1941 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 KRATEK ORIS KOMUNALNE IN GRADBENE ZGODOVINE MARIBORA MED OBEMA VOJNAMA J0ŽE CURK Maribor, ki je leta 1910 štel 1269 hiš in 27.994 prebivalcev, je prvo svetovno vojno doživel v upravnih mejah iz leta 1851, ki jih vse do druge svetovne vojne ni spremenil. Obkrožale so ga razen Studencev in Tezha pretežno kmečke občine Radvanje, Pobrežje, Košaki, Krčevina in Kamnica. Mestno plani- metrično podobo je sooblikoval železniški prometni sistem z dvema kolodvoroma, že- lezniškimi delavnicami in trikotnim križiš- čem, ki je skoraj hermetično zapiral razvoj mesta proti vzhodu in jugu. Cestni promet je z novim mostom v podaljšku Gosposke ulice in s prometno pahljačo onkraj Drave vsilil mestnemu jedru režim, ki mu ta urba- no ni ustrezal. Taborsko predmestje pa je na najbolj občutljivi točki prometno tako razparceliral, da se urbano še do danes ni v celoti opomoglo. Vendar pa sta bila oba mo- stova, železniški iz leta 1864 in cestni iz le- ta 1913 s svojima mogočnima triločnima že- leznima konstrukcijama znanilca nove, teh- nično usmerjene dobe. Zlasti železniški most, ki je v svojem času veljal za enega najlepših v monarhiji, je predstavljal pravo nasprotje s poznoklasicistično in zgodnjehistorično fa- sadiranim, srednjeveško oblikovanim in pro- vincialno skromnim mestnim jedrom. Važno vlogo so pri razvoju mesta igrali ve- liki, vase zaključeni, večinoma funkcional- no koncipirani gradbeni kompleksi: železni- ška stanovanjska kolonija s 40 hišami in 368 stanovanji, pet vojašnic (brambovska v Me- Iju ter pehotna, konjeniška, topniška in ka- detniška na Taboru), moška kaznilnica in splošna bolnišnica. Ce k njim prištejemo še večje stavbne enote kot šole, sodišče, franči- škanski samostan in samostan šolskih sester, nekaj industrijskih obratov (pivovarni, mli- na, usnjarni, milarna itd.) ter mestni park in Ljudski vrt z bližnjim mestnim pokopali- ščem, smo našteli vse glavne dejavnike, ki so s svojo prisotnostjo vplivali na izobliko- vanje mesta v letih pred prvo svetovno voj- no. Njegova interna podoba je kazala pretež- no klasicistično in historizirajoče lice, pri če- mer se je uveljavila zlasti neorenesančna in le skromno tudi secesijska arhitektura. V ur- banem oziru mesto razen izoblikovanja ne- katerih trgov (Glavnega, Slomškovega, Leni- novega, Kidričevega in Trga revolucije) ter komunalne opreme nekaterih ulic ni preseglo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 195 i svojih omejenih možnosti, saj je leta 1918 štelo le okoli 1400 hiš in 158 ulic z okoli 51 km dolžine. Med predvojno arhitekturo se je pojavilo nekaj poslopij, ki so po konstruktivni ali ob- likovni plati presegle tradicijo historicizma, katerega zadnji pomembni stvaritvi sta neo- baročni Unionska dvorana iz leta 1911 in ob- činska stavba iz leta 1912, omembe vredna pa je tudi vila v Kosarjevi ul. 41. Zaradi uvedbe železnih vezi sta konstruktivno za- nimivi neorenesančno učiteljišče v Mladin- ski ulici iz leta 1907 in osnovna šola na Go- sposvetski ulici iz leta 1909, zaradi oblikova- nja stavbne mase pa poslopje Velike kavarne iz leta 1913 in osnovne šole v Cankarjevi ulici iz leta 1914, ki sta historizirajočo tra- dicijo zamenjali z retrospektivno uglašenim konceptom porajajočega se stvarnostnega sloga. V to skupino stavb snadajo tudi sočas- ne trgovsko-stanovanjske hiše na Trgu revo- lucije 2 in 9, na Glavnem trgu 20 in 22, na Grajskem trgu 2, na