odslej meni samim« ,.pokorni**. Vstala je tako sinoda, pravi cesaropa-pizern. Ona je gola deržavna naprava, po nje dobiva rusovska cerkev le cesarske ukaze in razsodbe, ali zapovedovati ne more sama nic. Imenovano vpeljevanje patrijarhata na Kosovskim je pa vender katoliški cerkvi bilo v velik prid. Carigraški patrijarh j«- namreč v Vilui .Mihaela llahoza v Kievskiga metropolita posvetil, pa si za io tudi I I.OOO poljskih goldinarjev (eni pravijo cekinov ) plače potlej izgovoril' llahoza sc po pravici zavzame nad to iu še drugo lakomnostjo denarjev. ki jo Jeremija iz Moskavc v Carigrad nazaj popotvaje razodeva: njega peče ošabnost iu napuh noviga rusovskiga patrijarha Juha, on pregleduje brez presoj vse hudo, v ktero so cerkve padle, ki so se od središa cerkvene edinosti - od nmskiga papeža ločile, — vidi. de je mogoče vsilim temu hu li.nu v okom priti le s ponižnim pokornim vernjciijem k edinosti z rimsko cerkvijo: torej poklice on škofe svoje metropolije v Brest v I. I .»93 iri I .»IM, ia sklen jeno je bilo v tem zboru se z Iti n lin spel zediniti. Ilipacion Korieu, š*of v Brestu, in Ciril Terlecki, škof v Lueku in Ostrogu, sta šla v im iiii zbora s pisanjem v Ili m k papežu Klemenu VIII., mu svoje zedinjenje z rimsko cerkvijo oznanit in ga o!i enim prosit, de bi bilo njim še zanaprej pripuseno gerškiga reda se deržnti. Z velikim veseljem sta bila poslanca v Kinu sprejeta, sta molila v imenu vsega rutenskiga naroda navadno vero in dobila papežev blagoslov. Papež Klemen VIII. je poterdil rutenski duhovšini vse pravice. prostosti iu izjeme, ki jih je doz laj imela, ji je dovolil gerški red, ne zato, kakor ko hi se pipe/, takrat ne iiii upal ji laliriskigi zapivedati, kakor plačani rusovski pisarji lažejo, temuč ker se llim ze od nekdaj in še zmeraj tega derzi, de gerškiga re la ne raz leva, ampak čuje, de se on ohrani 111 spol nuje. Odslej noter do I. 1703 so terpele raz-pertije med lluteni, ker jc njih večina sicer zedinjenja se terdo deržala, drugi p i so ostali per odcepi jenju in verh tega s pomočjo soeinijauov, luteranov. kaivineov iu sirovih ukranjskili kozakov perviui nepreiieliaina nagajali. Kakor je bilo že povedano, je bila cesarica Katarina II. pri pervim razrus Miju Pol jskiga v I. 1772 velik kos tega katoliškiga kraljestva* v last \zela. Ona si je vse perzadela zedinjenje spet razlergati in odcepljenstvo povsod povzdigniti. K temu namenu ji ni bila nobena reč prehuda. Va njeno povelje so hili vpeljani misijoni. to je, rusovski popi spremljani od vojakov in vradnikov, so hodili po škofijah gerško-katoliškiga reda in verne po rusovski šegi k rusovski pravoslovnosli spreo-I) racal i. to je, kjer niso vernim besede zdale, so jih tepli, jim ušesa, nos odrezali, jim zobe polomili itd. Pomagal je Katarini II. geršU-katoliško cerkev razdevati preiipiti S i e s t r z e n c e v ic z oil i. 1772 1S2I5 škof mohilevski in metropolit la-'insko-katolišiie cerkve na lljs.ivskiin. V I. 17115 je Katarina II. umerla; čez 7 milijonov gerških katoličanov je bila ona k odpadu v rusovsko cerkev po nečloveški grozovitosti prisilila. \Tjen sin Pavi 1. in vnuk Aleksander I. sta gerškim katoličana m spet oddahniti se dala: zaterte škofije v Po-locku, liucku in Brestu so spet oživele, in nove so v Vilni, Vladimiru in Orši postavljene