List 16. np v lecaj LVII. i zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje po kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr na dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto se plača vsako vrsto trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Zij ubij ani aprila 1099. ti Politiški oddelek. Deželni zbor kranjski. 8 seja, dne 11. aprila. tej seji so bili podani trije samostalni predlogi Povše je predlagal ljavi s stoj bin , naj 14. zakonski načrt o se vlada pozove, da uve znižanju prepisnih pri pri kmetskih posestvih i in naj se ta zakon ozira na razmerje dejanske vrednosti prevzetega posestva po odbitih dolgovih in vknjiženih drugih obveznostih. Pfeifer je predlagal naj posreduje dež. odbor pri centralni kontigentni komisiji za obrtni davek, da se bo pri razdelitvi prebitkov ozir jemal na Kranjsko, zlasti na Dolenjsko. Hribar je predlagal, da se vzdrži ravnoresje v budgetu in omogoči intenzivnejše delovanje v interesu želne kulture, ustanovi de- se kranjski deželni zaklad za melijorscije in javna dela • * proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada je poročal Višnikar. Proračun ki se je odobril, izkazuje potrebščine 36.536 gld. in pokritja 13.818 gld. Zajedno so se dovolile pokoj Pega 400 gld., Fr. Češni oziroma miloščine in vzgojnine 300 vdovi 60 gld vdovi > Kokalj vdovi Cepin I. Dolinarju 500 gld i 360 gld. in njenim trem hčeram Roller 240 gld. in po nje sinu 60 gld ? 240 gld. in nje hčeri 60 gld a. o J Simončlč 100 gld., siroti M. Praprotnik 120 gld vdovi vdovi M. Pock 120 gld 1 M 60 60 gld gld » » \dovi vdovi M Hitiju 240 gld., siroti M. Sadaj ustanovitvi posredovalnih uradov in dotičnem poročilu dež. odbora je poročal Povše. Poročilo je bilo po daljši razpravi vzeto na znanje. Po poročilu dr. Tavčarja je zbornica sprejela sa- mostalni predlog Hribarjev naj vlada do 1904. po za za daljša vlajšavi teljskega društva glede uredbe učiteljskih pravnih razmer dež. odboru v posvetovanje in poročanje Ljubljano povodom potresa dovoljene davčne stavbna dela, in odkazala prošnjo slov. uči Vsled 9. seja, dne 14. aprila. peticije čebelarskega društva se je naročilo dež. odboru, da poizveduje glede zakona zastran razširjanja čebelne gnilobe. (PoroČ. Povše.) Po poroči! dr vladi Tavčarja se je sklenilo, priporočiti podržavljenje okrajne ceste Luža Štrekljevec-Čr nomelj in dež. ceste Črnomelj-Vinica Prošnja da dežela šolo prevzela krško-meščansko j se odstopila dež. odboru, da poizveduje glede (Poroč finančnih posledic prevzetja Letnega poročila vnela kratka razprava, se je odobril Jelovšek.) občila", o katerem se je (Poroč Jelovšek.) da je bil Računski sklep kmetijške šole na Grmu, ki kaže, na 1768 gld 405 gld manjši preračunjeni primankljaj za i se je odobril. (Poroč. Langer) Računski sklep prisilne delavnice za 1897 se je odobril. Umir. pazniku Vrančiču se je dovolila miloščina 90 gld 1 pazniku Štruklju'300 gld.i in vdovi Fr. Tomazin pa 100 gld. (Poroč. grof Barbo.) Odobril se tudi proračun prisilne delavnice ki Novak 60 H. Čuk gld J 100 gld 100 gld ------------"»«»J » ----C-------- C-------- «v.»,,!.^, n. siroti I. Vranjčič izkazuje potrebščine 100.098 gld., prokritja pa 94.586 gld j vdovi Kočevar (po™č. grof Barbo.) Odobril se je računski sklep dež. zaklada za 1. 1897 Občinska cesta od vasi Kremplje čez Lahovo in kateri se je prekoračil za 44.224 gld Ravnik se je uvrstila mej okrajne ceste. (Poroč. Jelovšek) (Poroč. Hribar), in iste tako občinska cesta od Brinja na Bukovje in Go se Prošnja mlekarske zadruge v Jablan ci za podporo renje. (Poroč. Božič) odstopila dež. odboru » popravo po račenski dolini. (Poroč. Modic) kakor prošnja za podporo za Prošnja Kraševča v Petru glede obč. zakona se je odklonila, prošnja posestnikov iz Jakovce pri Vrabčah se je odstopila dež. odboru, da še letos izdela, načrt za vodovoda (Poroč. Božič.) odboru gledé dogovora c. kr. vlade z in An- glijo o vzajemnem brezplačnem bolničnem oskrbovanji Posl. Pfeifer je utemeljeval svoj samostalni predlog oziroma neimovitih bolnikov, kar se tiče dogovora z An glede prebitkov osebnega dohodninskega davka. Mariji Androjni se je dovolila