abcčd Učimo se slovensko 3. del Let's Learn Slovenian Part 3 D. Gelt, M. Pišotek, M. Penca abcčd ISBN 0-9586421-0-9 Copyright: Draga Gelt,Magda Pisotek, Marija Penca First Edition 1999 Second edition 2004 Desktop publishing, layout and graphics: Draga Gelt ClipaitwithpermissionbyCorel: pages43-45, 111, 128 Microsoft clipart: Preparation of pages: Draga: Magda: Marija: Cover design: pages 73,74, 79 13-19, 21-46,48,50-70,84,90,91,95,107,110-118,120-122,128,129,132 15, 17, 71-74, 76, 78, 80 - 83, 85-89, 92, 94-96, 98-102, 104 20, 47-49,75,77,79,92,93,97,103,105,106,108-109,119,123-125 Frances Gelt, working towards the Completion of Diploma in Computer Graphics and Graphic Design Copied and bound by: Snap Printing, 346 Ferntree Gully Road, Notting Hill, Victoria 3168 Sponsors: Ministry for Foreign Affairs of Republic of Slovenia Slovenian Religious and Cultural Centre of Ss. Cyril and Methodius, Kew, Victoria POSVETILO Priročnik posvečamo slovenskim otrokom in mladini, ki se želi učiti slovenski jezik in spoznati slovensko kulturo. Priročnik je pripravljen za razrede slovenske šole, kjer pomaga in vodi učitelj, pa tudi za posameznike, ki se opogumijo in se želijo učiti doma s pomočjo sorodnika alli osebe, ki jezik bolje obvlada. Zajeti smo želele širše otrokovo okolje, obogatitev besednega zaklada in uporabo novih besed v pogovoru. Zahvala Želimo se zahvaliti Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije za sponzorstvo, posebno še gospe Mihaeli Logar, državni sekretarki in Petri Nadižar - Štirn, svetovalki; Slovenskemu verskemu in kulturnemu središču sv Cirila in Metoda, Kew, za sponzorstvo, za uradno predstavitev priročnikov in patru Metodu Ogorevcu OFM za pripombe; gospe Andreji Trtnik-Herlec za pregled, recenzijo in koristne pripombe; učiteljicam: Veroniki Smrdel, Lidiji Lapuh in Stanki Sintič za pripombe k priročniku Učimo se slovensko prvi de 1; učiteljicama Veroniki Smrdel in Lidiji Lapuh za pripombe k drugemu in tretjemu delu priročnika; Frances Gelt za naslovno stran Učimo se slovensko tretji del in tipkanje mnogih slovenskih pesmi; Marie Pišotek za naslovno stran Učimo se slovensko drugi del, uredništvu Misli, Slovenskega Pisma in Glasa Slovenije za reklame in vsem posameznikom, ki so nas vzpodbujali. Učimo se slovensko 3. del Let's Learn Slovenian Part 3 Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca SECOND EDITION Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Slovensko versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda, Kew Melbourne, April 2004 Učitelji! Razširite in obogatite vaje s svojimi idejami. Razložite snov, še posebno slovnična pravila in delajte še več vaj; vsaka stran v priročniku je lahko osnova za vsaj deset novih strani s podobnimi ali drugačnimi vajami. Lotite se tudi skupinskih projektov, v manjših skupinah, ali pa ves razred skupaj. Ne pozabite uporabljati slovenskih knjižnic in interneta, kjer lahko dobite mnogo slik in drugih informacij. Skušale smo ugoditi željam in upoštevale smo pripombe in nasvete učiteljic, ld so priročnik uporabljale v zadnjih letih. Avtorice RECENZIJA: ZA POPOTNICO Avtorice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca so nas tokrat presenetile in razveselile s priročnikom Učimo se slovensko drugi in tretji del za učitelje osnov slovenskega jezika, ki zapolnjujeta vrzel med najosnovnejšimi vajami za popolne začetnike ter prezahtevnimi učbeniki, ki prihajajo iz Slovenije, vendar vzbujajo nekakšno strahospoštovanje, če že ne odpor, saj jim po izkušnjah učiteljic slovenščine v Avstraliji tamkajšnji učenci niso kos. V pripravo zajetnega gradiva, polnega pesmic, slik, vaj in zanimivih domislic, je bilo vložene veliko energije, skrbnih priprav, bogatih praktičnih izkušenj ter ljubezni do naših otrok in slovenstva nasploh. In uspeh ni izostal: dobili smo obsežno in vizualno bogato zbirko vaj, ki ne bo koristila le učencem in učiteljem slovenščine »Down Under«, temveč bo primerna tudi kot dodatno gradivo za utrjevanje jezika v Sloveniji, npr. za učence z bralno-napisovalnimi težavami, za gluhe in naglušne otroke in druge, s pridom pa ga bodo lahko uporabljali tudi starši za vaje doma ter (bodoči) učitelji. Ne gre tudi pozabiti, da si avtorice zaslužijo posebno pohvalo, da so delo zmogle in bile pripravljene opraviti ob službi, brezplačno in z minimalnimi stroški, saj so vse, od tipkanja, risanja, oblikovanja in priprave za tisk, opravile same. Priročnika bosta dobrodošla spodbuda in pomoč vsem, ki poučujejo začetnike in ki poleg zbirke vaj potrebujejo tudi metodična navodila za njihovo učinkovito uporabo ter popestritev pouka. Srečno! Andreja Trtnik Herlec, MSc, profesorica angleškega in slovenskega jezika V Ljubljani, septembra 1998 VSEBINA Stran Posvetilo 5 Zahvala 6 Navodilo avtoric 8 Recenzija 9 Delo 13 Delam 13 Poklici 20 Moj konjiček 23 Prosti čas 27 Počitnice 27 Izlet v planine 31 Izlet na morje 33 Na taborjenju 40 Šport 43 Nove besede 43 Olimpiada v letu 2000 47 Olimpijske igre 48 Zimski šport 56 Prazniki 65 Dan Avstralije 65 Prešernov dan 68 Pust 70 Cvetna nedelja 75 Velika noč 76 Materinski dan 84 Dan državnosti 90 Očetovski dan 91 Dan mrtvih 93 Advent 94 Miklavževanje 95 Božič 97 Vaje 105 Molitev in pesmi 121 Odmevi na Učimo se slovensko prvi del 129 Naslovi slovenskih šol v Avstraliji 132 Naslovi slovenskih knjižnic v Avstraliji 132 O avtoricah 133 DELAM Jaz pišem. Spim. Sanjam. KAJ DELA MAMA? Mama kuha. Mama MAMA KAJ DELA OCE? Oče OČE avto delo r> KAJ DELA UČITELJ? Učitelj >C4 KAJ DELA STRIC? Stric POKLICI Zidar stavbe zida, malto na opeko kida. Kruh in žemlje da nam pek, ter želi nam dober tek. Tajnica tipka, zapise termin, kliče v Ljubljano in v Berlin. Frizerka lase postriže, kodre naredi, da občudujejo te vsi. Mehanik vzame ključ, vijak in popravi tovornjak. Kuhar z belo kapo, jed pripravi vsako! Bolniška sestra maže, streže, rano ti obveže. Kadar revež si, bolnik, te ozdravi spet zdravnik. Mili Hrobath KAJ DELA? MOJ KONJIČEK ¡ti MAMIN KONJIČEK Kaj mama rada dela v prostem času? Napiši stavke in nariši ali nalepi slike. OČETOV KONJIČEK Kaj oče rad dela v prostem času? Napiši stavke in nariši ali nalepi slike. MOJ PRIJATELJ Kaj rad dela prijatelj v prostem času? Napiši stavke in nariši ali nalepi slike. je moj prijatelj. Star je Rad ima Skupaj se igrava. Rada imava Rada gledava Kaj še delata skupaj? Kam sta šla skupaj? KAJ BOM, KO BOM VELIK(A) Nalepi sliko in napiši. trt »'f4 AQTI iT1 4 O. POCITNICE Odgovori na vprašanja. Kam greš na počitnice? Kdo gre na počitnice? Ali gre tudi mama? In oče? Ali gre tudi tvoj brat? Ali gre tudi tvoja sestra? Kam gresta teta in stric na počitnice? Kam gre tvoj prijatelj? Kam gre tvoj sosed na počitnice? Ali si že bil(a) v Sloveniji? »v, IGRA V AVTU Ima glavo. Ima oči. Ima usta. Ima lase. Ima roke. Ima noge. Ima vrat. Ima hrbet. Ima prste. Ima čevlje. Ima hlače. Ima uro. Ima prstan. Kdo je to? SE ENA IGRA V AVTU Prijatelj v avtu si zamisli osebo, žival ali predmet. Vprašaj ga čim več vprašanj. Drugi v avtu smejo odgovoriti le JA ali NE. Ugani čim hitreje. Primer: Ali sem velik? ____________ Ali sem star? _ —__ Ali imam rep? -____ Ali imam štiri noge? __________ Ali sem rumene barve? Sam si izmisli vprašanja? NASA IGRA Napišite skupno novo igro z besedami. Napišite pravila. PROSTI ČAS IZLET V PLANINE Nove besede. Beri in nalepi slike. nahrbtnik čevlji hlače vetrovka, bunda srajca pulover ruta kapa sončna očala zemljevid hrana voda kažipot markacija oblaki gora planinska koča rts '.