Hj<{ oe k Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja L in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje so od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inaerati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v Izubijani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ..Slovenskega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 16. šter. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1894. IV. leto, tttit\l^mv s rti hvi'MMO sg ■noda »lh.A-.tba pnttšh om Družba sv. Ciriia in Metoda. Devet let je preteklo, odkar so domoljubi slovenski zasnovali dično našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, da bi se vsaj zajezil nekoliko tuji naval na rodno nam zemljo slovensko. Pod pokroviteljstvom sv. bratov naj bi požrtvovalni rodoljubi vzdrževali v obmejnih krajih šole kot zavetišča potujčevanju izpostavljene dece. Deveto leto že vrše to sveto dolžnost v družbi sv. Cirila in Metoda združeni rodoljubi, a 129 podružnic, moških in ženskih, pomaga vzgajati glavni družbi zapuščeno slovensko deco. Z veseljem, da s ponosom smemo povdarjati, da ljubezen, 8 katero se rodoljubkinje in rodoljubi oklepajo te preko-ristne naše družbe, ne peša, temveč da rase od leta do leta in da družba po razmerno kratki dobi devetih let šteje že navdušeno armado 12.000 članov. To nas na-udaja z veselo nado, da bomo s skupnim, vztrajnim delovanjem dosegli skupni plemeniti namen, da bomo slovenske otroke ohranili zveste narodu, veri in domovini Da je zanimanje za našo šolsko družbo od leta do leta večje, priča nam sijajno nje letošnja glavna skupščina, ki se je vršila v Novem mestu ob ogromni udeležbi članov iz vseh krajev domovine slovenske dne 7. avgusta. Že dolgo pred 6. uro zjutraj začeli so se zbirati na južnem kolodvoru Ljubljanskem udeležniki iz bele Ljubljane ter oni, ki so bili prihiteli iz Gorenjske in Notranjske, iz kršnega Primorja in zelene Štajerske. Ob četrt na 7. uro odpeljal se je vlak z lepim številom izletnikov z južnega kolodvora; s prva prečila je gosta megla razgled na desno in levo, kmalu pa so prodrli solnčni žarki in ob krasnem vremenu vršila se je cela narodna slavnost. Mej potjo pridruževali so se članovi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, s cerkva in hiš pa so nas, začenši v Šmariji, pozdravljale narodne zastave ter je ljudstvo skupščinarje prijazno vzprejemalo, strel topičev poviševal je slavnost vsprejema. Taki prijazni pozdravi priredili so se bili v Šmariji, na Grosupljem, v Višnji gori, Zatičini, Št. Vidu, pri g. Trbuhovida J—il kD X J—< L V. . t Ožgani Miselj. (Zapisal Selski.) „Kam očka „Mišelj", kam?" dražili smo otroci starega, malo gluhega, dolzega moža, z visoko zavihanim nosom. Seveda, vsakikrat se nam ni obnesla, ker dedec je vedno nosil s seboj veliko, zakrivljeno palico, iz trdega brinjevega lesa. — Možiček je bil še iz one dobe, ko niso še naši očaki poznali žveplenk, marveč rabili so še „divji ogenj", kojega so si s kresanjem sami napravljali, a kresila, gobo in kamenje jim je pa donašal stari samec, vaški Mihelj, ali, kakor smo mu splošno le „Mišelj" rekali, tudi tržil je svoje dni možiček s kresilno gobo po širnem svetu, a poslednje dni njegovega življenja mu je nova ognjena iznajdba prouzročila popolnoma uničevalno konkurenco. Stari „Mišelj" bilje pravi original preteklega petdesetletja v naši soseski. Kakor odraslim, tako je tudi nam otrokom se Časih izpozabila beseda „ožgani", a takrat je še-Ie začel divjati stari „Mišelj": zavihtel je brinjevko pod noge, da je iskre podajala! Takrat je bil pa res ogenj v strehi: vsi boso-peti paglavci zagnali smo kričeč za njim : „Mišelj, Mišelj !" Tedaj je pa možiček vselej mirno kompeti odnesel. Pri starokopitnežih bila je ta „koščena duša" še precej spoštovana — kakor vremenski prerok. Kadar so v pratiki prišle ribe na dan, šel je na konec vasi povedat da bo dež, na drugi konec pa, da bo vreme: potemtakem jo je ta „hudimanov astronom" vselej pogodil. Na loterijo je zmiraj, tudi na starost, še rad stavil, čudili bi se bili vsi, ko bi bil kdaj kako stavo zamudil. Okrog postelje je imel vse v številkah popisano, vsak listek na cesti je prevrgel z nogo, misleč, da je kaka številka na njem, ki je že dobra za loterijo, za katero je bil čisto neumen. Pri vsi njegovi stavi ni nikoli niti „ambea zadel. Kupčevaje po svetu, ni niti pokusil vina; prišedši domov, ga pa ni bilo mogoče izvleči iz krčme, dokler ni pognal po grlu poslednjega