Krekovi ulici 2, na Par- tizanski cesti 21 in še nekatere. Leta 1918 je Maribor prometno prešel iz centralnega v periferni položaj, ker se je z nastankom Jugoslavije uveljavila nova pro- metna os savska črta. Maribor i e kot obmej- no mesto ohranil le meridionalen prometni pomen, zato na razvil industrijo in vzooredno z ni o tudi nrecejšnio gradbeno aktivnost. To kažeio nodatki, no katerih ie mesto leta 1910 št^lo i'XyQ hiš. Ma 1921 l^-^R hiš. leta 1931 1834 hiš in leta 1941 okoli 2200 hiš. Največji gradbeni podietnik v mestu je bila mestna občina, ki je do leta 1935 zgradila okoli 450 stanovanj ob Smetanovi in Vita Kraigherja ulici, ob Betnavski, Metelkovi, Delavski in Fochovi ulici, ob Liublianski ulici in drugod. Medtem ko ie večina od 68 dvo- do štiri-nad- stronnih hiš, zoraienih do leta 1938, nasta- lo v spverni nolovici mesta in večina od 254 pritličnih hiš v nie^ovi južni nolovici, na se je 297 nadstronnih hiš razDoredilo enakomer- no no vsem mestu. Ta raznoreditev stavbnega fonda nam jasno kaže na niecov socialni izvor in s tem na osnovni zna/^ai obeh mest- nih nniovic: na severno meščansko in južno delavsko. Z novimi zgradbami se je zunanjost Mari- bora začela hitreje spreminjati kot pred voj- no, ker je postajala gradbeno vedno pestrej- ša. Redke povojne historizirajoče in secesio- nistične zgradbe se sicer niso tesneje pove- zovale z enakimi predvojnimi toda za tak- ratno mestno zunanjost pomembnejšimi stav- bami, zato pa so vile slej ko prej ostale v mejah cottage, periferne hiše pa na nivoju provincialnosti in pogosto celo ruralnosti. V zahtevnejših zgradbah so se polagoma za- čeli pojavljati konstruktivistični vplivi Pra- ge, Münchna in Ljubljane, ki so se vedno odločneje uveljavljali nasproti retrospektiv- ni arhitekturi ter začeli nakazovati razvojne smeri moderne arhitektonike. Z njimi se je povojni Maribor otresel tradicionalizma in poiskal stike s sodobnimi projektantskimi in gradbeno-tehnični dosežki. Ker je v Maribo- ru tradicionalizem navadno pomenil provin- cialno gradbenost, ni bil v večini primerov niti umetnostno niti funkcionalno opravič- ljiv. Zato je bil razvoj mariborske arhitek- ture v desetletju 1925—1935 toliko pomemb- nejši za nadaljnjo izgradnjo in oblikovanje mesta. Zazidava dotlej močno odprtega me- sta je postopoma napredovala ter poudar- jala zlasti s pomočjo novega gradbenega ma- teriala — betona in železobetona — gradbe- no in funkcionalno raznoličnost posameznih mestnih predelov in arhitektur. Pri tem pa se ni nikoli zanemarila bogata kompozicija vr- tov, drevoredov in nasadov kot tradicional- nega zelenega obeležja mesta in njegove okolice. Kot urbana celota je Maribor topografsko dosegel na severu Slovenske gorice, na jugu pa predmestna selišča z niihovo drobnopo- sestno parcelacijo, ki so ležala že zunaj me- stnih upravnih mei a. V kompromisu z ob- stoječo poselitvijo Taborskega predmestja se je medvojna zazidava nralaeaiala danim raz- meram, večinoma sledeč katastrskim mejam posestnih parcel. Pri tem je nastala namesto kareisko izoblikovane ulične mreže, kot jo je razvil severni del mesta, radialno in krožno rezpredena ulična mreža, ki jo je nakazala že Vurnikova koloniia s svoio sicer losično vendar zgrešeno lokacijo. Pomanikljivosti nastaiaiočega uličnega sistema v južnem de- lu mesta so se pokazale zlasti pri pomanika- niu trffov in s tem ugodnih prometnih kri- žišč, od katerih deiansko premore le enega, in sicer dravsko mostišče