-■■«•'.■V Poišči, obkroži in napiši besede. N A H R B T N I K 0 P H S F P U L 0 V E R M G C M V G R H L A v C E E T U R U T A G C D K A P A I S 0 N v C N A 0 Č A L A u U T Z E M L J E V I D N H R A N A M B H U T R D V 0 D A K I Z 0 B L A K V R H M N Y A H 0 D I Z V Z H 0 D J U G K 0 I U s E V E R H V Z A H 0 D p L A N I N A H V F R Z K A v Z I P 0 T G S K A L S K A L A M D 0 L I N A it4 p]iš|f .iS Jt%. i. J A ^ .i." \.'y IZLET NA MORJE Nove besede. Beri in nalepi slike. Poveži besede s slikami. kopalke brisača vodne smuči potapljač plavuti Čoln morje voda morski ježek sončnik sončna očala krema za sončenje morski pes riba jadrnica galeb hobotnica sipa rak školjka peščeni grad CfS MOJ PEŠČENI GRAD Nariši sliko peščenega gradu. Napiši, kako si ga naredil. Kaj si uporabil? Napiši pravljico. Napiši, kdo je živel v tvojem gradu. V peščenem gradu je nekoč živel(a) _ m >*4 Poišči besede in jih spodaj napiši. M 0 R J E U T E C B J E Z M 0 R S K I P E S M J G V P 0 T A P L J A č V 0 D A G A L E B S 0 N v C N I K N K 0 P A L K E B N C D R U S 0 N v C N A 0 v C A L A 0 K R A K H D Š K 0 L J K A P P E v S v C E N I G R A D J U v C 0 L N K P E I A J R D E H 0 B 0 T N I C A H B F B J A D R N I C A G T R E C S 0 N C E N E B 0 K L 0 P Opiši izlet na morje. Kaj si delal(a)? NA MORJU Kaj si videl(a)? jt.NkVr!..}1 a. jI i i RAZGLEDNICA PRIJATELJU Pošlji razglednico svojemu prijatelju. Prilepi razglednico. Kaj boš napisal(a)? rrs RADOVEDNA PESEM Le kaj počne školjka, ki se na dnu morja tišči? Spi. In kaj morski ježek, ko zagleda otroka, stori? Grozi. In kaj ribice storijo, ko ribiči mreže zavihtijo? Bežijo. In kaj pravi morje, ko s skale skočim na glavo? Bravo. Dragan Lukič Odgovori. Kje je školjka? Kaj dela školjka? _ Kaj dela morski ježek? Kaj naredijo ribice? Kaj napravim jaz? ŽABE TURISTKE Tam okoli Portoroža bele skale morje boža. Tja odšle iz svoje mlake so turistke - žabe kvake. Na obali odložile so prtljago, se spočile in brez dlake so - nudistke poskakale v morske vale. Kraške sape pa so kovčke in zložljive mini stolčke v slano morje jim zmetale, da od jeze vse zelene so se kar domov pobrale in vso pot do svoje mlake razočarane regij ale. Meta Rainer Odgovori. Kje moije boža bele skale? Cf$ Učimo sc slovensko III J Kdo je odšel tja? _ Kaj so žabe odložile na obali? _ Kaj so storile žabe? - Kaj so naredile kraške sape? _ Kaj so se odločile žabe? __ NA TABORJENJU Nove besede. Beri, nalepi slike ali nariši. Poveži slike z besedami. šotor drevo ogenj taborni ogenj drva vžigalice zjutraj zvečer noč dan vrv vozel sever jug vzhod zahod kompas spalna vreča nahrbtnik NA TABORJENJU SEM SE IZGUBIL(A) Kot tabornik poznaš strani neba. Uporabi navodila in poišči pot do šotora. Ali boš našel pot? Je bila pot prava? Strani neba: S - sever J -jug V - vzhod Z - zahod IS pomeni en kvadrat proti severu. /tO Začetek Začetek, nato pojdi po kvadratih IS, 2V, 1 J, 2V, IS, 2Z, IS, 2Z, IS, 4V, IS, 3Z, 2J, 2V, 3S, 3Z, IS, 2V, 2J, 2V, 2S. PROSTI CAS NAPIŠI PISMO MAMI IN OČETU Napiši pismo mami in očetu iz taborjenja. Opiši, kaj delaš, Draga mama in oče, Lep pozdrav Vajin(a) Nove besede. Nalepi ali nariši slike in poveži slike z besedami. tek hitra hoja nogomet lov tenis namizni tenis golf minigolf hokej hokej na ledu telovadba drsanje na ledu smučanje smučarski skoki plavanje skoki v višino skoki v daljino rokomet boks košarka metanje diska metanje kladiva metanje kopja veslanje plezanje jahanje kolesarjenje dviganje uteži kotalkanje rolkanje jadranje športna gimnastika ritmična gimnastika >"/> P O il. Il SPORT Nalepi slike ali nariši in poveži z besedami. ribolov plavalec tekač telovadkinja planinec padalec padalka metalec diska igralec golfa skakalec skakalka rokoborec m bikoborec kolesarka nogometaš-igralka tenisa veslač drsalec na ledu dvigalec uteži balinar balinarka plesalka prvak prvakinja gledalec tekmovalec tekmovalka zmaga zlata, srebrna, bronasta medalja OLIMPIADA V LETU 2000 Olimpijske igre so bile leta 1956 v Melbournu (Avstralija). Leta 2000 bo olimpijska bakla zopet v Avstraliji v Sydneyu. Najboljši svetovni atleti se bodo pomerili v raznih športih, kot so: gimnastika, hokej, košarka, streljanje, tenis, plavanje, boks, judo, jadranje, kolesarjenje, skok v višino, skok v daljino, met kopja, jahanje in drugo. Priprava na olimpijske igre in tekmovanje je zelo zahtevno. Olimpijske igre privabijo milijone ljudi iz celega sveta. Olimpijske igre lahko spremljamo po televiziji. Na tisoče ljudi se iger udeleži. Olimpijske igre so vsaka štiri leta in potijujejo prijateljstvo in enotnost med državami. Prve olimpijske igre so se začele v Grčiji. Pobarvaj olimpijske kroge. OLIMPIJSKE IGRE Nalepi sliko mesta Sydneya. Napiši nekaj o tem mestu. ti OLIMPIJSKE IGRE Poišči slike olimpijskih simbolov za olimpiado v Avstraliji. Nariši jih ali prilepi. Nariši in pobarvaj tudi olimpijsko zastavo. POSEBNE OLIMPIJSKE IGRE Tudi športniki, ki so na vozičkih in drugi invalidi imajo svoje olimpijske igre. Poišči sliko in jo nalepi. Napiši nekaj stavkov o posebnih olimpijskih igrah. MEDALJE ZA SLOVENCE NA OLIMPIADI Napiši imena slovenskih športnikov, ki so dobili medalje na zadnji olimpiadi. Poišči slike in jih nalepi. rr> tisi ZLATE MEDALJE ZA AVSTRALCE NA OLIMPIADI Napiši imena avstralskih športnikov, ki so dobili zlate medalje na zadnji olimpiadi. Poišči slike in jih nalepi. NAJSTAREJSI OLIMPIJSKI TEKMOVALEC NA SVETU JE SLOVENEC Odgovori na vprašanja. Kdo je najstarejši slovenski olimpijski zmagovalec? Bil je na olimpiadi v Atlanti kot poseben gost. Kaj je nesel v Atlanto? Ali veš, zakaj je dobil medaljo? Poišči sliko in jo nalepi. f>S MOJA ZLATA MEDALJA NA OLIMPIADI Športnik si. Tekmoval boš na olimpiadi. V čem boš tekmoval? Nariši svojo tekmovalno obleko in medalje. Napiši o tekmovanju. KDO JE TVOJ ŠPORTNI VZORNIK? Napiši in nalepi sliko. rts ZIMSKI ŠPORT Nove besede. Nariši ali nalepi slike in poveži slike z besedami. sani smuči sneg led drsalke smučarska palica skakalnica bob sani slalom smuk tekaške smuči hokej na ledu U ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Ali ves, kje so bile zadnje zimske olimpijske igre? Napiši o tem mestu. Poišči sliko in jo nalepi. Napiši, kaj potrebuješ za naslednje športe. plavanje —— smučanje -- košarka -— odbojka —— drsanje na ledu —_ telovadba na orodju _ skok v daljino __ nogomet _____ tek ._ metanje kopja _ namizni tenis _ veslanje _ kolesarjenje _____ tenis _ skok v višino ___ boks dviganje uteži __ sabljanje maraton smučarski skoki smučanje na vodi plezanje streljanje z lokom ______ to Q jpf 'i Napiši, kaj igraš. Imaš sliko tvojega moštva? Nalepijo. Igram fVN >r< oí! .1 Poišči drugo polovico besede. Označi s številkami ali z barvicami. PLA OBRA TELO KO TI ZA VES METANJE ZO CANJE KOLESAR SMU DALJINO PREKA SKOK V SMU ŠARJENJE KLADIVA CI MET LO KA ODBOJ LANJE VADBA SKOK V METANJE GA VADNICA METANJE NOGO JENJE KEJ KA VIŠINO TE VANJE KOTAL SKI