bile. Ali s smertjo Aleksandra I. se je vse premenilo; per-čel se je na llusovskim katoliški cerkvi čas, in ta se ni nehal, kterimu zlo enak je uni. ki ga je ona v Afriki od arijanskih Vaudalov pod njih kralji, (■euzerikaiu, llunerikaiu in Trasamundam 1429— «>23J imela. U k az I. 1H2S je vzdignil veliko samostanov llasilijanskih minihov (edinih pri gerških katoličanih), ukaz I. je ta red popolnama vničil, mladost, ki se je za duhovski stan perpravljala, prisilil se bogoslovstva v Petrogradu v vseučiliši od-cepljeniga samostana Aleksander-Vevskiga se učiti; oskcrbnistvo gerških katoličanov je postalo oddelk sv. sinode, in znani zdajavec J o z c f S i e m a s z k o njegov predsednik. - Ako so hili v gerško-katoliških cerkvah kerstui kamni še od časov pred ze-dinjenjeni s katoliško cerkvijo, so bile take cerkve za odcepljene spoznane; ol) enim pa tudi njih srenje v odcepljenstvo vpisane, njih katoliški duhovni spojeni iu odcepljeni popi postavljeni. — Popi v družbi vojakov so prišli ua posestva pleiucnitažev, kmete z obljubo polajšanja davkov iu s silo k odpadu vlekli, iu pervim, kteri so hili latinskiga reda, oznanili, de so vse pravice čez njih gerške podložnike zguiiili. Vsi, ki so hili od časov Katarine II. k latinskimi! redu prestopili, so hili s svojim zarodara v rusovsko vero vpisani: kdor se je branil, je bil neusmiljeno tepen. Večkrat so se latinski plcmeuitniki potegnili za svoje s Icpenjem k odpadu od vero primorane kmete, ali gorje njim! ledena Sibirija je bila kazen njih početja. Kdor koli se je ali z besedo ali z djanjeai napredovanju rusovske cerkve ustavljal, je hil kot puntar kaznovan. Nižji gerško-katoliška duhovšina je za sv. vero terpela, ali imenovani Siemaszko in Polockiški škof Luzinski sla per vsili tih viharjih čez duhovšino der/. al a z vlado iu sv. sinodo, bila tako zdajavea svojih čed. Sam i stari uictropo-lit J n za fa t Bulliak iz Vilne jo hil prost od tolike izdaje. P.i njegovi smerti \. IM.H sta ta dva zdajavea ovčjo obleko slekla, — postala sta odcepljena škofa; zvesti duhovni so hili odstavljeni, pregujaiti v Sibirijo, k grobu. Vzetjc premoženja, Sibirija, knata ( strašen bič iz širokiga, dvojeoj-striga, usnatiga jermena 7' dolgosti ua receljnu), laž, zvijače so ljudi prepričale od pravoslovne rusovske vere. V I. I Sili) so bili vsi gerški katoličani oil vlade za odcepljene spoznani, njih število 2 ali 3 milijone. Tako SchrodI v cerkvenim slovarju. Pristavimo šc posamezne prigodbe iz časnika .,Volkshalle" meseov maja in junija t. I. (K. si.) l)ru/Ji;i ali braterna živilu lloicii-kranca na Kalolijl. Kje je Božji človek na zemlji, de hi sc nc veselil Božjiga stvarjenja in ne častil vsegam >go-čniga Stvarnika o ljubeznjivi spomladi, kadar se merzla snežena odeja zopet pod toplimi solnčnimi žarki staja in se vsa zemlja v lep pisan vert spremeni? Z'lene suknjiče oblečejo liribje in ravnine, z dušečim cvetjem se venčajo drevesa, kakor olepo — tičene neveste, ki svojiga ljubiga ženina pričakujejo; po zelenih gošavah krilati pevci prepevajo nar Vikšiniu čast; brezkončno število pisanih lepo dušečih cvetlic se zopet zbudi in lepša rajsko naravo tako, de tudi Salomon v svoji nar vekši časti ni bil tako lepo oblečen, kakor njih ena. Neoskrunjena mladost, ki še ne lovi strupenih pen zapeljiviga sveta, se