s Trgom revolu- cije. Opisani razvoj je torej urbano potrdil do- ločene planimetrične pomanjkliivosti mesta, pogojene z geomorfološko izoblikovanostjo terena in osnovno usmerjenostjo njegovih glavnih prometnih tokov. Prvotna osnovna prometna smer je vodila po terasah vzdolž Drave, pozneje se ie nanjo priključila meridi- onalna smer lokalnega mestnega prometa, v katero se je še pozneie vkliučila vzhodnoalp- ska tranzitna prometnica. Velika trgovska ce- sta 18. stoletja in železnica 19. stoletia sta uporabili obe osnovni prometni smeri. Ker se je potek mariborskih ulic ravnal po nji- ju, lahko njegovo izoblikovanje smatramo 196; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 kot posledico geomorfološke oblikovanosti mestnega ozemlja in njegovih osnovnih prometnih smeri. Zato je potek mariborskih ulic severno od Drave meridionalen, križajo pa ga paralelniške ulice v smeri rečnih teras, južno od Drave pa paralelniški, medtem ko je meridionalna smer manj izrazita, ker se zaradi radialnega razteka ulic in cest z dravskega mostišča zgublja v njegovem ur- banem prostoru. Komunalnemu zatišju prvih povojnih let je po letu 1923 sledila živahnejša gradbena dejavnost, ki je dosegla svoj vrhunec v le- tih 1928 in 1929, ko je bilo izdanih 388 grad- benih dovoljenje, od tega 84 za pritlične, 191 za eno-, 5 za dvo- in 2 za trinadstropne sta- novanjske hiše ter 16 za pridobitne stavbe. Sledeča gospodarska kriza je povzročila pa- dec zasebne gradbene podjetnosti, ki si je zopet opomogla šele po letu 1937, ko je šte- vilo gradbenih dovoljenj zopet preseglo šte- vilko sto (116). Med leti 1921 in 1938 je Ma- ribor dobil 254 pritličnih, 297 nadstropnih, 37 dvonadstropnih, 27 trinadstropnih in 4 štirinadstropne stanovanjske hiše, 1 šolo, 1 cerkev, 1 prireditveno dvorano, 5 transfor- matorjev, 6 bencinskih črpalk in 21 garaž, leta 1937 pa tudi prva štiri dvigala. Vsega je v tem času Maribor dobil 852 gradbenih ob- jektov. Zasebno gradbeno dejavnost je pod- pirala mestna občina s ceneno prodajo grad- benih parcel, ki jih je pridobila s tem, da je razparcelirala svoja zemljišča ali pa jih od- kupila, razdelila v stavbišča in prodajala po ceni od 7,5 do 25 din za m^. Skupno Je obči- na prodala blizu 300 parcel v velikosti od 600 do 900 m^. Pa tudi občina sama je med leti 1925 in 1935 veliko gradila, saj je poskr- bela za 302 stanovanji v 31 eno-, dvo- in tri- nadstropnih hišah. Poleg tega je zgradila 147 stanovanjsko kolonijo nadstropnih vrstnih hišic, kjer so postali najemniki polagoma nji- hovi lastniki. Obsežno gradbeno aktivnost je občina razvijala tudi na drugih komunalnih področjih. Povečana je bila klavniška hladil- nica, zgrajeni šoli v Taborskem predmestju, urejeni dnevni zavetišči za šolsko mladino, povečana oskrbnišnica, urejeno kopališče na Mariborskem otoku s 104 m dolgim železnim mostom, postavljena carinska pošta pri glav- nem kolodvoru in paviljon s čolnarno pri Treh ribnikih, narejena tri javna podzemna stranišča, obnovljen grad za muzejske na- mene, poskrbljeno za športne naprave šport- nih klubov Maribor, Železničar, Rapid in So- kol-matica. Medtem ko je država poskrbela samo za carinska skladišča ob Einspielerje- vi ulici za glavnim kolodvorom, je Dravska banovina zgradila stanovanjsko hišo na vo- galu Strossmayer j eve in Gregorčičeve ulice, zdravstveni dom v Ulici talcev ter gospodar- ska poslopja, infekcijski paviljon in glavni objekt v okviru javne bolnišnice ob Tržaški