SKOKI KOPJA MET STRE NJE ROKO KROGLE JAK MARA SMUČAR KA SABLJA KOLE LJANJE DRSAL NIS KE TELO HO KOŠAR TON KE Obkroži pravilne odgovore. Plavalec se drsa Drsalec skače skače pleše plava se drsa Veslač teče Tekač hodi se vrti teče vesla pleza Kolesar se drsa Metalec kopja teče pleza skače kolesari meče kopje Metalec kladiva teče Boksar pleše meče kladivo teče pleza boksa Nogometaš teče Košarkar brca žogo brca žogo meče žogo skače pleše Dvigalec uteži pleše Telovadec pleza dviga uteži skače teče telovadi Igralec tenisa boksa Smučar skače pleše se drsa igra tenis se smuča KDO JE PRVI? Napiši, kdo je prvi, kdo drugi, kdo tretji, kdo ... Kdo je torej prvi? A Ani F K N S Avstralec Američan Francoz Kanadčan Nemec Slovenec i.J h k NOGOMETNA TEKMA Napiši, kaj se dogaja na nogometni tekmi. Poišči sliko in jo nalepi. MB : KAKŠEN ŠPORT BO LETA 2050? BO MORDA TUDI OLIMPIADA RAČUNALNIKOV? čf) DAN AVSTRALIJE Dan Avstralije praznujemo 26. januarja. Avstrcdska himna ADVANCE AUSTRALIA FAIR Australians all let us rejoice. For we are young and free; We've golden soil and wealth for toil; Our home is girt by sea; Our land abounds in nature's gift Of beauty rich and rare; In history's page, let every stage Advance Australia Fair. In joyful strains then let us sing Advance Australia Fair. Napiši, kako praznuješ Dan Avstralije. tys ki ZASTAVA AVSTRALIJE Poišči sliko zastave in jo nalepi. Opiši barve. m NARODNO CVETJE V Avstraliji je veliko posebnega cvetja. Vsaka država ima svoj narodni cvet. Poišči slike in jih nalepi. Viktorija Južna Avstralija Pink Heath Sturt's Desert Pea rožnato resje Sturtov puščavski grašek Novi južni Wales Tasmanija Waratah Tasmanian (Southern) Blue Gum tasmanski (južni) modri evkaliptus Zahodna Avstralija Red and Green Kangaroo Paw rdeče in zelene kengurujeve tačke Severni Teritorij Sturt's Desert Rose Sturtova puščavska vrtnica t SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK - PREŠERNOV Vsako leto osmega februarja vsi Slovenci praznujemo kulturni dan. France Prešeren je bil slovenski pesnik. Rojenje bil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Umrl je 8. februarja 1848. Napisal je veliko pesmi. Njegova pesem Zdravljicaje slovenska narodna himna. Poišči sliko Franceta Prešerna in jo nalepi. DAN ZDRAVLJICA Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan; da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. God's blessing on all nations, Who long and work for that bright day, When o'er earth's habitations No war, no strife shall hold its way; Who long to see That all men free No more shall foes, But neighbour be. France Prešeren SLOVENSKA NARODNA ROŽA Slovenska narodna roža je rdeč nagelj. Kadar oblečemo narodno nošo, si vedno pripnemo tudi rdeč nagelj in rožmarin. Nariši rdeč nagelj in pobarvaj ali nalepi sliko. Nalepi tudi sliko narodne noše. PUST V SLOVENIJI V Sloveniji praznujejo Pust Najbolj poznanje kurent. Poišči sliko kurenta in jo nalepi. en PUST JE - VESEL ČAS klovn, čarovnica, kavboj, Mikimiška, kralj, princesa, maček, Rdeča kapica, indijanček, kuhar, palček, kuharica, maske, krof, čarovnik, maškara Pustne seme so veselo plesale. Kralj je plesal s princeso. v Čarovnica je plesala z mačkom. Uporabi zgornje besede in pazi na končnice. Klovn je plesal z r__________ Indijanec je plesal z_ Mikimiška je plesala z_ Kuhar je plesal z_ Nariši. Kakšen je klovn ? Kakšna je princesa ? Poišči pustne besede in jih napiši. K L O V N K I PALČEK AMBUZRNIO P A H R VZ VE S A D F P L SDO BF ENTLI DRAUNF ON T C S J KUHARET J RDEČ A A A P I C A B I Z ČAROVNICAZE PRINCESA MA ČEK MI K I M I ŠKAPVRT KE ČNAJ I DNI ZVE KUH ARI C A K I H G F E K S A MN MA Š K A R A UT ČAROVNIK UTR PUSTNA Tralala, hopsasa, pustne smo seme, tralala, hopsasa, nič nismo lene! Tralala, hopsasa, me se vrtimo, tralala, hopsasa, in veselimo. Pustne seme zdaj norijo, po vasi se podijo. Skačejo, se smejejo, veseli pust oznanjajo. D orli Hammerschall PUST Mama krofe peče, pustna šema že priteče: Vzame krof, se zavrti, raja, poje, se smeji. Prišel k nam v vas je pust, krivih nog in krivih ust, ves razkuštran, razcefran hodi čez sneženo plan. Gode, pleše, copota, po vseh hišah ropota, smeh povsod zastonj deli, dobro voljo nam pusti. Mili Hrovath PUST Milka Mohor CVETNA NEDELJA VELIKA NOC Nove besede. Poveži besedo s sliko. zvon raglja pisani pirhi velikonočni žegen pirhi košara šunka hren klobasa potica kruh jagnje zajček Nove besede. cvetna nedelja križanje veliki četrtek vstajenje veliki teden novo življenje Jezus pobarvana jajca veliki petek piščanec velika sobota velikonočni zajček križ velikonočna nedelja PRAZNIKI VELIKA NOČ Palm Sunday Crucifixion Holy Thursday Resurrection Holy Week New Life Jesus coloured eggs Good Friday chick Easter Saturday Easter bunny cross Easter Sunday rvs PR^ VELIKONOČNA Prijazni vetri so zaveli, veselo ptički so zapeli, čez naše trate, travnike ponoči stopal nekdo je, ki nam s čarobno palico je zbudil vso naravico. In tiho vam povem še to: menda zgodilo res se bo, da jutri zjutraj zajčki vsi nam bodo jajčka barvali. To bo res čuden "kokodajc" ko gnezdo polno bo teh jajc! Za grmom tam je gnezdeče! V zeleni trati pisanke! Hej, Anžej, Tončej, deklice! Začelo se bo rolkanje! Na vasi je že možnar počil ■ in zajček plašno je odskocil. VELIKA NOC Glejte, glejte: Zajček ravno zdaj je mimo tu hitel! Kam le jajček nam je rdeči del? Morda sem pod pot? Ali tam za plot? Morda v to košaro? Ali v mamino omaro? Morda na gumno tja v seno? Ali v gnezdo na drevo? Herman Germ Dragi velikonočni zajček, si že pobarval zame jajček? Prinesi mi pisanko rdečo, modro, rumeno ali zeleno -to mi je vseeno! Najljubše seveda pa mi je, če mi do vrha napolniš gnezdeče! Herman Germ ZEGEN S pisanim prtom je pokrita košara "Kaj neki je v njej ?" vsak radovedno pobara. v Sunka, klobasa, pogača in hren in pisani pirhi -saj vem ! S košaro, polno dobrot, podajmo se na pot. Hitro v cerkev pohitimo, da žegna ne zamudimo ! Mili Hrobath VELIKONOČNI PIRHI Zajček, prinesi pirhov nam to noč, saj veš - jutri je Velika noč. Naj bodo pisani ali rdeči, da smejali se nam bodo v sreči. Smo gnezdo že ti naredili, za plotom v mah ga posadili. Večerjo smo ti tam pustili, korenček v zelje ti zavili. Tudi psa smo v sobo vzeli, za tvojo varnost poskrbeli. Pridi, čakamo te oberoč -saj veš - jutri je Velika noč! H. Medic 1. Kaj nam prinese zajček ? Zajček nam prinese _ 2. Kakšni naj bodo pirhi? Pirhi naj bodo_ 3. Kje so gnezdo naredili ? Gnezdo so naredili_ 4. Kaj smo pustili za večeijo ? Za večeijo smo pustili_ rrs Ifcl VELIKA NOČ Maja je vstala ob sedmih zjutraj. Oblekla seje in stekla iz hiše. Pod drevesom je iskala Uganka Zunaj je belo in trdo, znotraj pa mehko, belo in rumeno. Kaj je to? Ali veš, kam bo zajček skril pirhe ? Zajček bo skril pirhe ... Poveži pravilno. za drevesu pred zid pri vrata pod stopnice med grmovje na travo v mizo Kakšne barve je pirh? Pobarvaj. Pirh je rdeč. Pirh je moder. Pirh je vijoličast. Pirh je pisan. 