groša, ki ga je skupil za kre- grajščini, v Veliki loki in posebno v Trebnjem, kjer je tamošnji notar g. E. Orožen na čelu deputacije bral nega društva z lepim govorom pozdravil izletnike. Uprav veličasten pa je bil vzprejem na kolodvoru Novomeškem. Ko se je vlak približal postaji, zaorili so burni živio-klici v izredno velikem številu na kolodvoru zbranega občinstva, mestna godba Novomeška pa je intonovala „Naprej zastava Slave!" kar je izzvalo z nova dolgotrajne živio klice in navdušeno odobravanje. Potem pozdravil je načelnik Novomeške podružnice g. Krajec s prisrčnimi besedami predsednika in glavni odbor družbe, ter došle članove sploh, župan g. P e r k o naglašal je v imenu mestne občine, da Novo mesto smatra za posebno odlikovanje, da se bo glavna skupščina tako odlične narodne družbe vršila letos v metropoli dolenjski. „Prišli ste kot brat k bratu, sestra k sestri" — končal je govornik —; „vzprejmite v imenu mestnega prebivalstva srčen pozdrav! Dobro nam došli!" V imenu narodnih društev in sicer Novomeške Čitalnice, dolenjskega pevskega društva, „Sokola" in katoliškega rokodelskega društva (z zastavo) pozdravil je došle g. notar dr. P o z n i k. Predsednik družbe g. Tomo Zupan zahvalil se je v krasnem govoru za prisrčni in zares veličasten vsprejem. „Pridi Gorenje Z mrzle planine, Vabi Dolenje, V gorke ravnine, Mrzel je led, Pridi se gret!" .... tako prišli so skupšČinarji v rodoljubno metropolo do lenjsko, tajati led narodne mlačnosti ter se unemati ob žarkem domoljubji dolenjskem Zahvaljujoč se mestnemu županu, narodnim društvom in vsem, ki so izletnikom priredili tako prisrčen vsprejem, zaklical je govornik, naj Bog živi in ohrani prijazno Novo mesto in rodoljubno njega prebivalstvo. Govor bil je z burnimi živio-klici silno gobo. Ko se ga je možek dovelj navlekel, gledal je tako „debelo", — Bog mi grehe odpusti! — kakor svetega Marka pesek v dobravski podružni cerkvici svetega Petra. V resnici, vino okrepča starca, če ga zmerno pije, preveč pa vsacemu škoduje. Še nikoli ni bilo toliko ljudij privrelo na „šagro", v bližnjo velikožabeljško vasico, kakor ono leto, ko je zadnjič tam prodajal kresilno gobo naš „Mišelj", še na nobeni „šagri" ni toliko grošev skupil, kakor ravno pri tej. Pod noč je že ves pijan, koncem vasi v Podlip-nikovi krčmi razsajal kresilni prodajalec — „Mišelj", v jednomer je kričal: „še en bokal! še en bokal! ker Vince je sladko Teče prav gladko 1" Popolnoma pijan gre pozno v noč 2 izposojeno krčmarjevo svetilnico „Mišelj" proti domu. Dež je curkoma lil ter gosta tema je tlačila zemljo, tako, da je „Mišelj" le z veliko* težavo nosil preobilo zavžito vino, naposled ga premaga vinska moč —> in ubogi kresilni vzprejet. Potem so se razvrstila društva in občinstvo ter odkorakali v mesto, dame in razni odličnjaki pa so se poslužili kočij, ki so mnogoštevilno bile na razpolago izletnikom. Mesto zaodelo se je bilo skoraj brez izjeme v narodne in cesarske zastave, na mnogih krajih pa so bili postavljeni mlaji. Po kratkem zajutreku v raznih gostilnicah zbrali so se skupšČinarji in drugo občinstvo ob polu 11. uri k sv. maši, tako da je bila lepa samostanska cerkev povsem polna. Pri maši pelo je izborno dolenjsko pevsko društvo. Ob polu 12. uri pa se je začela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega »Narodnega doma". Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži za društvene funkcijonarje, bila je podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cvetlicami in rastlinami, dvorana bila je do zadnjega kotička polna odličnega občinstva in z veseljem konstatujemo, da so se posebno dame udeležile zborovanja v izredno velikem številu, poleg posvetnega razum-ništva bila je tudi duhovščina mnogobrojno zastopana. Kot vladni zastopnik bil je navzoč okrajni glavar gospod vitez Vesteneck. Predsednik g. Tomo Zupan, z živahnimi živio-klici pozdravljen, otvoril je glavno skupščino pozdravljujoč prisrčno iz vseh krajev slovenske domovine mnogobrojno zbrane skupščinarje. Iz poročil društvenih funkcijonarjev naj častiti člani povzamejo, kako je glavni odbor deloval v preteklem društvenem letu in jeli storil svojo dolžnost, vpoštevati pa naj se izvoli, da je posel ogromno narasel, tako da ga člani odborovi poleg stanovskih svojih dolžnostij komaj zmagujejo; vsi pa opravljajo brezplačno težek posel, kateri jim naklada društveno delovanje. S posebno radostjo zatrjuje govornik, da vsi udje vodstva delujejo složno in jedino (živahni živio