cesti. Sočasno se je urejala tudi mreža ulic in cest. Regulirane in tlakovane so bile Parti- zanska, Meljska in Koroška cesta. Ulica kne- za Koclja, Trg revolucije in Glavni trg, ki je leta 1938 dobil novo prometno ureditev in novo avtobusno postajo. S preboji (porušitvi- jo 4 hiš) sta bili dodelani Smetanova ulica in Pobreška cesta, urejena je bila sprehajalna pot ob desnem bregu Drave med cestnim mo- stom in brodom v Melju, obnovljen je bil sprehajalni kompleks na Kalvariji in razšir- jeno je bilo mestno pokopališče. Leta 1918 je imel Maribor okoli 9.000 m* granitnega tlaka, okoli 7450 m^ prodnikov in okoli 2400 m'^ klinkerja oziroma asfalta. Leta 1938 pa je bilo že okoli 54.000 m'^ granitnega tlaka in samo še 2.300 m'^ prodnikov, med- tem ko je ploskev asfalta oziroma klinker- ja ostala enaka. Torej je v 20 letih mesto pridobilo okoli 45.000 m® tlakovanih površin, izgubilo pa 5150 m- prodnikov. Medtem ko je imel Maribor leta 1918 51.360 tm. ulic, ka- terih ploskev je merila 357.200 m^ (18.800 m« tako ali drugače tlakovanih, 284.300 w? ma- kadamskih in 54.100 m^ neurejenih), je ta 1938 imel 57.900 t. im. ulic s ploskvijo 404.460 m« površin (od tega 58.850 m« tlako- vanih, 324.760 m^ makadamskih in 20.850 m« neurejenih), kar dokazuje, da je bilo v 20 letih 36.000 m^ makadamskega cestišča tla- kovanega, 33.260 m'^ neurejenega cestišča pa makadamiziranega, kar velja tudi za večino od okoli 6.500 tm. novih ulic oziroma 47.260 m^ novih uličnih površin. Sočasno z ulicami se je urejala tudi njiho- va kanalizacija. Leta 1918 je Maribor premo- gel le 49 »/o kanaliziranih ulic v dolžini 24.700 tm kanalov, leta 1938 pa že 73 »/o ali 42.000 tm. kanalov. Torej je bila kanalska mreža povečana za okoli 17.300 tm. kanalov, kate- rih največji, profila 300/170 cm, je v dolžini 890 tm. zajemal Počehovski potok. S temi deli je mesto približalo stare provincialne cestne razmere zahtevam sodobnega zlasti avtomobilskega prometa, saj je leta 1927 uvedlo redni avtobusni promet. Se bolj je Maribor preoblikovala elektrika, ki je postala pomemben gospodarsko pospe- ševalni element mesta. Leta 1920 se je uved- la javna razsvetljava, ki je leta 1938 doseg- la 180 km omrežne dolžine in okoli 25 mi- lijonov kilovatov konsumacije. Pri tem je odigrala odločilno vlogo mestna občina, ki je z leta 1932 ustanovljenimi mestnimi pod^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 197 i j et j i regulativno vplivala na vse mestno ko- munalno dogajanje, posredno pa tudi na so- cialno skrbstvo, javna dela in kulturo. Prva pomembna povojna aritektura v Ma- riboru je štirinadstropna palača Zadružne gospodarske banke na Partizanski cesti 6, ki je nastala v letih 1922—1924 po načrtih Miro- slava Kasala. Ta poslovno-stanovanjska stav- ba z leta 1929 prizidano dvorano je dober primer kompromisa med fasadnim videzom in funkcionalno vsebino, ki jo demonstrira njena arhitektura. Arhitektonsko nista na- prednejši niti stanovanjska dvonadstropnica z razčlenjeno stavbno gmoto na Gosposvet- ski cesti 12 iz let 1925—1926 (Jože Jelene), niti t. i. Mariborski dvor Pokojninskega za- voda na Trgu revolucije iz let 1925—1926 (Josip Costaperaria), ki mu je bila poverje- na tudi urbana vloga, saj je s svojim petkot- nim tlorisom zasedel čelno stran trga z obe- ma uličnima priključkoma, s svojimi gaba- ritno razčlenjenimi fasadami pa dal njegovi vizualni podobi slikovito razgibanost. Tudi zgraditev trgovsko-stanovanjske hiše na Tr- du