0 rvs tf' DAN MAMIC Vsako leto praznujemo dan mamic. Ta praznik praznujemo vsako drugo nedeljo maju. Spomnimo se svojih mamic. Mamice nas imajo zelo rade. Napiši, kaj želiš svoji mamici za njen dan. Nariši tudi šopek rož. fttaji mamici Tvoj(a) KAJ DELA MAMA ? Mama..... lika, pere, briše, obeša perilo, šiva, čisti, kuha, pospravlja, pometa, kupuje, bere, piše, gleda, posluša. Nariši sliko. Moja mama obeša perilo. MOJA MAMA MOJA MAMA Kaj dela mama ? Mama_juho v kuhinji. čisti Mama_prah. pometa Mama_srajco. kupuje Mama_gumb na hlače. bere Mama_kopalnico. šiva Mama_stvari v trgovini . pospravlja Mama_knjigo. briše Mama_kuhinjo. lika Mama_sobe. kuha MATERINSKI DAN Dobro jutro, mamica! Pripravljena je kavica in potica in pogača, miza praznična te čaka-saj danes je tvoj veliki dan! V zahvalo za skrbi in delo ti cvetja in poljubček dam! M. Hrobath. MAMICI Misli so moje kakor maijetke, drobne in nežne, kakor so cvetke. Tebi za praznik šopek povijem, želje iskrene s poljubčki odkrijem. Prej mi ta dar prav iz srca od tvojega sinka...! Prej mi ta dar prav iz srca. To ti želi tvoja hčerka...! Jelka Balada m '?4 MATERNI JEZIK Ko sem bil majhen, me je tako učila mama, ko sva bila sama: "Poslušaj, sinko moj! To je moja noga, tam je tvoja žoga. To je nos in to je glava, in midva se imava zelo, zelo rada!" Naučila meje govoriti, moje misli v besede spremeniti. Zdaj govorim, govorim in se drugih jezikov učim. Vsak jezik je lep in koristen -materni jezik pa naj ostane neizbrisen! Mili Hrobath DRAGA MAMICA Dolgih pesmic ne znam, pa šopek rožic ti dam z njim ti povem, kako rad te imam! Herman Germ. DAN DRŽAVNOSTI, 25. JUNIJ Slovenija je postala samostojna demokratična država leta 1991. Poišči slovensko zastavo in jo prilepi spodaj. Napiši, kakšne barve vidiš na slovenski zastavi. DAN OČETOV Vsako prvo nedeljo v septembru v Avstraliji praznujemo dan očetov. Takrat smo posebno pozorni do očetov in jih skušamo razveseliti. Napiši, kako ti razveseliš svojega očeta. Napravi čestitko in jo podari očetu. j Tvoj (a) DRAGEMU OČKU Očka moj, v dar ti dam - srček svoj. Nimam srebrnikov v žepu svojem -pesmic sto, če hočeš, ti zapojem. Da doživel bi Še mnogo let -želi iz vse duše sinko ti! Nariši očeta. 1. NOVEMBER DAN MRTVIH Prvega novembra se spominjamo sorodnikov, prijateljev in vseh drugih ljudi, ki so umrli. Na grobove nesemo cvetje in prižgemo svečke. Spominjamo se jih s posebnimi molitvami. Nariši cvetje in svečke. Napiši, komu v spomin gori tvoja svečka. CVETKE NA GROBU OB GROBU Cvetke grobovom nesimo -tam naši prijatelji spe, lučke jim zlate prižgimo, da bo jim veselo srce. Krizantema -pogovor z rajnim, nema beseda. Spomin na očeta, babico ali soseda. S solzami grobove rosimo: za rajne tolažba bo to. Za dušice verne molimo, da k Bogu dospejo v nebo . . . Krizantema -roža spomina. P.K. Mili Hrobath C* Adventni venec spletli smo, štiri sveče nam povejo, da se bliža Čas veselja, sreče, radosti, miru. Dorli Hammerschall Pred božičem. Zadnje štiri tedne pred božičem napravimo adventni venec s štirimi svečami. Prvo nedeljo prižgemo vijoličasto, drugo nedeljo tudi vijoličasto, tretjo nedeljo roza svečko in četrto nedeljo spet vijoličasto. Nariši adventni venec. MIKLAVŽ Miklavž v Cujte, čujte, nekdo hodi.. Micka, Tonej, tiho bodi! Trka tu, trka tam... Pridi, sveti mož, zdaj k nam! Čakamo te že težko, se radujemo zelo. D orli Hammerschall SVETI MIKLAVŽ Miklavžek, Miklavžek, ti striček naš zlati, kdo polni ti vreče, da moreš vsem dati? Tončku voziček, Lenki pero, Petru mošnjiček in Majdo kolo. Miklavžek, Miklavžek, prejel sem nožiček, še hvala za zvezke, ti ljubi naš striček. Hinko Medic tS MIKLAVŽEV VEČER Poznate legendo o škofu Miklavžu? Miklavž je imel otroke zelo rad. Miklavž nosi rdeč škofovski plašč z zlatim robom in na glavi škofovsko mitro z zlatim križem. Ima dolgo sivo brado in škofovsko palico v roki. Miklavža spremlja parkelj. Rožlja z verigo in ima velik koš. Črn je, ima rogove in dolg rdeč jezik. Zvečer dajo otroci na mizo krožnike ali postavijo na okno čevlje. Zjutraj najdejo tam razna darila. Tone je bil letos posebno priden. Miklavž mu je prinesel jabolko, tri pomaranče, dve čokoladi, sedem bonbonckov, štiri orehe in palico. Hvala lepa ti, Miklavž ! Kaj je Miklavž prinesel Tonetu ? Kaj je tebi prinesel Miklavž ? Nariši sliko Miklavža. Božič praznujemo 25. decembra. Takrat praznujemo Jezusovo rojstvo. Postavimo in okrasimo, božično drevo. Prižgemo lučke, svečke, obesimo razne okrase in pojemo božične pesmi. V Sloveniji je v tem času zima. Zapade sneg in pobeli vse naokoli. V Avstraliji imamo ob božiču Šolske počitnice. Vreme je prijetno toplo, ker je poletje. Kopamo se na morju. Preberi in odgovori na vprašanja. Kdaj praznujemo božič? Kaj praznujemo takrat? Kaj postavimo kot simbol božiča? S čim okrasimo božično drevo? Katere pesmi pojemo? Morda znaš kakšno pesem? Kateri letni čas je v Sloveniji ob božiču? Kdaj so v Avstraliji šolske počitnice? Kateri letni čas je v Avstraliji ob božiču? Napiši, kaj ti delaš med poletnimi počitnicami. trs PRIPRAVA NA BOŽIČ Preberi in napisi pravilno besedo v stavek. Sveta noč 1 v • v bozic zvončke jaslice piškote smreko bonbone darila Kmalu bo Mama bo spekla Oče bo prinesel Otroci bodo na drevo obesili piškote,_ kroglice,_ in zvezdice. Pod smreko bodo postavili _in Skupaj bodo zapeli pesem Zaželeli si bodo vesel božič. : Preberi in nariši. Obiskal nas bo Božiček. Otroci po svetu mu pošiljajo pisma. Otroci ga prosijo za igrače in knjige. Kadar sneži, se pripelje s sanmi. V sani so vpreženi jeleni. Zvonijo z zvončki. Božiček pod okrašeno smreko pusti darila. Nariši darilo, katerega si želiš. %t KAJ JE PRINESEL BOŽIČEK? 1. Mami je prinesel _______ 2. Očku je prinesel 3. Sestri je podaril en >\4 KAJ JE PRINESEL BOŽIČEK ? 4. Bratu je dal 5. Menije izročil BOŽIČ V jaslicah trdih dete leži, mimo tam spava, v snu se smeji. Angeli pojejo; "Slava Bogu!" Ljudem pa želijo ljubezni, miru. Dorli Hammerschall MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE Maja krasi božično drevo: pripenja mu pentlje rdeče, s snegom posute zvončke za pozvanjanje sreče, bučke, svetleče kot svila, dišeče palčke, kadila, krhke mavrične ptice, zvezdice repatice in sinji roj angelov, ki jim žare perutnice. Na koncu, prek vseh okraskov, Maja razgrne še mrežo tenkih, svilnatih laskov, prižge utripajoče luči in si močno zaželi, da bo praznik trajal vsaj še sto dni! v v Bina Stampe Zmavc CfS %*r ČE BI JAZ BIL BOŽIČEK Napiši in odgovori na vprašanja. Če bi ti bil Božiček, komu bi dal darila? Darila bi dal Kaj bi dal? Kaj bi želel mamici? Kaj bi želel očku? Kaj bi želel bratcu? Kaj bi želel sestrici? Kaj bi želel prijatelju? _ Kaj bi želel ljudem po svetu? «',C4 VELIKA IN MALA ZEČETNICA Imena oseb, priimke, imena krajev, mest in držav pišemo z veliko začetnico. Napiši pravilno. matjaž Matjaž hiša -— roka —_- knjiga -- avstralij a ________ mama jabolko _____ Slovenija ______ maribor ______ učiteljica jana _ _______ simon -_____ postojnska jama --__— slon - - marko —- zdravnik - k*- Poišči napake in pravilno uredi stavke. Mi plavate v bazenu. Jaz se igrava z muco. Midva plavajo v bazenu. Ti delam nalogo. On se igrata z muco. Vidva plavamo v bazenu. Oni dela nalogo. Vi se igrata z muco. Onadva delaš nalogo. m Dokončaj stavke v trdilni in nikalni obliki Tukaj, tu Žirafa je tukaj. Žirafe ni tukaj. Žirafa j e tu. Žirafeni tu. Opica _ Opica _ Kamela _ Kamela _ Kača — Kača — Muca — Muca ._ Teta — Teta — Mama — Mama — Oče je tukaj. Oče je tu. Stric — Stric — Bratje tukaj. Bratje tu. Slon __ Slon _ Medved — Medved _ Lev __ Lev rrs Očeta ni tukaj. Očeta ni tu. Brata ni tukaj. Brata ni tu. VAJE ___delam nalogo. __delaš nalogo. __dela nalogo. _____se igrava z muco. _____se igrata z muco. ______se igrata z muco. __plavamo v bazenu. __plavate v bazenu. ___plavajo v bazenu. Poišči napake in pravilno uredi stavke: Mi plavate v bazenu.................................... Jaz se igrava z muco................................... Midva plavajo v bazenu.............................. Ti delam nalogo.......................................... On se igrata z muco.................................... Vidva plavamo v bazenu............................ Oni dela nalogo.......................................... Vi se igrata z muco..................................... Onadva delaš nalogo.................................. m VAJE Jaz sem Marko. Ti si Sonja. On se igra z žogo. Midva sva ubogljiva. Vidva sta poredna. Onadva jesta kosilo. Mi gremo v kino. Vi greste z nami. Oni bodo ostali doma. Kdo sem jaz? Jaz sem Marko. Kdo si ti? Kaj dela on? Kakšna sva midva? Kakšna sta vidva? Kaj delata onadva? Kam gremo mi? Kam greste vi? Kje bodo oni? Cf*> »ff\ ČAROVNICA SEM. KUHAM. Kaj kuham? V lonec napiši, kaj kuha čarovnica. SLIŠIM... POSLUŠAM. Napiši pravilno. Uporabi besede, ki so napisane v ušesu. Pazi na končnice. TRDILNA IN NIKALNA OBLIKA Dokončaj stavke. Mama je doma. v Želva je v vodi. Kača je v kletki. Sestrajevšoli. Gazela je v travi. Zebra je v travi. Opica je v kletki. Riba je v reki. Žaba je v mlaki. Raca je v travi. Goskaje v senci. Luna je na nebu. Oče je doma. Stric je v službi. Stari oče je na dopustu. Bratje v šoli. Avto je v garaži. Sosedje na vrtu. Medvedje v brlogu. Slon je v travi. Nosorog je v travi. Levje v senci. Tiger je v brlogu. Kolo je doma. Drevo je na vrtu. Sonce je na nebu. Mame ni doma. Želve ni v vodi. Kače ni _ OČeta ni doma. Strica ni v službi. Starega očeta — Kolesa ni doma. Sonca VA Jlf, Dokončaj stavke v trdilni in nikalni obliki - Tukaj, tu Miza je tukaj. Miza je tu. Tabla _ Tabla Kreda - Kreda ~ Brisača - Brisača ~ Radirka - Radirka - Učiteljica - Učiteljica ~ Teta Teta Zvezek je tukaj. Zvezek je tu. Svinčnik - Svinčnik - Stol — Stol Pero je tukaj. Pero je tu. Okno je tukaj. Okno je tu. Mize ni tukaj. Mize ni tu. Zvezka ni tukaj. Zvezka ni tu. Peresa ni tukaj. Peresa ni tu. Okna ni tukaj. Okna ni tu. rvs VELIK, VELIKA, MAJHEN, MAJHNA Napiši slovensko. Muca je velika. (big) Miška je majhna. (small) Vazaje -—--- (big) Škatla je ____( small) Čebela je ___. . (small) Jagoda je _________- .(small) Hišaje ._—____. (big) Hruška je _—______ . (big) Igrača je ._____-(big) Roža je --—--. (small) Ovca je _—----.(small) Račka je___—_. . (big) Goskaje _____- .(small) Ograja je -—-_____ .(big) Avto je velik. ______. (big) Čevelj je majhen. __— .(small) Papirje —-----(big) Šal je —-—-— .(small) Oče je -—----. (big) Bratje __—_— . (small) Stric je .___— -(big) Metulj je _______.(small) Pes je ____— .(small) Konj je ___—---(big) Osel je ___—__.(small) Tigerje __-_--. (big) Dodaj slovenske besede, ki manjkajo. Hrast je velik. Hrast je večji. Hrast je največji. Smreka je v_____. Smreka je v____. Smreka je n______ Breza je t____. Breza je t_____. Breza je n________. Bor je v____. Bor je v____. Bor je n_______ Bor je 1__. Bor je 1____. Bor je n_______. Bukev je m_____. Bukev je m_____. Bukev je n______ Breza je n____. Breza je n____. Breza je n_______. Smreka jen_____. Smreka je n____. Smreka je n______ Hrast je m_____. Hrast je m_____. Hrast je n________. (big) (bigger) (biggest) (tall) (taller) (tallest) (thin) (thinner) (thinnest) (big) (bigger) (biggest) (nice) (nicer) (nicest) (small) (smaller) (smallest) (short) (shorter) (shortest) (short) (shorter) (shortest) (small) (smaller) (smallest) rts i*' Ucimoseslovenskolll . ' i-Jsi VELIK, VELIKA, MAJHEN, MAJHNA Napiši slovensko. Uporabi besede, katere si se naučil(a). P ki i LEPA, LEPŠA, NAJLEPŠA Napiši slovensko. Dodaj besede, ki manjkajo. Ta roža je 1___. (beautiful) Ta roža je 1____. (more beautiful) Ta roža je n_______. (most beautiful) Ta hiša je v_____. (big) Tvoja hiša je v____. (bigger) Naša hiša je n_______. (biggest) Ta miza je v_____. (big) Ta miza je v____. (bigger) Ta miza je n_______. (biggest) Ta sveča je v_____. (tali) Ta sveča je v_____. (taller) Ta sveča je n_______. (tallest) Moja muca je m_____. (small) Tvoja muca je m_____. (smaller) Njena muca je n________. (smallest) Tvoja obleka je 1___. (beautiful) Moja obleka je I____. (more beautiful) Njena obleka je n_______. (most beautiful) Moja roka je m_____. (small) Tvoja roka je m_____. (smaller) Njegova roka je n________. (smallest) Ta čebela je v_____. (big) Ta čebela je v____. (bigger) Ta čebela jen_______. (biggest) rr> hr MAJHNA, MANJŠA, NAJMANJŠA Napiši slovensko. Dodaj besede, ki manjkajo. Ta obleka je 1___. (beautiful) Ta obleka je 1____. (more beautiful) Ta obleka je n_______. (most beautiful) Ta šola je v_____. (big) Tvoja šola je v____. (bigger) Naša šola je n_______. (biggest) Ta omara je v_____. (big) Ta omara je v____. (bigger) Ta omara je n_______. (biggest) Ta luč je v_____. (tali) Ta luč je v_____. (taller) Ta luč je n_______. (tallest) Moja soba je m_____. (small) Tvoja soba je m_____. (smaller) Njena soba je n________. (smallest) Tvoja igrača je 1___. (beautiful) Moja igrača je 1____. (more beautiful) Njena igrača je n_______. (most beautiful) Moja knjiga je m_____. (small) Tvoja knjiga je m_____. (smaller) Njegova knjiga jen________. (smallest) Ta metulj je v_____. (big) Ta metulj je v____. (bigger) Ta metulj jen_______. (biggest) on NAPAKE Napiši pravilno. Jaz gledamo. Mi se igraš. Vi se kopamo. Oni se joka. Ti gledamo. Ona pišemo. Jaz rišemo. Vi pišeš. Midva pišem. Vidva pojemo. Onadva gleda. Ti rišemo. Ona pojeta. VESELA RIBA Riba je stara in je zobe zgubila. v Sla je k zdravniku, da bi nove dobila. Sedla je riba preplašeno pred zdravnika in ta ji je v usta zataknil-dva majhna glavnika Riba je srečna, ker je spet zdrava. Zjutraj veselo po morju plava. In ko zbudijo se ribice nasmejane, skočijo materi ribi skoz usta -in so počesane. Odgovori. Kaj je riba zgubila? Kam je šla riba? Kam je riba sedla? Kaj jije zdravnik dal v usta? Kje plava riba zjutraj? Kakšne se zbudijo ribice? Kam skočijo ribice? OČe naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen. Zdrava Marija, milosti polna, Gospodje s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. Slava bodi Očetu in Sinu in Svetemu duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. MOJA MOLITEV IN ZAHVALA Napiši, koga naj Bog blagoslovi in zakaj si Bogu hvaležen. Blagoslovi Gospod mojo mamo. Hvala Ti, Gospod, za mojo družino. BERI ROŽMARIN ZELENI Beri, beri rožmarin zeleni, beri, beri, Micika, rožmarin zeleni. Jaz bi brala, komu bi ga dala? Lepim fantom, lepim fantom, bi ga rada dala. Lepi fantje so sami zapravljavci, kar imajo, kar imajo, vse za vince dajo. Narodna NA PLANINC AH Na planincah sončece sije, na planincah sončece sije, na planincah sončece sije, na planincah luštno je. Gor pojejo ptičice drobne, gor pojejo ptičice drobne, gor pojejo ptičice drobne, gor pojejo ptičice. Gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice. Eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, da si šopek naredi. Za klobuk ga bo pripela, za klobuk ga bo pripela, za klobuk ga bo pripela, da ga vetrič ne odpihlja. Narodna m NAŠA ČETICA KORAKA Naša četica koraka strumno in veselo, mi pa vsi najboljše volje pojdemo na delo. Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi, da bo mogel svoje zajčke pred lisičko skriti. - v Žiga žaga poje žaga, rom pom pom kladivo, mi pa vsi najboljše volje pojdemo na delo. NA GRIČU Na Eltham-griču bor šumi, kot lipa naša sred vasi in v gozdu, kjer je kraj poti slovenski dom stoji! Rojaki tu se shajajo veselega srca, tu pevajo in rajajo, kot so nekoč doma. Na griču bor bo zelenel, domače pravljice šumel, slovenski duh bo tu živel, dokler bo Eltham pel! Zmago Rafolt trt KEKEC Kdor vesele pesmi poje gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko ga užene v kozji rog. Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce v drugi roki zlati smeh. Bistri potok hitri veter bele zvezde vrh gora, grejo z mano tja do konca tega Širnega sveta. Jaz pa pojdem..... Nariši Kekca. VII F V IN p i? ^ 4 sCJ >/; NAVZGOR SE ŠIRI ROŽMARIN Navzgor se Širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okence zagrnjeno večerno sonce sije. Rdeča ruta, bel ošpet in zagorelo lice, tako se s polja vračajo dekleta in kmetice. Ti nageljni, ta rožmarin, ta okna polna sonca, saj takih nima celi svet pa pojdi tja do konca. Narodna MOJCINA PESEM Ptička, ki sladko žgoliš, vetrc, ki v vejah šumiš, preko dobrav nesi pozdrav, daleč tja v rodno mi vas. In ko se vrneš, povej, kdaj bo, kot bilo je prej, kdaj spet domov, preko bregov, šla bom tja v rodno mi vas. Ptička ne poje mi več, vetrc odjadral je preč, sama sem spet, mrzel je svet, daleč mi rodna je vas. iz filma Kekec »f4 RASLA JE JELKA Rasla je jelka do neba, do neba, rasla je jelka do neba. v Sirila veje do zemlje, do zemlje, širila veje do zemlje. Kraj jelke vodi stezica, stezica, kraj jelke vodi stezica. Po stezi bratec hodil je, hodil je, po stezi bratec hodil je. Za roko sestro vodil je, vodil je, za roko sestro vodil je. Narodna BARČICA Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo. Oj le naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kej. BarČica po morju plava, jadra se razpenjajo. Oj le naprej, oj le naprej, do neskončnih krajev mej. Narodna ČESTITAMO! Končal(a) si Učimo se slovensko 3. del ODLIČNO! ODMEVINA UČIMO SE SLOVENSKO, Prvi del Učimo se slovensko 1. deljo dolgo pričakovan in nujen priročnik za otroke, ki se želijo učiti slovensko. Priročnik je dober uvod v učenje jezika in upošteva potrebe tistih, katerim je slovenski jezik drugi jezik. Vključene delovne strani so prijetne in zabavne in bogate v izkušnjah in delu, da se lahko obdrži otrokovo zanimanje. Vaje vključujejo besede in slike, ki vabijo in vzpodbujajo k uspešnemu učenju. Lahko izdeluješ strani, četudi si začetnik pri učenju jezika. V vaje so vnešene različne učne metode. Jezik je predstavljen v različnih oblikah; v pesmih, v ugankah, križankah in z delovnimi vajami, ki se ujemajo z besedilom. Priročnik v pesmih delno predstavi tudi slovensko kulturo in obenem pospešuje učenje in izgovoijavo glasov. V začetku priročnika je izredno dobro razložena izgovoijava glasov, ki so vpleteni v celotno besedilo priročnika. Nekatere razlage so težje razumljive. Lahko bi bilo poudaijeno za koga je bil priročnik sestavljen: ali za posameznika, ki se želi učiti jezika ali za skupino otrok v šoli, ki ima učiteljevo pomoč. V priročniku je poudaijeno učenje besed, včasih pa je že zahtevano znanje tvorbe stavka, kar je težje, če ni razloženo. Priročnik bi pridobil z razširjeno razlago o tvorbi stavkov in pravil, ter s seznamom knjižnic in slovenskih šol, kjer bi posamezniki lahko dobili nadaljne informacije. Kot učiteljica slovenskega jezika lahko priporočim priročnik, kot dober delovni zvezek, ki se bo uporabljal kot dodatek pri učenju določenih področij. Avtoricam čestitam za idejo, za delo in trud pri ustvaijanju tako potrebnega pripomočka za učenje slovenskega jezika v slovenski skupnosti. Veronika Smrdel, učiteljica v Slomškovi šoli, slovensko versko in kulturno središče sv. Cirila in Metoda, Kew, Victoria Melbourne, 17. okrobra 1998 Prvi del priročnika Učimo se slovensko mi zelo koristi pri učenju slovenskega jezika. Za današnje čase moramo imeti posebno zbrano gradivo za učenje, saj učimo otroke tretje generacije, ki doma večinoma ne govori slovensko. V priročniku so vaje primerne za take učence. Priročnik uporabljam predvsem za začetnike. Križanke, skrivalnice, dopolnjevanje besed, povezovanje besed in branje pa uporabljam za učence, ki že bolje razumejo. Priročnik mi koristi pri pripravi snovi, saj je .velikokrat treba pripraviti še dodatno snov za različne stopnje starosti in znanja učencev. V teh razredih bi potrebovali tudi večje zemljevide Slovenije, da bi otroci zaznamovali rojstne kraje svojih staršev in starih staršev; kje živijo sorodniki in znanci. V priročniku bi bil primeren tudi kratek povzetek o mestih v Sloveniji, o industriji, šolah, bolnicah, cerkvah in podobno. V prvem deluje vključeno nekaj tudi o božiču in veliki noči. Lepo bi bilo malo razširiti. Manjka Prešernov dan kot praznik in še drugi prazniki. Tudi Miklavž in pustovanje bi bilo lahko prikazano s slikanico. Prvi del Učimo se slovensko je dragocen priročnik in iskreno čestitam Dragi Gelt, Magdi Pišotek in Mariji Penca. Upam, da ga bomo znali dobro izkoristiti in ceniti. Lidija Lapuh, učiteljica slovenske šole Planica, Springvale, Victoria Melbourne, 20 oktobra 1998 Odkar sem pričela s poučevanjem Slovenske Etnične šole v Adelaidi sem imela v pomoč priročnik Učimo se slovensko 1. del Priročnik mi je bil pri poučevanju jezika v veliko pomoč. Moji učenci so vsi tukaj rojeni, zato smo zaceli učiti slovenski jezik prav od začetka in to je seveda z našo abecedo. Ravno tako se začne tudi priročnik, ki se nato nadaljuje s preprostimi opremljenimi slikami in z razločnimi navodili. Priročnik vsebuje veliko novih besed in veliko nalog. Otroci, ki sem jih poučevala so bili povprečno iste starosti, med 7 in 10 letom, zato sem lahko uporabljala priročnik za vse enako. Sedaj pa poučujem tudi odrasle. Nekateri že imajo podlago v slovenskem jeziku, zato mi ta priročnik ne pride v poštev, ker je za mnoge od njih prelahek. Priročnik bi moral vsebovati več slovnice: glagol, števnik, samostalnik, pridevnik, zaimek; sklone itd. In s tem seveda tudi več vaj, katere bi učenci lahko naredili doma in si s tem utrdili besedni zaklad in se naučili pravilno pisati stavke. Stanka Sintič, Slovenska etnična Šola, Adelaide Adelaide, 2. novembra 1998 Slovenske šole v Avstraliji: Slomškova šola, Slovenian Religious and Cultural Centre of SS Cyril and Methodius, 19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Slovenska šola, Slovenian Association Melbourne Inc., 82 Ingrams Road, Research, Vic. 3095 Slovenska šola, Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Soden Road, Bankholme, Vic. 3175 Slovenska šola, Slovenian Association Ivan Cankar Geelong, 