klici in odobravanje), svest si vsak svoje važne naloge; tako ostanemo tudi v prihodnje (dobro-klici) vneti za vero, cesarja in domovino slovensko. Opetovani burni Živio-klici pričali so, da je govornik vsem iz srca govoril. prodajalec se zvrne ves pijan v neki obcestni jarek, sve-tilnica se mu zdrobi v roki, goreč petrolej se razlije ubogemu „Mišeljnu" po obleki — in gotovo bi bil zgorel, če bi ga ne bili rešili trije prišli vozniki. Ker ni bilo daleč, so usmiljeni Samarijani spravili na dom pijanega „Misija", kjer je čez dolgo potem okreval, da je za-mogel polagoma hoditi. — Od tega časa so mu poredni sosedje v obče še „ožgani" rekali. Večkrat sem ga slišal, kako je molil in delal obete, — potem, ko je prebolel — da ne bo več popival, pa jedva je dobil kaj okroglega v roko — krenil jo je v gostilno. Nič ni možiceljna bolj ujezilo, kakor to, če mu je kdo v misel vzel vodo, tedaj je vselej — če je bil vinjen — začel peti: „Naj vodo pije žaba v luži, Ker si druz'ga ne zasluži." — a titev« fuftfiiifi no ndou ohH^-iiL s jIe,v»t£o^* iob fciova m # * Varal se je možek! — Naposled je bila tudi njemu dobra voda, katere je še preveč popil, padši v neko lužo, vračajoč se po noči pijan iz krčme. Društveni tajnik gospod A. Žlogar podal je dru-štvenikom jasno sliko uspešnega društvenega delovanja. Družba s svojim delovanjem teži za tem, da se narodu slovenskemu da in ohrani, kar mu pripada po božjih in naravnih zakonih. Življenjska moč družbe pa so podružnice, katerih štejemo sedaj 129 z blizu 12.000 članovi, mej temi 140 pokroviteljev, odnosno pokroviteljic. Dve leti je tega, da je poslalo vodstvo sv. Cirila in Metoda damam slovenskim okrožnico, vabeč jih, naj zasnujejo še več lastnih ženskih podružnic in naj kakor si bodi podpirajo našo šolsko družbo. Že pri lanski glavni skupščini v Sežani je vodstvo družbe hvaležno priznalo slovenskemu ženstvu palmo prvenstva, ker so ženske podružnice kar tekmovale v načinih, kako bi družbi več prispevkov doposlale ter tako kot zveste hčerke razveselile svojo mater. S hvaležnostjo priznava vodstvo, da je ženstvo slovensko tudi v pretočenem letu delovalo vztrajno ter kazalo svoje rodoljubje z navdušeno besedo, še bolj pa s požrtvovalnim dejanjem (burni dobro-klici). Govornik je prepričan, da je sedaj, ko so tudi žene in dekleta slovenska stopile v vrsto narodnih bojevnikov, narodna zmaga gotova. Družba vzdržava sedaj jednajst narodnih zavodov, šol in zabavišč, ter vzgaja tisoče slovenskih otrok po jedino pravih pedagogičnih načelih. V Velikovcu pričelo se bode spomladi z zgradbo prve slovenske šole na Koroškem, a nameravano zabavišče v Mariboru otvorilo se bode menda še letos. Skoraj 14.000 knjig razposlala in razdelila je družba ob periferiji slovenski. Podpore dobila je družba od deželnega zastopa kranjskega tudi letos 1000 gld., od mestne občine Ljubljanske 500 gld., a čvrsto podporo našla je družba tudi v časnikih slovenskih, ki so za njo nabirali darove, za kar se jim, v prvi vrsti „Slovenskemu Narodu", izreka topla zahvala. „Mi branimo le svoje — končal je gosp. tajnik svoje poročilo — in ne krademo tujih otrok. Borimo se za ideale ter ne zaslužimo preziranja naših nasprotnikov. Vkljub raznim oviram pa bodemo vedno složno in skupno delovali v blagor vsega našega naroda!" Poročilu tajnikovemu sledilo je frenetično odobravanje in srčna ovacija zaslužnemu tajniku. Poročilo vzelo se je z burnimi živio-klici na znanje, umrlim društvenim članom, posebno pa odlični domoljubkinji gospe Mariji Murnikovi in kanoniku Kosarju, pa je skupščina s slava-klici izkazala svojo počast. Ker je društveni blagajnik g. dr. Vošnjak iz rodbinskih obzirov bil zadržan, udeležiti se skupščine, poročal je odbornik gospod Anton K o b 1 a r o družbinih računih za 8. društveno leto. Dohodkov je bilo 17.859 gld. 37 kr., troškov pa 16.324 gld. 30 kr. in sicer: za družbine šolske zavode v Trstu in okolici 6616 gld. 66 kr., za družbine šolske zavode v Gorici in okolici 3300 gld., za šolski vrtec v Celji 320 gld., za narodno šolstvo na Koroškem 1463 gld. 79 kr., podpore podružnicam 656 gld. 97 kr., tisek družbinih knjig 252 gld. 95 kr., vezanje, razpošiljanje družbinih in drugih knjig 818 gld. 95 kr., za dijaške kuhinje 50 gld., nagrade pisateljem 50 gld., nakup molitvenih, učnih in zabavnih knjig 1095 gld. 98 kr., nakup stavbišča za šolo v Velikovcu 1250 gld. in razni troški 448 gld. 30 kr. Prebitka bilo je torej 1535 gld. 7 kr. ter iznaša sedaj društveno