revolucije 1, (Rudolf Kiffmann 1926 do 1927) ni pomenila večjega napredka, pač pa sočasna postavitev 6 mestnih dvo- in tri-nad- stropnih stanovanjskih hiš ob Smetanovi ulici (Anton Cerne-Maks Czeike), v katerih kompoziciji je prisotna želja po prostorskem reševanju vrstne zazidave. K tej skupini stavb spadajo tudi tri hiše v Ulici Vita Krai- gherja, od katerih stoji še trinadstropnica na številki 8, kjer je bil sedež mestnega gradbe- nega urada, fizikata in električnega podjetja. V to obdobje sodi tudi izdelava načrta za no- vo gradnjo župne cerkve sv. Magdalene (France Tomažič 1923) in ureditev Magdalen- skega trga, prvi sodobnejši projekt v Tabor- skem predmestju, ki pa se ni realiziral. V letih 1927—1928 je nastala po načrtih prof. Ivana Vurnika 147-stanovanjska kolo- nija vrstnih hišic med Fochovo in Metelkovo ulico, ki so jo leta 1929 povečali za 4 osem- stanovanjske hiše ob Delavski ulici in leta 1933 za 4 enake hiše ob Metelkovi ulici. Na- selje je zanimiv primer enovitega urbanega reševanje socialno podčrtane arhitekture v nasprotju z malo mlajšo naselbino indivi- dualnih hiš na Lebarjih. Ta je bila postopo- ma zgrajena po regulacijskem načrtu J. Je- lenca in M. Czeikeja iz leta 1928, ki je uve- del diagonalne ulice v trikotu med Vrban- sko, Gosposvetsko in Turnerjevo ulico. Med tu nastalimi hišami je zaradi revolucionarne sodobnosti zlasti zanimiva R. Perhavčeva vi- la v Rosinovi ulici 22, zgrajena v letih 1929 do 1930 po načrtih Iva Spinčiča. Leta 1927 se je začela po projektu Hermana Husa in načrtih mestnega gradbenega urada izgrad- nja letnega kopališča na Mariborskem otoku, ki je —• zgotovljeno leta 1930 —• dolgo pred- stavljalo najsodobnejši kopališki objekt pri nas. Leto 1928, ki je prineslo barakarsko na- selje ob Ljubljanski ulici pri Magdalenskem parku in predelavo Dravske kasarne (nek- danjega minoritskega samostana v Pristanu) v stanovanjske namene, je rodilo tudi tipizi- rano arhitekturo: 4 osemstanovanjske hiše ob Ljubljanski ulici, ki se jim je v letih 1929 in 1933 pridružilo še 12 enakih stavb ob Ljubljanski, Delavski in Metelkovi ulici. V ta čas sodi nastanek nekoliko zadržane ar- hitekture hotela Orel in restavracije Park ter retrospektivno uglašene kavarne Astoria, katere prijeten ambient je več desetletij služil kot središče mariborskega kulturniško družabnega življenja. V letih 1929—1930 sta nastali napredno koncipirani večstanovanj- ski vili v Gregorčičevi ulici 47 in Prežihovi ulici 21 (M. Czeike), sanatorij dr. Mirka Čer- niča (J. Jelene — M. Slajmer) v Tyrsevi ulici 19, štirinadstropna stanovanjska hiša Mari- borske oblasti oziroma Dravske banovine na vogalu Strossmayer j eve in Gregorčičeve ulice, zgrajena od R. Kiffmanna in Ubalda Nassimbenija po načrtih Iva Dolenca, pol- na konstruktivističnih elementov stvarnost- nega sloga in okrašena s plastikami Nikolaja Pirnata (1929—1931) in zlasti poslopje ok- rožnega urada za zavarovanje delavcev (se- daj Zdravstveni dom) v Ulici talcev 9, (Jaro- slav Cernigoj — Saša Dev 1930—1931), ki pomeni prvi poskus uvedbe čistega funkcio- nalizma v mariborsko arhitekturo. Z nastopom arhitektov Saše Deva in zlasti Jaroslava Cernigoja leta 1930 je mariborsko arhitektonsko snovanje dobilo svoji osrednji osebnosti, ki sta bili zmožni nositi nadaljnji razvoj v smislu sodobnega funkcionalnega konstruktivizma vse do druge svetovne voj- ne in še po njej. Kot njun introitus lahko smatramo ustvaritev palače Banovinske