310 Goldsworthy, Lovely Banks, Vic.3221 Slomškova šola, Slovenian Religious and Cultural Centre of St. Rafael, 313 Merrylands Road, Merrylands,N.S.W. 2160 Slovenska šola, Slovenian Centre Inc., 51 Young Ave., W. Hindmarsh, S.A. 5007 Slovenska etnična šola, Adelaide. Samostojna šola. Stanka Sintič, 30 Raggatt Cres., Mitchell Park, S.A. 5043; (pouk je v prostorih Slovenskega kluba Adelaide) Victorian School of Languages, The Association of Slovenian Teachers in Victoria, Aleksandra Ccferin, 43 Stockdale Ave., Clayton, Vic. 3168 Institute for Slovenian studies of Victoria www. thezaurus. com Saturday School of Slovenian Language, Girls High School, Mona Street, Bankstown, N.S.W. 2200 Slovenian on line http://www.slovenian.com/ Slovenske knjižnice v Avstraliji: Baragova knjižnica, Slovenian Religious and Cultural Centre of SS Cyril and Methodius, 19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Knjižnica Slovenskega društva Melbourne, Slovenian Association Melbourne Inc., 82 Ingrams Road, Research, Vic. 3095 Knjižnica Slovenskega društva Planica Springvale, Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Soden Road, Bankholme, Vic. 3175 Slovenska knjižnica Slovenskega Primorskega Socialnega Kluba Jadran, S.P.S.K. Jadran Inc., 35 Duncans Lane, Diggers Rest Vic. 3427 Knjižnica Slovenskega verskega in kulturnega središča, Slovenian Religious and Cultural Centre of St. Rafael, 313 Merrylands Road, Merrylands, N.S.W. 2160 Knjižnica Slovenskega verskega in kulturnega središča, Adelaide, Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., W. Hindmarsh, S.A. 5007 Knjižnica Slovenskega društva Planinka, Slovenian Australian Association Planinka, 146 Redland Bay Road, Comubia, Qld. 4130 Slovenski mediji v Avstraliji: Glas Slovenije: Stičišče avstralskih Slovencev na internetu. Tu so naslovi slovenskih organizacij, novice, časopis na internetu, stiki v Sloveniji in po svetu in druge informacijami. http://www.glasslovenije.com.au/ Misli, Religious and Cultural Monthly, 19A'Beckett Street, Kew, Victoria 3101 Glas Slovenije, Two weekly Slovenian magazine, PO Box 559, Round Corner, Dural, N.S.W. 2158 Svobodni razgovori, 8/39 Robin Place, Ingleburn, N.S.W. 2565 Novice, Slovenian Association Planica Springvale Inc., 11 Sodcn Road, Bankholme, Vic.3175 Slovenske radijske oddaje: SBS Melbourne, 1224 AM; SBS Sydney, 2EA, 97.7 FM; SBS Adelaide, 106.3 FM; SBS Canberra 105.5FM - vse oddaje vsak torek in vsako nedeljo od 8.00 - 9.00; SBS Perth 96.6 FM, vsak torek od 9.00 - 10.00; 3ZZZ, Melbourne, 92.3 FM vsako sredo od 19.00 - 20.00; Geelong 100.3 FM, vsako sredo od 21.00 -22.00; Wollongong 2 VOX 106.9 FM, vsako nedeljo od 10.00- 11.00; Mildura HOT FM 106.7 Victoria; 90.7 FM Wentworth in Robinvalc, NSW, vsak torek; Adelaide 5EBE 103.1FM, vsako sredo od 19.30-20.00 in vsako nedeljo od 14.00- 14.30; Brisbane 4EB, 1053 AM, vsako soboto od 18.00 - 19.00; Canberra, 2XX 100.7 FM, vsak četrtek od 19.00 - 19.30; Perth 6EBA 95.3 FM, vsak petek od 19.30 -20.00; TV 31 Melbourne. O AVTORICAH Draga Gelt, O. A.M. (Order of Australia Medal), Učiteljišče v Ljubljani, Študij na Royal Melbourne Institute of Technology, Melbourne Rojena je bila na Dobrovi pri Ljubljani. Po končanem učiteljišču, leta 1967 v Ljubljani, je odšla v Nemčijo in zatem v Avstralijo. Takoj seje vključila v kulturno delo v slovenskem verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda, v Kewju, kjer je učila v slovenski šoli in osnovala ter vodila več let folklorno skupino in sodelovala pri kulturnih prireditvah. Skoraj 20 let je vodila in učila v šoli Slovenskega Društva Melbourne, kjer je vodila tudi vsa leta otroške, mladinske in odrasle folklorne skupine. V tem času je oganizirala in pripravljala večinoma vse kulturne programe pri Slovenskem društvu Melbourne, skupno s sodelavci, in organizirala razstave otroških slik in risb, kot je bila razstava ob mednarodnem letu otroka z naslovom Podajmo si roke v svetu miru - Lets Join Hands in the World of Peace, zbrano v knjižici Svet naših otrok - World of Our Children, 1979. Prevedla je nekaj slovenskih pravljic za vključitev v knjigo Folktales from Australia's Children of the Worlds 1979. Organizirala je razstavo otroških risb in plakatov ob praznovanju Mednarodnega leta miru. Leta 1983 ji je bilo podeljeno častno članstvo Slovenskega društva Melbourne, v priznanje za prostovoljno kulturno in šolsko delo. Učila je slovenščino tudi 10 let v gimnaziji, v sobotni šoli Saturday School of Modem Languages, kot članica Slovenske učiteljske zveze v Viktoriji. Po več letih prostovoljnega dela in zbiranja dokumentacije in drugega materiala, je bila izdana knjiga Slovenians from the Earliest Times, 1985, ilustrirana zgodovina Slovencev. Knjiga je bila leta 1988 dodana na seznam učnih knjig (Reference books for background reading) za pouk slovenskega jezika in kulture v Victorian School of languages države Viktorije. Dobičku od prodanih knjig se je odpovedala z željo, da se denar uporabi za sklad za pomoč nadarjenim študentom. Deset let je prevajala dokumente, pisma in obrazce za Department of Immigration and Ethnic Affairs. Prevedla je nekaj matematičnih vaj iz revije Presek, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za uporabo v avstralski enačici Function, a School Mathematics Magazine. Sodelovala je kot kulturna referentka in sodelavka z referentom za šolstvo pri Slovenskem Narodnem Svetu Viktorije, za Slovensko avstralsko Konferenco, kot del Svetovnega slovenskega Kongresa. Pripravljala je dokumentacijo ter kulturne programe, in se udeležila konference v okvirju Svetovnega Slovenskega Kongresa v Sydneyu, kjer je podala referate o kulturnem delu in o šolstvu v Viktoriji. Za Narodni Svet Viktorije je pripravila informacijski list A new Countiy is Bom - Slovenia. Skupno s Stanko Gregorič, takratno urednico Slovenskega Pisma, je pripravila Kroniko - Chronicle dogodkov v Sloveniji. Z Magdo Pišotek, učiteljico na Mt. Lilydale College, in Marijo Penca, je pripravila priročnik za učenje slovenskega jezika za otroke, Učimo se slovensko, prvi del - Let's Learn Slovenian, Part /, 1992 in Učimo se slovensko, drugi del - Let's Learn Slovenian, Part 2, 1999. Pomagala je supervisorju pokojne Irene Birsa, Dr. Kethu Simkinu iz La Trobe Univerze, pri končni ureditvi v zvezi z zgodovinsko vsebino, da je Irenin magisterij izšel kot knjiga Slovenians in Australia, 1992 in napisala posvetilo. Sodelovala je pri pripravi knjižice Mediterranean Europe Phrase Book, 1992, s pripravo slovenskega dela in pri pripravi zbirke mednarodnih iger za otroke in odrasle, avtoric Wilme Bedford in Jenny Robinson, Life. Be in it. Book of World Games, 1998 z razgovorom na jutranji radijski oddaji 3LO, (ABC), skupno z avtorico knjige, decembra 1998. Pomagala je urednici Glasa Slovenije, pri začetnem računalniškem oblikovanju, sodelovala s članki, sedaj pa pomaga tudi pri računalniški opremi Misli. Udeležila se je Seminarja slovenskih učiteljev iz južne poloble - Argentine in Avstralije, 1996 v Sloveniji, kar je omogočilo Ministrstvo za vzgojo in Šport ter Zunanje Ministrstvo Republike Slovenije. Napisala je posvetilo k pesniški zbirki V zorenju duše, Ivana Legiše, 1998. Zbira