premoženje 16.232 gld. 6 kr. Nadzorništvo je društvene račune odobrilo, a skupščina je podelila blagajniku oprostilo. Gospod Koblar pridejal je svojemu poročilu nekoliko zanimivih opazek. Bodreč podružnice, naj ne opešajo v svojem trudoljubivem delovanji, konstatoval je poročevalec z zadoščenjem, da dohodki presegajo troške, a da se mej dohodki naše šolske družbe ne nahaja nobena marka in noben rubelj, vse je pošten slovensk denar (dobroklici), dočim je nemški „Schulverein" za svoje svrhe iz rajha prejel 54.000 mark, od katerih se je 2000 mark odločilo za ponemčevanje slovenskih otrok v Velikovcu. Vender se nimamo bati nikogar, ako ostanemo složni. ,,Ne pustimo strankarstva v naše vrste in delajmo skupno za vero in narod slovenski. V tem znamenji bodemo tudi zmagali!" Skupščina pritrjevala je govorniku z burnimi, naudušenimi živio- in dobro-klici. Blagajnikovomu poročilu sledile so volitve in sicer volitev jedne tretjine odbornikov in volitev nadzorništva in razsodništva. Po pravilih izstopili so iz odbora naslednji gospodje: Matej Močnik, cesarski svetnik Ivan M u r n i k, dr. Josip Vošnjak in Andrej Z a m e j i c. Po nasvetu deželnega poslanca isterskega g. Jenka iz Pod-grada bili sa vsi dosedanji odborniki per acelamationem zopet izvoljeni, istotako člani nadzorništva in razsodništva. S tem bil je dnevni red skupščine končan. K besedi oglasil se je še gospod Bremic iz Trsta, ki je v svojem govoru naglašal, da je Trst važna slovanska postojanka ob Adriji, katero treba braniti z vsemi močmi. V tej borbi obračati nam je posebno pozornost slovenskemu šolstvu, naročito delovanju šolske naše družbe sv. Cirila in Metoda. Žal, da lokal za slovensko zavetišče na Greti ni srečno izbran in da vsled tega laško šolsko društvo dela veliko konkurenco našemu zavodu. Govornik vsled tega predlaga, naj bi družba za ta zavod preskrbela primernejši lokal. Ker predlog g. Bnmica odboru ni bil pravočasno zglašen, ni se moglo o njem v glavni skupščini razpravljati in sklepati, predsednik gospod Tomo Zupan pa je izjavil, da se bode vodstvo o tej zadevi posvetovalo ter potrebno ukrenilo, da se omenjeni nedo-statek odstrani. Konečno omenil je predsednik g. Tomo Zupan grozno nesrečo, ki se je pripetila v cesarski rodbini ter predlagal, naj bi se podala deputacija treh članov vodstva k gospodu okrajnemu glavarju s prošnjo, naj v imenu skupščine sporoči na najvišje mesto izraz iskrenega 80-žalja, ob jednem pa tudi izraz udanosti in zvestobe nasproti presvitlemu cesarju. Zahvalivši se še jedenkrat za prisrčen vsprejem skupščinarjev v Novem mestu, ter za obilno udeležbo članov od vseh krajev, koder se sliši slovenska govorica, zaključil je gospod prvomestnik deveto redno veliko skupščino. Skupščini sledil je skupen obed pri Tučku, izlet na kmetijsko šolo na Grmu in zvečer koncert na Brunner-jevem vrtu. Okolu polu dveh zbrali so se skupšČinarji na vrtu Tučkove gostilne k skupnemu obedu, katerega se je ude- ležilo čez 250 oseb. Žal, da je bil vrt premajhen za veliko množico gostov in so vsled tega ostali skupšČinarji morali oditi v druge gostilne. Tučkov vrt bil je tem svečanim povodom ukusno dekoriran ter je bil prirejen oder za mestno godbo, ki je pri obedu prav marljivo in v občno zadovoljnost koncertovata. Ko so se gostje nekoliko okrepčali, spregovoril je prvomestnik družbe gospod Tomo Zupan. Skoro nekako opravičena, rekel je govornik, dozdevala se je marsikateremu domoljubu bojazen, da dobro dolenjsko ljudstvo ostane v zatišji; toda ta bojazen bila je, hvala Bogu, neopravičena, pred kratkim zdrčala je po teh lepih pokrajinah železnica, ki bode gotovo pospeševala blagostanje dolenjske strani. In to je veledušni dar Njega Veličanstva cesarja, ki do vseh narodov v širni državi goji jednako ljubezen ter se je milostivo ozrl tudi na prijazno Dolenjsko. Prvomestnik napije presvitlemu casarju, kličoč mu trikrat: »Slava!" Zbrani gosije zaklicali so trikrat navdušeno „Slava" presvitlemu cesarju, ob bregu Krke zagrmeli so topiči, godba pa je svirala cesarsko himno, katero so navzoči stoje poslušali. Župan Novomeški gospod Perko izrazil je svojo radost, da so se člani prekoristne naše šolske družbe k glavni skupščini zbrali letos v Novem mestu ter jih v imenu mestne občine prisrčno pozdravlja. Družba, v kateri so zbrani vsi stanovi in v kateri na radost vsakega pravega domoljuba vlada najlepša sloga, je neizmerne važnosti za Slovenstvo; ona je deci naši, kateri posebno ob periferijah preti nevarnost