Gospodarske stvari. Kaj je to ,,posojilnica". II. Ne da bi denarja primanjkovalo, saj se vidi kako so ž njim prenapolnene hranilnice, ampak ljudem primanjkuje zaupanja do posojilnic. Denarja bi bilo dosti za potrebe našib posojilnic, pa rajši ulagajo in dajo celo odlični narodnjaki svoj denar hranilnicam, kakor pa posojilnicatn, dasiravno zgubijo izdatne svotfi na obrestih (hranilnice dajejo navadno 4"/0, v Trstu celo 3"/0, posojilnice pa 5"/o)- Kaj more biti temu uzrok? Gotovo jedino le to, da ljudstvo^ še nema potrebnega zaupanja do posojilnic. — Če sliši ,,posojilnica", mu vedno pride na misel jednako se glaseča beseda nesrečne banke ,,Slovenija"; če pa še to ni dosti, storijo drugo sovražriiki našib posojilnic, sploh sovražniki slorenskemu narodnemu razvitku na ta način, da iz gole zlobe lažejo, da je Slovenija in posojilnica jedno in isto. Tu je treba kaj storiti, tu je treba složnosti in združene moči. Tu je treba delati ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanjih. (Tukaj mislim na nekatera narodna upraviteljstva, ki imajo svoj denar naložeu v hranilnicab, [celo v inozemskih gotovo dobrib Hstinab] in na nekatere omikane odlične narodnjake.) Ce omikani nemajo zaupanja, kako se more to od prostaka zabtevati? Omikanemuje možno se poučiti o stanji varnosti hrauilnih ulog vposojilnicah, zakaj pa tega ue store? i'o mojem mnenji je to vsakega pravega domoljuba sveta dolžnost, da zamore služiti narodu in svojej domovini, ne le samo v besedi, ampak tudi v dejanji, inače je to geslo brez vsakega koristnega pomena. Vsakdo se zamore pri tej ali oni posojilnici osobno poučiti o stanji, o draštvenikili, o reservnem fondu in premoženji, splob o vsem, kar se tika varnosti brauilnili ulog; tudi se o tem zamore osvedočiti iz letnega poročila (račoina). Vse to se lahko tudi poizve od načelstva zveze slovenskih posojilnic v Celji in sicer o vseh slovenskih posojilnicab, izve se tudi, katerim posojilnicam primanjkuje denarja. Kar se tice varnosti hranilnih ulog pri posojilnicah je potrebno razlocevati jedino le dve vrsti: 1. Posojilnica, ki ima omejeno poroštvo ali zavezo Lidov in 2. Posojilnica, ki ima neomenjeno zavezo udov ali društvenikov. 1. način: pri tem je za varnost hranilnib merodajna visokost deležev (delnice). Večji ko so deleži, večji je kredit takih posojilnic, ker so po postavi društveniki porok za vse zavezanosti posojilnice s svojimi deleži in najmanj še z jedenkrat tolikim zneskom, če društvena pravila (pogodba ne določujejo večje zaveza nosti) v tri ali veckratnem znesku deležev. V zadnjem slučaji je tudi merodajen zaačaj in premoženje društvenikov. Razeu te zasloml)e je pa tudi merodajiia visokost reservnih. fondov in društveno premoženje, ker v prvej vrsti se izgube iz tega poravnajo. Kake so pa zavezanosti posojilnice? Hranilne uloge, in če tch ni dosti, iz posojila. To pa kar posojilniea dobi na hranilnih ulogah in kar si izposodi od drugih zavodov, to zopet izposodi, zraven tega se ve da tudi društveae deleže, tako da ima zmirom več izposojenega ali terjatev, kakor pa zavezanosti. Le na ta način bi se porabljevalo društveuo premoženje in deleži in naposled daljša zavezanost udov, če bi se od danih posojil kaj izgubilo (merodajno je tukaj tudi, kdo je v načelstvu, ki posojila dovoljuje, da varno postopa) in tudi v nemožnem primerljeji, da bi se izgubila vsa dana posojila ali terjatve, se ukladatelju braailne uloge ni bati izgube, ker zgoraj omenjeno premoženje, deleži in zaveza ali poroštvo udov presega vse zavezanosti pojilnice. 0 tem se lahko vsak prepriča in labko to izračimi. 