raduje nad cvetlicami, jili v nedolžnim vcselji marljivo nabiraje v lične ven-čikc plete, de hi se z njimi kakor nedolžna nevesta lepo ovenčala pri pervim sv. obhajilu, pri pro-cesii sv. Ilršnjiga Telesa, de hi pa tudi ozaljšala cerkvene altarje, domače kapelice, križe na polji, na razpotji, poleg cest in v sredi vasi oh sahotnili večerjih; pa tudi o sv. godčh z njimi potresla po-metene tla pred hišami ali pa svete pota, kodar procesija sv. Telesa pojile. Xe morem zamolčali serčne radosti, v kteri jc ginjeno serce kipelo, ko sini vlani po \ovocer-kevski fari peljaje se vidil krizi' poleg ceste od podnožja do temena z lepimi venci opletene: britke marlre z ličnimi veučiki ovenčane, šopki cvetlic so kaj lepo zaljšali kraljevo zuainnje: »»red križem na tleh pa so se cvetlični krogi ali serca, notri pa imeni Jezus in Marija iz niitogoverstuih cvetlic, v zeleni travi kaj lepo vtrinjali: vse bolj ginjen sim s svetim straham navdan odkrivši se Jezusa počastil: Hvaljen bodi Jezus Kristus! O, le venčajte, nedolžni d.'čki, pobožne device! znamuja in križe, če ne večkrat saj oh sobotnih večerih, de ho vse lepo perpravljeuo ua (■ospodov dan; cvetlični venci iz vaših nedolžnih rok pleteni nar holj Jezusu in Marii dopadejo, dokler tudi še vaše serea nebeški venci sv. čistosti lepotičijo. — I*a še lepši vert poznam, kakor jc naša zemlja v lepi vigredi: ta lepši vert se na Itožjim polji sv. vere Jezusove lesketa; z zlatim plotam gnade Iložje je opletcn, z nebeškimi cvetlicami Jczusoviga in Mariiniga serca ohsajcn: prelepo solnce. usmiljeni Jezus, te cvetlice oživljaje ogreva, juteriia /arija, Marija, jih prelepo zlati in rosa milosti IJožj obliva. V sredi tega verla nar žlalmejši drevo zeleni naravnost v sv. nebo, to je kraljevo drevo sv. križa, na kterim je J»'/.us odrešil grešno zemljo. Brez števila rajskih cvetlic tamkaj cvete, pa krona vsih so: 1.) beli limbar, podoba neomadeževaniga devištva, ki na enint steblu 5 kelihov, in v vsakim kelihu se po 10 biserov vtrinja: ) rudeca vertnica fgartroža), podoba sv. ljubezni Jložjc, ktera jc v Jezusovim sercu gorela, kadar je za nas toliko terpel, do zadnje kaplje kri prelil, iu umeri na križu; tudi ta cvetlica na ternjeviin steblu o rude-čili glavic ima, in iz vsake glavice teče po 10 žarkov sv. rešuje kervi; 3.) rumena solučnica, ki na zlatim steblu 5 veneov poganja, vsak venec pa 10 cvetlic ima; ona je lepo ogledalo krone nebeške, ktero bo Jezus dal, pravični sodnik, vsim, ki njega tukaj ljubijo, Marijo častijo, te rajske cvetlice radi ogledovajc premišljujejo — in iz njih Jezusu in Marii nar prijetniši vence pletejo. — Ta prelepi vert, kteriga je Jezus v svojim prihodu, rojstvu... sadil, s s. rešnjo kervjo v svojim kervavim potu, gajžlanju, križanju . . . polival in oživljal, s svojim odsmerlv.slajenjcni, vneboliodam • • • ustanovil in uterdil, z gnadaiui in večnim zve-ličanjem ozaljšal, se imenuje — hraterna živiga roženkranca. Tri imenovane cvetlice vpodobijo •) dele svetiga roženkranca: veseliga, ž ilostniga in častitljivi- ga: vsak del ima 5 odstavkov in vsak odstavek 10 fešenasimarij s pristavkam. Kralj sv. roženkranca je Jezus Kristus, ki ga jc s skrivnostmi svojiga prihoda, življenja in vne-hohoda ustanovil; vertnariea je Marija lliviea. ki jc po s. Dominiku in drugih služabnikih