potujčenja, skrbna mati, ki jim varuje vero in narodnost slovensko. Kakor doslej, delajmo složno tudi odsihdob (dobro-klici). Govornik napije družbi sv. Cirila in Metoda, želeč, naj se tudi v prihodnje čvrsto razvija. Bog jo živi! Gromoviti živio-klici pričali so, da je govornik navzočim iz srca govoril. V lepem hrvatskem govoru slikal je kot tretji govornik gospod pl. Sladovi č, lekarnar v Novem mestu, narodne naše težnje. Mali narod smo Slovenci, ali veljava narodov ne sme se meriti po veličini, nego po značaju; narod slovenski je dober in blag, žal, da se ne more razvijati tako, kakor bi zaslužil, ker se mu je še boriti za naravne svoje pravice, za jezik svoj. „Malo nas je al' smo ljudi!" poje hrvatski pesnik Kukuljevič; res, narod naš je malen, ali pokažimo, da smo ljudje, da smo možje, kedar je braniti narod in njega pravice. Tužni Korotan je krvaveča rana na narodnem telesu, to rano treba je ozdraviti, radikalno ozdraviti; to je sveta naša zadača, katere zanemariti ne moremo in ne smemo. Vsaka popustljivost bila bi osodepolna. Govornik konečno v imenu narodnega meščanstva protestuje proti nazorom, izraženim v Novomeškem lokalnem listu glede slovenskih napisov v Ljubljani. Slovenec mora biti gospodar v svoji hiši! Govoru sledilo je burno odobravanje. Meščan kranjski gospod Omerza izrekel je družbi-nemu odboru zahvalo za trudapolno njegovo delovanje. Burni živio-klici so pričali, da skupšČinarji popolnem odo-brujejo odborovo delovanje. Občno pozornost in navdušeno odobravanje vzbudil je govor gospoda prof. dr. Medveda iz Maribora. Govornik izroča najprej pozdrav štajerskih Slovencev, ki mislijo in čutijo z vami (burni živio-klici). Dva zavoda imamo Slovenci, na katera smo posebno ponosni, družbo sv. Mohorja, kateri jednake ne premore nijeden narod v državi, in družbo sv. Cirila in Metoda, katera tako nadepolno procvita in katera, ako se bode tudi v prihodnje tako lepo razvijala, kakor doslej, bode imela v 25 letih vsaj 50.000 članov. To pa z veselo nado navdaja tudi izvenkranjske Slovence, katerim v podporo je v prvi vrsti namenjena naša šolska družba. Saj Slovenci na Kranjskem živite v raju (smeh) ter ste lahko zadovoljni; drugače pa je na Štajerskem in drugod po Slovenskem, ali zadovoljni smo tudi mi, ker vršimo našo dolžnost kot Slovenci. Po trdem boju mora biti zmaga naša, ker smo jedini (Klici: „živili štajerski Slovenci!"). Govornik dvigne čašo z navdušenim klicem: Procvitaj, rasti in delaj, slavna naša družba, delaj za vero, za dom, za cesarja 1 Deželni poslanec gospod Luka S vete c izreka srčno zahvalo za prijazni vzprejem, v prvi vrsti narodnemu gospodu županu Novomeškemu, načelniku Novomeške podružnice gospodu Krajcu in vsem, ki so družbi priredili tako veličasten vzprejem. Gospod Ivan Hribar izraža svoje veselje, da so pri skupščini tako častno zastopani tudi bratje zunaj kronovine kranjske; prihiteli 80 v našo sredo bratje iz Koroške, ki bijejo hude boje za narodne svoje pravice, prišli so zastopniki iz kršnega Primorja, ki stoje kot skala na narodnem braniku, prišli so zavedni narodni bojevniki iz Štajerske in Istre; vsem tem napije govornik ter jim kliče iz srca: Bog vas živi! Gospod Pankracij Gregorec, kaplan iz Trbovelj, omenja lepih prvomestnikovih besed, naj bi tajali led narodne mlačnosti, pod katerim je zmrznilo že marsikatero slovensko srce. Širše so bile nekoč meje slovenske, ali ledu, ki brije od severa, umikali smo se, kličoč našim bratom „raorituri vos salutant!" Hvala Bogu, danes položaj naš ni več tako obupen in radostnim srcem vam kličemo iz zelene Štajerske „resurecturi vos salutant" — k narodnemu življenju se probujajoči vas pozdravljamo! (Burni živio-klici). Neomahljivo in vztrajno delati hočemo tudi v prihodnje, taliti hočemo led, ki nas še obdaja; per aspera ad astra. »Naprej zastava slave!" (Burno odobravanje in gromoviti živio-klici.) Poslanec gosp. prof. Šuklje naglašal je v svojem govoru, da slovenski narod, če tudi počasi, vender stalno napreduje; dobro razmerje, v katerem smo zadnje desetletje živeli in deloma še živimo z merodajnimi faktorji, je temu brez dvojbe mnogo pripomoglo (klici: ali je to propaganda za koalicijo?). Da, koalicija je coklja na levičarskem vozu, da ne dirja tako, kakor si nasprotniki naši žele". Govornik skuša zagovarjati Dunajsko svojo politiko, ali brezuspešno, občinstvo ugovarja mu tako živahno, da pač ni moglo biti nikake dvojbe, da mesto ni bilo srečno izbrano za take politične