2. naein je. posojilnica z neomejeno zavezo ali poroštvom udov ali društvenikov. Po tem načinu so vsi udje posojilnice zakonito porok za vse zavezanosti zadruge nerazdelno in s celim svojim premoženjem, ne samo z uplačanimi deleži itd. Pri tem načinu ni visokost deležev tolike važnosti, ker so itak vsi društveniki s celim svojim premoženjem porok. Gledč varnosti branilnib ulog pridejo pri tem 2. načinu vse pod 1. naoinom navedene merodajnosti na tehtnico povrb pa še število udov in njih stanje v premoženji. Tim večje je to število in tem bolj so ti premožni, tem večji je kredit zadruge ali posojilnice. Cim dalje taka posojilnica posluje, več udov pristopi in kredit narašča (Konec prihodnjic.) Kako močvirnati svet v korist spraviti. Močvirnata zemljišča ležijo navadno tako globoko, da se voda ne da z njih odpeljati, v kterem stanu pa so brez vse koristi in le škodujejo, ker se iz njib gnjile vode nezdravi soparji vzdgujejo in cel okolični kraj mrzličen in nezdrav napravljajo. Ti nezgodi so pa praktični Severoamerikanci že tudi odpomoček izmislili in iznašli. Začeli so namreč po takih močvirah, na kterih poprej nič koristnega rastlo ni, zasajati rastline, ki za svojo rast potrebujejo veliko vode. Taka rastlina je navadni jesen. Tisoc in tisoč bektar močvirnatega sveta so v Ameriki z jeseni posadili. Les tega jesenovja je trd in toraj posebno sposoben za izvažanje kot trgovinsko blago. Ta praktičen izgled Severoamerikancev so začeli posnemati po nižavah v Holandiji in Nemčiji in so mnogobrojne močvire z jeseni ponasadili. Jesen se pa ne nasaja po ljuknjak ali jamah, ampak s koreninami se po vrhu zemlje ravno postavlja in od strani se z blatom kopičasto korenine zadelujejo. Ako kmalo po zasajanji, predno se je blato še trdno vsedlo, burno vreme nastopi in drevesca na stran položi, je treba blatno kopico iz nova narediti. Pravijo, da morejo jeseni neizrečeno veliko množino vode podelati, zelo hitro rastejo in nareja po 3/4 do 1 meter dolge letorasle. Moč viri, na ktere se prej nikdo brez silne smrtne nevarnosti upati ni smel, so bili pozneje z temi koristnimi drevi poraščeni. Moeviri se z časom posuše in voda kroži po celicab brezštevilnih dreves. Nobeno drugo drevo niti topol, niti vrba in niti olsa jesena v tem poslu ne užuga. Najboljši čas za zasajanje je sred maja noter do kresa. V tem časn je zemlja že nekoliko pregreta in drevesa se prej primejo in poženejo. Kakor je znano, jesen precej pozno poganjati začne. Za posajanje se morajo le moi-na in zdrava drevesca vzeti. Skopovanje s sadikami bi bila tukaj le potrata. Zasajajo naj se pa 1'/» metra vsak sebi. Kjer se nabaja stoječa voda, tam naj se taki prostori ne skušajo iz prva posaditi. Voda pozneje splolini in potem se morejo tudi taki prostori posaditi. Kako skusiti ali so jajca za valitev sposobna ali ne. Za valitev sposobno in zdravo jajce je prozorno in do cela čisto, ako se v stisnjeni roki proti luči ali svetlemu podrži. Rumenjak leži v sredi in zračni mehur pa na debelejšem konci. Jajca, ki imajo podvojni rumenjak, ali so brez njega ali pa če imajo podvojno lupino, ali si bodi ktere druge spremembe v notrajnem, niso za volitev. Živinozdravnik g. Jelovšek je 21. t. m. pri sv. Lenartu in 25. t. m. v Račah prav izvrstno slovenski^ govoril, kako boleni živini pomagati itd. Škoda le, da je premalo poslušalcev prišlo. Dne 31. t. m. govori v Brežicah 1. junija v Ormoži in 2. jun. v Ljutomeru. Sejnii. 3. junija Loče, sv. Hema, Lučane, Ljutomer, Mabrenberg, Maribor, Mozirje, Laško; 5. jun. Grradec, sv. Marjeta na Pesnici, sv. Helena, 7. jua. Lipnica.