svojih lepi vert s. roženkranca po vsim katoliškim svetu razširila: obdelovavci tega verta so vsi ozuanovavci in učeniki sv. roženkranca: žive rože so \ si bratje in sestre, ki so v družbi sv. roženkranca. Jezusove izglede in Marijne čednosti premišljujejo in posnemajo: nar imenitnejši drevo je sv. kriz, ki v sredi verta stoji, v znamnje našima odrešenja: znamenite poslopja so: Marijna hišica v Nacaretu, lletleliem-ski lilevec, Jeruzalemski tempel. Pilatov dvor. Ilo-zji grob, hiša zbranih apostelnov in nebeška domovina; spomina vredni hribi so: oljska iu kalvar<»ka gora: imenitne pota so: pot k Klizaheti. pot darovanja in iskanja Jezusa, pot na oljsko goro, pot na Kal varijo iu pot Jezusa iu Marije \ nebo; pa tudi pot pobožniga življenja, po kteri vsi družniki ■»v. roženkranca za njima stanov itn«« hodijo. Prid in korist sv. roženkranca je neizrečeno velik za dušo in za telo: po li molitvi so se kri-v overci spreobernili. grešniki spokorili. pa tudi černa kuga, toča, potresi in druge nadloge nehale: po ti molitvi su kristjani grozovitne Turke pri liclimgradii pod sv. Janezam Kapistranam I. I l.~»t» iu pod Janezam Avstrijanskim per otoku Lcparitu slavno zmagali; Uimski papeži Pij V.,Klemen VI., Benedikt XIII., L rban II. in drugi so jo s popolnama odpustki obdarovali itd. Le Hogu vsigaveduimu jc znano, koliko dušnih in telesnih dobrot s.i že ljudje po ti molitvi zadohili, koliko kristjanov je stanovitnost v dobrim, koliko grešnikov odpušenje orehov doseglo, koliko duš sc pod kraljevim band. ram Marije Device raduje. Dokler so hili krist jani I juhe ji sv. r<>-zcnkranca, so hili tudi poho/.ui in hogahoječi. stanovitni v veri, lepi izgledi v s h čednost: kakor so se pa roženkranca sramovati in ga opušati jeli. jili je zapustil tudi Božji Duh, sv. blagoslov ua duši in na telesu. De bi pa se celo nobeden ne izgovarjal, de nima časa vsaki dan roženkranca ohmo-lili, je ljuheznjiva mati sv. kerš. kat. cerkev, ki goreče za zveličanje in srečo svojih otrok skerhi, pervolila, de srne po osnovanju bratovšine po 15 oseb v en rozeiikranc stopiti, kterih vsaka le en odstavek ali 10 tVšenasimarij z dostavkam skrivnosti in Ocenašem moli, in jc celiga roženkranca in vsili odpustkov in zakladov li sv. molitvi podeljenih deležna. — Oh kdo hi še toliko dobre matere katoliške cerkve ne ljubil, in se je zvesto ne deržal, ki toliko usmiljenja s svojimi otroci ima in jim za tako majhen trud neizmerjeno velikost duhovnih zakladov odpera: kdo bi še poln veselja v družbo ali braterno živiga roženkranca ne stopil, ker mu tako majhna molitev od Ic tO pobožno obmoljciiili in preniišljevanih Čcšciiasimarij tako veličasten sad obrodi! O keršanske duše! pridite, hitite, tecite v lepi nebeški vert živiga roženkranca. naherajle si duhovnih cvetlic, z njimi Jezusu in Marii nar prijetniši venec, sebi pa krono i z ve I i čari j a splcst! Kako se pa braterne živiga roženkranca osnujejo in vodijo, hočem družbo pri Marii Devici na Kalohji v prevdarek podati. (K. si.) Knziijcni lakoinne*. Oh času cesarja Konstantina. Ileraklijcviga si- na, je živel v Carigradu bogat, ali cez mero skop in lakomen človek. Ta oboli nevarno, in ker se boji umreti, razdeli po svetu eniga svojih prijatlov, ki je bil miloserčen in pobožen, trideset funtov zlata med uboge v zaupanji, de