ekspektoracije. Sinovi iste matere — končal je govornik — oddaljujemo se drug od druzega, in tembolj nas mora torej veseliti, da imamo vender še jedno institucijo, kjer delujemo v slogi in jedinstvu (klici: brez koalicije), in to je družba sv. Cirila in Metoda, ktero nam Bog naj čvrsto in krepko delavno ohrani! Nadalje nazdravljal je gosp. dr. Pozni k neumorno delavnemu družbinemu prvomestniku. Gosp. dr. Ivan Tavčar omenja, kako lep naroden praznik je vsakoletna glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda; to je prilika, katere se vsak Slovenec od srca lahko veseli. Govornik spominja se zaslug, katere si je narodno naše žeri8tvo steklo za razvoj naše šolske družbe, spominja se pa tudi drugega zaslužnega faktorja — naše duhovščine, ki zavzema v družbinem vodstvu odlično mesto. Prišli smo v metropolo dolenjsko, v mesto, ki ima le slovenske napise, a u leležilo se je skupščine (oliko duhovščine, kakor še nikoli. In današnji dan nam je dokaz, da prav lahko izhajata duhovnik in posvetnjak, treba je le na obeh straneh nekoliko dobre volje. Govornik ko-nečno mej burnimi živio klici napije narodni duhovščini. Gospod A. Gabršček, urednik „Soče" v Gorici, risal je v obširnem govoru težke narodne borbe primorskih Slovencev, kateri imajo tako čvrsto oporo v družbi sv. Cirila in Metoda. Govornik spominja se zasnovatelja te prekoristne družbe, župnika Vrhovnika, in vse one odlične duhovščine, katera to družbo tako krepko podpira. Gospod prof. dr. Marinko, zahvaljujoč se dr. Tavčarju za njegovo napitnico slovenski duhovščini, izraža željo, naj bi današnja lepa sloga ostala neskaljena tudi v prihodnje. Politiko, ki nas razdvaja, pustimo na stran, a v družbi sv. Cirila in Metoda naj bi vladala vselej danes očitovana čuvstva jedinosti in sloge! Konečno zahvali se gospod prvomestnik Tomo Z u-pan vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako sijajno zvršila, ter povabi navzočne k izletu na deželno kmetijsko šolo na Grmu. Večina skupščinarjev podala se je na Grm, kjer so si pod prijaznim vodstvom gospoda ravnatelja Dolenca in učiteljev tamošnjega zavoda ogledali krasno ležeče poslopje ter razne naprave in nasade, drugi pa so se razkropili po mestu in okolici. Zvečer zbrali so se gostje pri koncertu na Brunnerjevem vrtu in le prehitro prišla je ura odhoda. Ob 9. uri odpeljal je posebni vlak večino skupščinarjev, katerim ostane lepa narodna slavnost v trajnem prijetnem spominu. Konečno bodi še omenjeno, da je došlo skupščini blizu sto brzojavnih pozdravov od vseh krajev slovenske domovine in da so ji sporočili svoje pozdrave tudi slovanski bratje na Češkem. '•h VSi Politični pregled. Poleti miruje povsod politika; tako tudi pri nas. Posebno važnega se ni zadnji čas nič zgodilo. Najbolj zanimivo je še to, kar se čuje iz Češke. Takoimenovana mladočeška stranka je sklicala na dan 28. septembra shod zaupnih mož. Stranka hoče namreč nekoliko premeniti način dosedanjega svojega postopanja, a vsi njeni pristaši niso s tem zadovoljni. Vse kaže, da se utegne mladočeška stranka razcepiti. Zmernejši del se bo morda združil s StaroČehi, radikalci pa se bodo ustanovili kot posebna stranka. — Gališki Poljaki so priredili v Lvovu deželno razstavo. Obiskujejo jo Nemci in Madjari in s temi se bratijo Poljaki, zajedno pa tožijo, da ni na razstavo ne Slovencev ne Čehov. Kdo pa pojde poveličevat Poljake, podpirajoče Nemce in Madjare zoper ostale slovanske narode! — V Srbiji je zopet nastala ministerska kriza. Dva ministra sta odstopila. Kralj bi na njiju mesti rad posadil dva nepristranska moža, pa ju ne more dobiti. — Bolgarska je te dni praznovala obletnico Koburžano-vega vladanja. Koburžan je pri tej priliki pomilostil skoro vse zaradi političnih činov obsojene Bolgare. Narodovo gibanje za porazumljenje z Rusijo rase čedalje bolj in se ne da več utesniti. če bi se mu Koburžan preveč ustavljal , bi morda moral še svoja kopita pobrati. — Italijanska se nahaja v groznih stiskah. Obsedno stanje na otoku Siciliji, kjer je bil začetkom leta krvav punt, se je sicer odpravilo, splošna be"da pa je ostala. Vlada je sicer obljubila, da kaj stori, a storila ni ničesar. Pač, pripravlja se, naložiti sestradanemu narodu novih davkov. — Na Francoskem se bori vlada z anarhisti, pa nič kaj prav srečno. Morilca predsednika Karnota, Italijana Ka-zerija so v četrtek obglavili. — Vojni med Kitajsko in Japonsko še vedno ni konca, a vse kaže, da mislijo evropske velesile med njima posredovati, da bi ta vojna ne prouzročila mednarodnih homatij. 