material za spominsko knjigo o pokojnem patru Baziliju Valentinu, O.F.M.,M.B.E., pripravlja pa tudi delovni zvezek za tečaj slovenskega jezika za odrasle. Njeno delo kot grafična risarka in ilustratorka s pomočjo računalnikov je tiskano v mnogih magisterijih, doktoratih, v mednarodnih strokovnih publikacijah kot: National Geographic, Science Magazine, Scientific American in drugi; v 14ih obširnih strokovnih knjigah in v 8ih otroških knjižicah z naravoslovno vsebino. Sodeluje pri pripravah mednarodnih konferenčnih in razstavnih katalogov za Avstralijo, Ameriko in Japonsko, v knjigah kot dopolnila k predavanjem; v knjigah in priročnikih, pripravljenih za pomoč učiteljem na nižji in srednji stopnji državnih avstralskih šol, kot so The Dinosaurs of Darkness Science Activity Kit; Ghosts of The Great Russian Dinosaurs Exhibition, Junior and Senior Student Activities; Recycling Rescued Rubish; Pulp And Paper Educational Resource. Sodelovala je pri pripravi barvnih plakatov za uporabo pri učenju znanostnih ved v glavnem viktorijskem časopisu The Age o nastanku in razvoju Zemlje; pri pripravi nekaterega razstavnega materiala v National Museum of Victoria, Great Russian Dinosaur Exhibition, Junior and senior Student Activities. Računalniško oblikuje kataloge in obveščevalna pisma za osnovne in srednje šole, kot Inscights, Monash Science Centra in pripravlja material za internet. - Leta 1994 so jo profesoiji in vodstvo oddelka Earth Science Department predlagali za priznanje za delo in za 133 V Notional Geographic, 1998 je bila njena računalniška risba fosilne živalice, Ausktribosphenus nyktos, najdene na prostovoljni ekspediciji Monash Science Centra leta 1997, katere se Draga vsako leto udeleži. Računalniško znanje v grafiki nadaljuje tudi na Unix sistemu. Draga je izdala pesniško zbirko Vse poti, 1991 - njeni prvi poskusi v poetični prozi. V viktorijskem časopisu The Age, (Books Extra, Nothing but the best), 1995, je bila zbirka Vse poti izbrana od določenih bralcev za eno izmed "najbolj priljubljenih" knjig leta. Vsa leta je dopisovala v slovenske časopise in revije v Avstraliji. Draga je vedno sodelovala pri slikarskih razstavah v slovenski skupnosti, v krajevnih razstavah in pri SherbrookArt Society. Za svoje dolgoletno prostovoljno in brezplačno delo med Slovenci je dobila priznanje Avstralije - Order of Australia na Dan Avstralije, 1996. V Sloveniji je leta 1998 dobila od Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič Rudnik Priznanje za sodelovanje pri razvoju ljubiteljske kulture. Draga je od leta 1998 koordinator kulturnega odbora pri verskem in kulturnem središču sv Cirila in Metoda v Kewju kjer pripravlja kulturne programe skupno s kulturnimi sodelavci, s slovensko mladino ter s Slomškovo šolo. Magda Pisotek je bila rojena v Celju. V Avstralijo je prišla s starši kot sedemletnadeklica. Naselili so se v Melbounu. Starši so jo vzpodbujali k ohranitvi in razvijanju slovenskega jezika in kulturne dediščine. Slovensko šolo je obiskovala v Slovenskem verskem in kulturnem središču v Kewju, kjer je nadaljevala v spoštovanju jezika v učnih urah in s sodelovanjem pri kulturnih prireditvah. Leta 1969 je končala učiteljišče Christ College. V ljubezni do poučevanja in otrok seje leta 1977 vključila v poučevanje v slovenski šoli Slovenskega društva Melboume. Občutila je potrebo prenesti svoje znanje in povdariti izkušnje dvojezičnosti. Njeno poučevanje na avstralski osnovni šoli je dodalo poučevanju in pripravam v slovenski šoli profesionalni značaj in ustvarjalnost. Veliko let je vadila balet in kulturne prireditve je lahko tako obogatila z modernimi in simboličnimi dodatki k programu. Madga je sodelovala pri vseh razstavah v slovenski skupnosti in pri krajevnih razstavah. V času poučevanja v osnovni šoli Eymard Hill, Mooroolbark, je prevzela mesto koordinatoija matematike. Njena odgovornost je bila, v sodelovanju z drugimi učitelji, pripraviti obsežen program za učenje matematike. Skupno s sodelavci je napisala tudi šolski pravilnik za računalništvo. Po službi je nadaljevala študij. Leta 1987 je končala Bachelor of Education Degree na La Trobe univerzi. Leta 1988 ji je bilo ponujeno "secondment" pri Institute of Catholic Education Christ Campus, Oakleigh in je prevzela delno-časovne predavateljske naloge v matematičnem oddelku. Skupno z akademiki je pripravila načrt projektov. Za skupno akcijo Annual Conference of the Mathematics Association of Victoria je pripravila študijo Platming for an Integrated Curriculum - Maths Emphasis. Leta 1990 je dobila Graduate Diploma in Computers, Victoria College, Bunvood. Magda uči na Mount Lilydale College, Lilydale. Leta 1992 je skupno z Drago Gelt in Marijo Penca pripravila priročnik Učimo se slovensko, pn>i del -Let s Leam Slovenian, part 1 in Učimo se slovensko, drugi del - Let s Leam Slovenian, Part 2, 1999. Pomagala je pri angleškem besedilu knjige Bitka za Slovenijo avtorice Stanke Gregorič. Leta 1995 seje udeležila seminarja učiteljev slovenskega jezika v Ljubljani, katerega je organiziralo Ministrstvo za vzgojo in šport Republike Slovenije. Pri Slovenskem društvu Melboune nadaljuje s pripravami za kulturne prireditve skupno z drugimi kulturnimi delavci in je vsakoletni plesni koreograf za šolske prireditve in je splošni koordinator za Leto 7 v Mount Lilydale College, Lilydale. Marija Penca je bila rojena v Ljubljani. V Avstralijo je prispela leta 1971 in postala aktivna članica v slovenski skupnosti. Od leta 1984 uči v slovenski šoli Slovenskega društva Melboume. Starši in učenci priznajo in spoštovujejo njeno znanje slovenskega jezika. Njen umetniški način predstave je viden v pripravah učnih listov in pri kulturnih prireditvah. Marija vedno rada sodeluje z učitelji drugih šol in s starši slovenskih šol. Leta 1992 je skupno z Drago Gelt in Magdo Pišotek pripravila priročnik Učimo se slovensko, prvi del -Let's Leam Slovenian, part 1 in Učimo se slovensko, drugi del -Let's Leam Slovenian, part 2, 1999. Leta 1995 seje udeležila seminaija slovenskih učiteljev v Ljubljani, katerega je organiziralo Ministrstvo za vzgojo in šport republike Slovenije. Marija je sodelovala pri razstavah ročnih del in pomagala pri organiziranju razstav otroških del. Njeno praktično sodelovanje z otroki ie Dokazalo originalnost in stopenjsko napredovanje pri pripravah. Učimo se slovensko tretji del je logično stopnjevanje znanja glede na drugi del. Slovensko kulturo predstavi ustrezno otrokom rojenim v Avstraliji Vaje so večinoma originalne, so ustvarjalne in dopolnjujejo prejšnje znanje. Zadnji del povzema in obnavlja teme, besedni zakladznanje pridobljeno v vseh treh delih. Dobili smo odličen priročnik, ki ga bom z veseljem uporabljala pri poučevanju v Slomškovi šoli. Veronika Smrdel Prijetno sem presenečena ob tretjem delu priročnika, ki nazorno vodi učence skozi snov, ki jim je priljubljena, vsestranska in zanimiva. Del priročnika, v katerem so razloženi slovenski običaji in prazniki, je privlačna za vse otroke, rojene v Avstraliji. Pomembno je, da je v poučevanje jezika vključena slovenska kultura s spoznavanjem praznikov, kar bo otrokom v pomoč tudi ob nastopih. Lidija Lapuh ^ vAaO ISBN 0-9586421-0-9