bo po njih molitvah od Boga zdravje zopet zadobil. To upanje ga ni goljfalo: ozdravel je, ali z zdravjem se je vernila tudi njegova strašna lakomnost. On je začel sadaj silno žalovati, de je tolikanj zlata ubogim razdal, in je svojimu prijatlu vedno očital, de ga je on k temu napravil. — Zastonj mu je leta predstavljal, de je njegovo zlato po rokah ubozili prišlo k samimu Jezusu Kristusu, de je za to djanje on od Boga zadobil naj dražji dar, ki ga svet more dati — zisravje; zastonj mu je grozil z Božjo sodbo zavoljo njegove skoposti in lakomnosti. Lakomneža ni moglo nie ne utolažiti, ne k spoznanju pripraviti. — Tadaj mu je njegov prijatel rekel: Pojdiva vkupej v cerkev, in ce ti tamkej, z roko na me kazaje, pred podobo križaniga Jezusa te besede rečeš: ,,Gospod! ne jaz, ampak ta Ic je milošino ubogim podelil ;u ti jaz pri tej priči precej ondi odštejem tisti denar. I.akomncž je v začudenje svojiga prijatla z veseljem to ponudbo sprejel: in ko sta prišla v cerkev, in je preti Bognm omenjene besede izgovoril, mu jc njegov prijatel trideset funtov zlata vernil. — _\ovi Judež jc z veseljem svoje zlato vzel, in urno se vzdignil, de bi šel iz cerkve domu, ali — na cerkvenim pragu ga neprevidena smert zadavi. L-strašeni nad to grozno sodbo Božjo so duhovni te cerkve njegoviniu prijatlu prigovarjali, svoje zlato nazaj vzeti. ..Nikakor!" jim odgovori bogaboječi mož; to zlato ni več moje, ampak je Bogu dano, in z Bogam se ne smemo norčevati: jaz nočem biti enak Ananiju in JSaliri, toraj prosim to zlato ubogim razdeliti". S. Ogleil po Slovenskim« Iz Ljubljane. Naš milostivi knez in škof so letaš 7062 vernim zakrament hv. birme podelili in sicer v Poljanah 453. na Trati 356. v Zireh 457, v Idrii 1064, v Ljubljani 1443, v Krainu 1517, v Teržiču »42, v Iladolici 428, na Bistrici' 221. v Gorjah 193, na Jesenicah 173, v Krajnski Gori 315. - Neka neimenovana kmetica iz Sostrima nam jo poslala 50 gld. v odkupljenje zamurčika, ki naj prejme ime Janez V r e d n o d o 1 h k i. Bog naj ji stoteruo poverile! ' Une dni smo prejeli tretje letne naznanila zastran misiona v Mre d nji Afriki. ki obsegajo misionske znamenitosti od 1. fušca 1853 do poslednjima svečana 1854. Letopis se prične z naznanilam prečastitiga gosp. apostolskima provikarja o misionu v Gondokoru do malica travna preteklika leta. Za tem sc bere nazuanilo gnsp. Gostuerja o staji v liartumu. V tem in unim najde bra-vte marsikaj veselima, pa tudi marsikaj žalostnima. N*e-izvedna previdnost Božja je s hudim obiskovanjem naznanila, de zastonj zidajo zidarji, ako Gospe J ne bo hiše zidal. Za tem nasledvajo silno mikavne naznanila o popotvanju nov h misionarjev od Aleksandrije do Har-tuma iz pisma g«»sp. Gostncria. in pismo sv. Očeta do dvorniga svttovavca gosp. Hurterja, v kterim je vsim udain Mari ne diu/.be apostolski blagoslov podeljen. — SI j vni odb*r se prisertno zahvaluje vsm dobrotnikam, posebno pa c. k. velikima poročniku v Egiptu gospod lluberju. vod.