hra- nilnice na vogalu Tyrseve in Slovenske ulice (1931 do 1932). To je prva železobetonska skeletna stavba in sprva zares moderna, pros- torsko plastično oblikovana arhitektura fun- kcionalnega tipa v Mariboru. Je skladna, brez okrasja, v materialu in konstrukciji čista, v proporcih in strukturi svojih fasad organsko pretehtana stavba. Je arhitektura nove stvar- nosti, produkt v bodočnost zazrte arhitekto- nike, ki stoji kot mejnik med dvema desetle- tjema pa tudi med dvema različno usmerje- nima hotenjema. Medtem ko je prvo deset- letje svojo naprednost še vezalo s tradicijo. 198 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 je drugo prav po zaslugi J. Cernigoja osvobo- dilo arhitekturo vsakršne retrospektivnosti. Medtem ko je bilo med leti 1923—1927 zgrajenih 12 dvonadstropnih, 6 trinadstrop- nih in 1 štirinadstropna stanovanjska stavba ter med leti 1928—1930 5 dvonadstropnih in 3 trinadstropne hiše, so med leti 1931—1933 nastale 4 dvonadstropne, 5 trinadstropnih in 1 štirinadstropna hiša, med njimi: trgovsko- stanovanjska stavba na Trgu revolucije 4, (J. Jelene 1931—1933), stanovanjska hiša Po- kojninskega zavoda v Krekovi ulici 21, (Vla- dimir Šubic 1930—1931), trinadstropen tri- krilni blok v kareju med Strosmayerjevo, Orožnovo in Gospejino ulico (U. Nassimbeni 1931), več vil (J. Jelenčeva v Vilharjevi uli- ci 7, R. Kiffmannova v Cankarjevi ulici 32, U. Nassimbenijevi v Medvedovi ulici 3 in 6 itd.), trgovsko-stano vanj ska hiša na Meljski cesti 2 (R. Kiffmann), stanovanjska hiša na Gosposvetski cesti 23 (U. Nassimbeni), carin- ska pošta na Partizanski cesti (Viktor Vičič 1931—-1939), tribuna na športnem igrišču Že- lezničarja na Tržaški cesti 37 (J. Jelene 1933 do 1935) itd. V letih 1934—1935, ko je Maribor dobil 7 dvonadstropnih, 8 trinadstropne in 1 štirinad- stropno hišo, je Jaroslav Cernigoj sprojekti- ral osnovno šolo v Žolgerjevi ulici 2-4, ki je ob otvoritvi leta 1936 predstavljala funkcio- nalno najnaprednejše šolsko poslopje pri nas. Kar skromno so ji sledili približno sočasni kino Udarnik v Vetrinjski ulici 19, Borza de- la (sedanja Skupnost za zaposlovanje) v Gre- gorčičevi ulici 37, stanovanjska hiša na Go- sposvetski cesti 14 (J. Jelene), in vile v Kam- niški ulici 18 (Alojz Peklar 1935), Gregorči- čevi ulici 54, Mladinski ulici 26 (U. Nassim- beni) itd. Obdobje 1936—1937 je obogatilo Maribor z 9 dvonadstropnimi, 5 trinadstropnimi in 1 štirinadstropno hišo, kar kaže na željo me- sta, da bi se karejsko izgradil, željo, ki tudi v naslednjih treh letih kljub bližajoči se voj- ni nevarnosti ni popustila. Nasproti glavne- ga kolodvora na Partizanski cesti 47 je zra- stla trgovsko-stano vanj ska hiša Ljudske sa- mopomoči (M. Czeike 1936—1937), nasproti gradu v Grajski ulici trinadstropni kino Par- tizan (Herbert Drofenik 1935—1936), stari Scherbaumov mlin v Svetozarevski ulici 6 je nadomestilo poslopje Mariborske tiskarne (Ljubo Humek 1937-1938), Rudolf Kiffmann je v Tekstilni ulici postavil Hutterjevo de- lavsko kolonijo (1936—1939), Saša Dev in Ja- roslav Cernigoj sta s poslopjem zavaroval- nice v Ulici talcev zakrila požarno steno ve- like dvonadstropnice s Partizanske ceste 14 (1937—1940), Božidar Culk pa je sprojektiral veliko poslopje sedanje Višje agronomske šole na Vrbanski 30, ki je bilo dokončano šele leta 1947. Sočasno so nastajale tudi sta- novanjske hiše v Maistrovi ulici 9 in 15, Uli- ci heroja Staneta 16, trgovsko-stanovanjske hiše na Glavnem