10 i fFML£f£>£či ftg*i(afit(olAO<] £i*0)*£» ličje« s{ iviU doeo OOS bi t (Isterska vinarska zadruga v Pulji) je odprla zalogo svojih vin v Novem Mestu. S tem se nudi dolenjskim prijateljem isterskih vin prilika, da si morejo naročati dobre kapljice s primeroma malimi stroški. Zadruga sama je porok za dobro in pošteno blago, kajti nje namen ni, da bi s sleparsko spekulacijo spravljala ponarejena ali slaba vina mej svet. Prvotna nje svrha je velikega narodno-gospodarskega pomena. Postavila si je namreč nalogo, zboljšati vinarstvo po Istri in isterskega slovanskega kmeta postaviti na svoje noge ter ga osvoboditi pritiska italijanskih nasprotnikov. Že iz tega ozira želimo, da bi se vedno bolj širil njen delokrog in da najde mnogo podpornikov tudi mej Slovenci. (Slovensko politično društvo za Štajersko) priredi tekom meseca avgusta in septembra še več javnih shodov, in sicer na Murskem polju, v Št. Petru pod Svetimi Gorami, v Slovenjem Gradci in v Slovenski Bistrici. (Volilni shod) skličeta poslanca dr. L. Gregorec in dr. Jurtela dne 2. septembra v Novi Štifti pri Ptuju. ■ mia *>:•-•.'; ji s*}' .t uh'oat'o J&min avb avifl AJiiovio »t Razne vesti. (Poseben vlak.) Potniška pisarna E. Schmarda v Ljubljani priredi dne 25. augusta t. 1. posebni vlak iz Novega Mesta in Ribnice v Lesce—Bled in k Mariji Pomagaj pod jako ugodnimi pogoji. Vozni red in zelo znižane cene objavile se bodo v kratkem s posebnimi oznanili. (Strela) je udarila v sobo v Malem Gradcu na Hrvaškem. Poslopje je popolnoma razklalo na pet delov. Pri stanovanji učiteljice so se razletela vsa okna in strop se je udri. K sreči učiteljice ni bilo v sobi, sicer bi bila gotovo mrtva. V kuhinji je ravno večerjala. Ko je treščilo, je pala učiteljica po tleh, ali drugače se ni nič poškodovala. (Skladišče smodnika) se je razletelo iz neznanega razloga v Stavropolu. Deset grozno razmesarjenih ljudij so izvlekli izpod razvalin. (Hajduki v Srbiji.) V Srbiji se roparji vedno množe\ V Jagodini so trije Jbogati trgovci dobili od hajdukov pisma, v katerih se od njih zahteva veliko denarja, sicer jih pa bodo umorili. Od Petra Tavšanoviča zahtevajo roparji 6000 cekinov. Pred okrajnim sodiščem v Belem-gradu sta bila obsojena zaradi mnogih umorov roparja Milorad Jovanovid in Jurij Čolič. Prvega bodo obesili, poslednji, ki je še le 19 let star, pa pride v dvajsetletno ječo. (Uničenje roparske druhalji) Na Siciliji je še vedno dosti roparjev. Posebno je neki Matceini ropal 8 svojimi tovariši. Oblastva mu niso mogla do živega. Nedavno so roparji, 12 po številu, napali majhno selo Ce-nario, ali tukaj sojo bili skupili. Posestniki, dobri strelci, so se postavili v bran. Pet roparjev so ustrelili, 1 ubili in 6 jih je pa ušlo. Poučne stvari. Kako meso pri sušenji braniti muham? Znano je, kako so poletni čas muhe sitne, da skoro največ zavoljo njih ni mogoče mesa sušiti. Temu se lahko pomaga na ta način: Kadar meso soliš, pazi dobro, da že v tem času ne znese kakšna muha nanj jajec, iz katerih se kmalu izvale črvi. Potem hrani meso v dobro zaprti posodi, in kadar meniš meso obesiti, stori to zvečer, kadar se že kadi. Če je zjutraj meso še vlažno, hrani je zopet na temnem prostoru in zvečer je zopet deni v dim. To ponavljaj tako dolgo, dokler meso ne izgubi zunanje vlažnosti in se potem ne primejo več mušja jajca. Zakaj se klobase pokvarijo? Mnogokrat se čuje tožba, da se mesene klobase ne suše lepo, temveč se usmradijo. Navaja se mnogo uzrokov, aH resnični so pa ti le: 1. Meso se je premalo drobno zrezalo, zategadelj sol in druge dišave niso mogle vsakega koščeka popolnoma prevzeti. Premalo soljeno meso pa, kakor znano, začne gjniti. 2. Meso se je 8 soljo in z dišavami premalo zmešalo in zgnetlo. V resnici se mora dobro soljeno meso pred delanjem klobas tako dolgo mešati in gnesti, dokler se ne čuti, kakor bi bilo gladko, če z roko potegneš po njem, to je, koščeki se ne smejo več otipati. 3 Lahko je pa tudi vzrok to, ker se z leseno iglo (spilo) v narejeno klobaso ni napravilo dosti lukenj, skozi katere se pri sušenji odteka mokrota in dohaja zrak. Dobro je tudi klobaso, kadar se dela, prav močno zadrgniti, da se meso prav trdo stisne, kajti mehke klobase se najraje kvarijo. Loterjjslce srečke. Brno, dne 9. avgusta: 7, 9, 40, 64, 50. Dunaj, dne 11. avgusta: 66, 34, 4, 8, 39. Gradec, dne* 11. avgusta 82, 62, 54, 10, 75. Praga, dne 8. avgusta: 59, 7, 10, 25, 28. Trst, dne" 4. avgusta: Line, dne* 4. avgusta: 81, 41, 18, 72, 26. 