-tvu e. k. deržavne železnice, Lojdovi družbi in vitezu Napolitu v Terstu, in ima terdno upanje. dc bo z Bo/.jo pomočjo tudi v četertih letnih na- znanilih veliko veselima o misionu povedati zamogel. — Dohodki so letaš znesli: 43.449 gold. 42% kr., stroški pa 74.592 gold. 13 kr. * Iz Dnnaja smo žalostno novico zvedili, de je Gospod po svoji neskončni previdnosti častita gospoda, Martina Dovjaka in Otona Trabanta, misionarja v Gondokoru. k sebi poklical, jima podeliti krono večui-ga življenja, ki jo je pripravil vsim, ki ga ljubijo! * Ze nekaj časa sem so gospod Rihar nabirali nar izverstniši pesmi iz rI)anice" od Marije in od svetima obhajila, ter jim primerne napeve narejali, dokler ne jih ni za v natis dosti nabralo. Te so ravno zdaj v Emerjevi kamnotiskarnici pod naslovam: „.\aperi sveti/i pesem od Matere Roije in sretiga obhajila; čreteroglasno postavil Gregor Riharu na svitlo prišle. De se jiin bo dosti kupcov dobilo, se smemo toliko bolj nadjati, ker. akoravno jih je celo 18, gospod pri njih nikakor lastnima dobička ne išejo, ampak veliko bolj veselja in povzdige tudi do te znanosti. Zato bo jim ceno le na 40 kraje, postavili; dole se pa od prihodnje srede ali pri g. Rihar ju samim, ali pa pri g. Kremžarju na starim tergu, in so verh tema prav lično pisane in vezane. — Na dalje priporočevati jih, se nam od več zdi, ker nam je že ime mojstra samo poroštvo izverstnosti; pristavim naj še, de bo njih duha le tisti, kdor je v ti znanosti izurjen in zraven ljubezni do Marije ves unet, prav spoznal. Sprevidil bo, kako sc mojstru zdaj popolnama vdanosti, zdaj goreče ljubezni. zdaj sprevelike hvaležnosti, zdaj ponižnih prošenj, časti in slave serce v občutkih vse topi, iu vresniiile se mu bodo besede: „Kakor terta sim sladtice in dišave rodila, in iz mojiga cvetja je častitljiv in obilen sad. (Jez. Sir. 24, 23.) Todi za tiste, ki le po nemških ,,Liederhalleu po-prašujejo, in jim le ptuja serlica prav rah'o*kelete h svojim strupam posvetne ljubezni na serce igra; — ali za take. ki pri vsaki vcselici, bodi si med nedolžnimi otroci, ali odrašenimi. nesramne in pregrešne, če prav domače pesmi krožijo, -— so se drusre dobile, ki se smejo povsod in pri vsaki pošteni družbi v razveselje-vanje vsih pričujočih zapeti. Te so bile že v ^Novicah* pod naslovam: r Venec slovenskih pesem, čveteroglasno postavljenih od gosp. Gr. R i ha rja" — naznanjene, ki se še na poprej omenjenih krajih tudi lahko dobe, iu še sicer po nižji ceni, kot poprej. Veljajo le 36 kraje. V Bernu bo letaš samo 6 boffoslovcov mašnikovo posvečenje prejelo in zmed njih le štirje konec šolskima leta, dva diuma pa pozneje, ker še nista zadosti stara. Prečastito škofijstvo v Kraljevim Gradcu je duhovstvu naznanilo, de je 1851. leta umerli korar Janez Slauf 1000 m«'d. v p»spešenje duhovnih vaj za mašnike vložil, in de se bodo obresti že letaš v to ober-nile. de se bodo za nektere manj premožne duhovne stroški njih hrane in postrežbe o svetih vajah plačali, jim tako zlajšati vdelcževanjc duhovnih vaj. Prečastiti škof Dr. l!aynald so v samostan častitih Uršutinaric v Sibinju (Jlermannstadt), ki imajo odre-jiše za katoliško žensko mladost, iz Landshuta na Bavarskim dve nuni in sloviti učenici, S. Rafaelo Obern-doifer in S. Bormijo Schullcr, poklicali, de se bo učenje v ondotnih šolah pospešilo. Prememlie «hiliov*ine. \ Ljubljanski škofii. Oospod vikar Simon Vovk jc imenovan fajmošter Radoliški; g. Mih. Komat pride za du-lio\nijja pomočnika v Zagorje; g. Fr. Lilek. fajmošter v Tu-hinu. je 9. maliga serpana umeri. Naj v miru počiva! O l-ovoroi vrednik: Andrej Zaintjc. — Zaioinik : Jožef Blaznih.