trgu 24, na Partizanski ce- sti 26 itd. Zadnja leta pred vojno se je mariborska gradbena dejavnost še stopnjevala. Leta 1938 do 1939 je nastala trgovsko-stano van j ska hi- ša v Jurčičevi ulici 4 (Ljubo Humek), ki je skupaj z ono na Partizanski cesti 26 uvedla koncepcije sodobne dvoetažne trgovinske prodajalnice, Fritz Kiffmann je leta 1938 zgradil trgovsko stanovanjsko hišo na Meljski cesti 3 in 5, Herbert Drofenik je sprojektiral cerkev Rešnjega telesa na Cesti zmage kot zahtevnejšo dvoransko arhitekturo, ki je bi- la poleg pravoslavne cerkve na Leninovem trgu (1935-1936, porušena leta 1941) edini večji, na novo zgrajeni sakralni objekt na ozemlju takratnega mesta (1936—1938). Vila v Tomšičevi ulici U je bila zgrajena leta 1939 po načrtih M. Czeikeja, stanovanjska hiša v Svetozarevski ulici 4 istega leta po na- črtih Ljuba Humeka, večstanovanjska vila v Medvedovi ulici 13 v letih 1940—1941 po na- črtih Saše Deva, Hutterjev stanovanjski blok, imenovan Gradišče, v letih 1938—1941 po načrtih Saše Deva in Jaroslava Cernigoja, gimnazija v Žolgerjevi ulici 1940 (skončana šele leta 1952) po načrtih Jaroslava Cernigoja in Emila Navinška, ki sta z njo uveljavila so- doben koncept šole z veliko centralno vežo in obširnim stopniščem. Končno naj omenim, da je močan indust- rijski razvoj pogojil tudi živahno izgradnjo pridobitnih poslopij (tovarn, delavnic itd.), kjer sta konstruktivizem in funkcionalizem prišla že v prvem povojnem desetletju do prevladujoče veljave. Do leta 1938 je nasta- lo 106 tovrstnih objektov, od tega med leti 1922—1929 57 in med leti 1930—1938 49, vendar pa največ v letih 1924 (11), 1925 (10), 1929 (12) in 1937 (16). Omembe vredni so zlasti večji tovarniški kompleksi kot Doctor in drug ob Tvorniški ulici (1922—1928), Hu- tter in drug ob Motherjevi ulici (1926—1933), Mariborska tekstilna tvornica ob Mother- jevi ulici (1930), Svila v ulici Ob Dravi (1930 do 1932), Zlatorog ob Industrijski ulici. Me- talna ob Zagrebški ulici, mestne avtobusne garaže ob Linhartovi ulici (1939) itd. V drugem desetletju mariborskega urba- nega razvoja so se pojavile tudi prve kako- vostnejše regulacijske naloge, ki jih je veči- noma opravil Jaroslav Cernigoj: promenada na Partizanski cesti, Trg svobode v zvezi z KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 199 natečajem za postavitev kraljevega spomeni- ka (J. Cernigoj-Boris Kalin 1939), Glavni trg z obnovo kužnega znamenja in postavitvijo avtobusne postaje (1935—1938), Trg revolu- cije (1936—1938), pa tudi prve spomeniško- varstvene akcije: obnova Kalvarije (1932 do 1933), mariborske stolnice (1938—1940) in mestnega gradu (1937—1940). Obnovo mari- borske stolnice je vodil mladi Marjan Mu- sic, ki je med leti 1939 in 1941 sodeloval pri izdelavi mestnega regulacijskega načrta. Zaključno naj opozorim tudi na regula- cijske zasnove medvojnega Maribora, ki je do leta 1928 gradil po smernicah regulacij- skih načrtov iz let 1863—1885. Takrat pa se je pojavil nov načrt Koroškega predmestja, ki sta ga izdelala arhitekta J. Jelene in M. Czeike. Ta je uvedel diagonalne ulice v tri- kotu med Vrbansko, Gosposvetsko in Tur- nerjevo ulico. Za Taborsko predmestje je bil leta 1927 in 1929 sprejet delni regulacijski načrt; ta je brez potrebe razdrobil ozemlje med Fochovo in Metelkovo ulico, ki se je do vojne polagoma zazidalo. Sele z letom 1935 je začel mestni gradbeni urad izdelovati ge- neralni regulacijski načrt za mestno in oko- liške