71, 27, 85, 26, 47. Tržne cene v Ljubljani dne 18. avgusta t.l. i Pšenica, h k ti. Rež, „ j Ječmen, „ Oves, „ Ajda, , Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, J Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh frisen £ kr. .... G 10 . . • • 4 G<) .... 4 60 .... 5 50 .... 6 50 .... 5 - .... 6 ._ .... 2 14 . • . • 12 _ .... (2 Q — kgr. . . O 92 — 68 - 58 Špeh povojen, kgr. . , Suoovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . . . Mleko, liter..... Goveje meso, kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „ Pišanec ...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 rjmetr. , mehka, 4 „ kr. ei 7 G 2, 10 Gl G0 G2 36 40 IS G0 1143 6 40 4! 80 Fran Detter ■jubljana, Stari trg št. 1 priporoča svojo zalogo kmetijskih in poljedelskih stroje? kakor: mlatilnice, vitle, slamo-reznice, stiskalnice itd. P. n. naročniki smejo se zaupno name obrniti, ker imam že 20 let na tukajšnjem mestu svojo zalogo in je bil še vsnk popolnoma zadovoljen, kdor je pri meni kaj kupoval. (693-4) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 8. Schmarda priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno dovoljeno potniško pisarno s pravico za proskrbovanje navadnih, povratnih, naročniških ln obhodnih voznih listov, za prirejanje zabavnih, romarskih in družili posebnih vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tu- in inozemstvo po železnici in po morju. Pisarna je v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6. OtIIIttiTi'! ■ Ker 86 v zadnjem času WJkPV**AfcI«E« prirejajo posebni vlaki tudi od nepoklicane in neopravičene strani, nsojam si opozarjati slavno občinstvo, da sem storil proti tem posegom v mojo koncesijonirano obrt primerne korake pri pristojni kazenski oblasti. — Slavno občinstvo blagovoli naj se tedaj obračati v vseh v stroko potovalne pisarne »padajočih zadevah v svojem lastnem interesu jedino le do moje pisarne, ker na Kranjskem nima nihče drugi jednake koncesije. (20) pod"5aJvQO()naJ4iinl pojojl poJltJa prt tamma 1» W poskusa IG. I1ELLER. DUNAJ | flft n smilita jtttki u MkUratf* Uk«| «ut«tt 2Teo"bliod.rio potrebna za, vealro gospodinjstvo jo Kathreiner-jeva Kneipp - ova sladna kava z ukusom bobove kave Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreći kvarnemu uživanja nemeSane ali z snrogati mešane bobove kave in da je mofi prirediti mnogo sladnejio, poleg tega zdravejšo in tednejšo kavo. — Neprekožena kot primeaek k navadni bobovi kavi. (38—18) Priporoča se zlasti za gospe otroke in bolnike. IDoTolva. se po-vsodl Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. Vt leile po 2S ltx. V vsakej fari in krajni občini postavlja se razumna spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot zaupni mož z dobrim postranskim zaslužkom. — Pismeno naj se pozvedtije pod „201.191", Gradec, poste restante. (5—13) IOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Peregrin Kajzelj Stari trg št 13 (3-n) priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih podob, zrcal, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnioe viseče in stoječe, Hermanove blUkovne svetilnfce ln prave kr oglja« te cilindre „Patent Murinu", katere Imam samo jas v zalogi *a Kranjsko. Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOI Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se naroča PST po pošti. "SU Ubald i Tfakfcj lekar zraven rotovža v Ljubljani prip oroČa: %jSif~ Za želodec: "Qfeg| Marijinceljske kapljice za želodec — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 tnct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali Čistilne krogljioe čistijo želodec pri zanašanji, skaženem želodci. — Skat.nl i a 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. paSF~ Za. prsa: "3N Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sli z in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica 5*5 kr., 6 steklenic 2 g'd. 60 kr. gjSSF* Za trganje: ~1W§ Protinski ovet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., t> steklenic 2 gld. 26 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. (14—7) Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov iffiii Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (2—15) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okraj kili, nepreži gljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. Izdftja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Ti*ka „Narodna Tiskari; a" v Ljubljani.