občine, s čimer je končno prišlo do gradbeno-upravne združitve celotnega mest- nega komunalnega prostora, kateremu pa ni sledila političnoupravna. Vendar načrt ni za- živel, ker ga je prehitela vojna. Delno se je realiziral le na Pobrežju v zvezi s postavit- vijo Hutterjeve delavske kolonije. Medtem ko se je zazidava mariborskega politično- upravnega območja razvijala po že omenje- nih delnih regulacijskih načrtih (severno od Drave precej regularno, južno z napakami in pogosto v odprti zazidavi), pa je bil razvoj Pobrežja, Tezna, Nove vasi in Studencev pre- puščen stihiji. Rezultat tega je bila močna nesistematičnost v urbanizaciji in komimali- zaciji teh mestnih predelov. Studenci so se zazidavali ploskovno, Pobrežje zaradi stra- žunske terase radialno vzdolž Ceste 14. divi- zije ter z zaselki in svobodnimi gradnjami, Tezno pa z obzidavo Ptujske ceste in spon- tanimi naselbinami ob Stražunskem in Te- zenskem gozdu. Tako je Maribor dočakal drugo svetovno vojno z velikimi urbanistič- nimi nedorečenostmi zaradi nepovezanega razvoja posameznih mestnih predelov, ven- dar z ugodno lokacijo večjih industrijskih obratov v Mei ju in na Teznu ter s še nepo- kvarjenimi okoliškimi podeželskimi naselji. Nemška okupacija v letih 1941—1945 je Mariboru prinesla poleg političnoupravne razširitve na okoliške občine in novega, ven- dar nedokončanega regulacijskega načrta, nekaj stanovanjskih blokov ob Smetanovi ulici in po mestu, tovarno letalskih motor- jev (sedaj TAM) na Teznu, začeto elektrarno Mariborski otok, nekaj tlakovanih cestišč in predvsem napol uničeno mesto s 47 »/o težko poškodovanimi in 466 porušenimi hišami, uničenimi komunalnimi napravami in poško- dovano kanalizacijo. Maribor je torej izšel iz zadnje vojne kot najbolj poškodovano mesto v Sloveniji, kar še danes kljub dinamičnemu povojnemu razvoju ni v celoti prebolel. Ta- koj po vojni je Jaroslav Cernigoj pripravil idejni regulacijski načrt Maribora, ki ga je upošteval Ljubo Humek, ko je med leti 1947 in 1950 izdelal vodilni regulacijski načrt me- sta in delni regionalni načrt mestnega oko- lja kot sintezo razvojnih možnosti, družbenih potreb in vizije kompleksne urbanizacije šir- šega mestnega prostora. Pri njegovi realiza- ciji so se poleg že omenjenih starejših vklju- čili tudi mlajši, vendar že pred vojno delu- joči arhitekti: Stane Lovše, Maks Hlad, Dra- go Umek, Milan Cernigoj, Danilo Fürst in drugi. VIRI IN LITERATURA : Statistično poročilo Mestnega gradbenega ura- da iz marca 1938. — Franjo Baš: Teritorialni razvoj Maribora. Kronika slov. mest II. 1935 p. 122—126. — Franjo Baš: Mariborske slike, Tvla- ribor 1934, 142 strani in Maribor 1935, 96 stra- ni. — Franjo Baš: Razvoj Maribora v letih 1918—1938. Kronika slov. mest VI. 1939. p. 57— 68. — Jaroslav Cernigoj: K študiji za regula- cijo mariborskega Glavnega trga. KSM II. 1936. p. 152—154. — Jaroslav Cernigoj: Bodoči Trg svobode v Mariboru. KSM VI. 1939. p. 80—84. — Marjan Mušič: Razvoj Slomškovega trga v Mariboru. KSM VI. 1939. p. 84—91. — Franjo Kramberger: Nekaj številk o Mariboru. Koledar nabavljalne zadruge državnih uslužbencev (KNZDU) 1933. p. 93—108. — Ludvik Zorzut: Novi Maribor. Nekaj bilance ob 20-letnici. KNZDU 1940. p. 97—105. — Načrt in vodnik sa- moupravnega mesta Maribor, Maribor 1936. — Franjo Sijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961. — Jože Curk: Maribor, urbanistično-gradbeni zgodovinski oris I. CZN II. p. 63—95 in CZN IV. p. 83—105.