za tri leta miloščina mesečnih 10 gld., Elizabetni otroški bolnici v Ljubljani podpora po 300 gld., za tri leta. Prošnja vasi Leše pri Mošnjah za podporo za napravo brizgalne se je odstopila dež. odboru (Poroč. Murnik) glijo samo neimovitih umobolnih. Politični pregled. konferenci za razoroženje n Nov. Vremja a Prošnja posestnikov iz Starega apna pri Vel. Lip- kakor ne delajo preveč upanja. pišejo o bodočih uspehih te konference jako trezno ter si ni- „N. V." menijo, da bode že ljenih za znižanje stroškov povodom delitve njih skup- prav lep uspeh, ako se določi vsaj začasno, da se vojske in nega zemljišča, o kateri je poročal dr. Papež, se je na predlog dr. Tavčarja odklonila. Frančiški Jalen je bila dovoljena miloščina po 8 gld na mesec od 1. maja letos. (Poroč. Murnik.) ladijevja več ne večajo. Da bi se pa na konferenci ustvarilo mirovno sodišče, ni verjetno. Popolno razoroženje Evrope in vsega omikanega sveta je nesmiselno, ter nemogoče. Papež se nadeja, da se sklenejo na konferenci v Haagu mirovna sodišča, katerih člen bi bil seveda tudi vsak papež S tem bi se ugled Na prošnjo župtnstev ob kamniški Bistrici se je papeštva jako dvignil, saj bi se pripoznala s tem suvereniteta naročilo dež. odboru, da se čim prej dogovorno z vlado papeža, se dandanes sicer oficijalno priznava, a ki nima v loti uravnave Bistrice in poskrbi, de se odstrani pesek, ki se je nabral pri izlivu Bistrice v Savo. (Poroč. baron Rechbach.) Prošnja za razdelitev občine Vodice se je odstopila dež. oiboru (Poroč. baron Rgchbach.) Letnega poročila §§ 4. „Deželne podpore." (Poroč. A. „Deželna prisilna delavnica" in B. „De Ažman), želni dobrodelni zavodi" (Poroč. Grasseli so se odobrili.) praksi nobene veljave. Nemško-nacijonalna konferenca zaupnih mož. Zadovoljnost, katero izraža nemško-opozicijonalno časopisje zaradi uspeha nedeljske konference, je jako skromna. Poleg najboljših nad se oglašajo tudi resni dvomi o tem, ali se posreči podkomiteju, ustvariti vse opozicijonalne Nemce združujoč in zadovoljevajoč program. Izražajo pa se tudi nesoglasja mej posameznimi opuzicijonalnimi strankami. Neko glasilo nemš ke ljudske stranke piše, da so bili na konferenci radikalci na vsej progi tepeni. Celo s svojo zahtevo, naj ostane skupni Poroč. Gras8elii je najprej primerjal statistične iz- nemški program tajen, so padli radikalci v vodo. „Deut. Ztg.u kaze o deželnih dobrodelnih zavodih glede 1897. leta z P^, da se je nadejati, da bode program do sredi maja izgo- ■ onimi glede 1896. leta, konštatoval vobče ugodne razmere in potem gledé bolnica (brez porodišnice, bláznice tovljen ter zavrača neumni strah, da bi mogla vlada izpolniti nekaj nemških zahtev. Tega si Nemci želé ne pa boje, in hiralnice) navél nekatere jako zanimljive številke iz kajti njihovo geslo ne more biti. „Vse ali nič". Pač pa se bodo potem prav z isto vnemo potezali še za izpolnitev nadaljnih desetletne dobe 1888—1897. Število vskrbovancev (bol- svojih želja. Jako pesimističen je „Deut Volksblatt se nikov) v bolnici se a v dobi skoro podvojilo; leta za podkomite ne more navdušiti. V avstrijskem parlamentarnem 1888. je bilo namreč v bolnici, namreč na medicinskem življenji so se namreč ljudje navadili voliti pododseke s î kirurgičnem. sifilitsko-dermatološkem, oftalmološkem, nekološkem infekcijskem in opazovalnem oddelku oskrbo tem namenom, da se kaj zavleče ali celo pokoplje. Tudi dvomi antisemitsko glasilo, da bi se doseglo sporazumljenje glede valnih 3661 j leta hrano in postrežbo 1897. teh pa 6031 raznih diferenc v posameznih referatih, kaj lažje v pododseku bolnikov. Trošek za kot v plenarni konferenci. Sploh ni mnogo upanja, da se program bolnikov znašal 1888 leta kmalu dovrši, ker ima pododsek svojo prvo sejo šele koncem 37.100 gld. 1897. leta pa 51.723 gld. Leta 1888. se je tega meseca. Kakor znano so radikalci sploh proti kakemu deželi povrnilo teh troškov 9761 gld. leta 1897 pa programu, ker jim obstrukcija zadošča kot program svojega prepričanja, ter se izraža vse njihovo stremljenje v jedini želji, doseči strogo nemško vlado. Ministerská kriza na Grškem je že rešena. Načelstvo ozirom na ta jako povoljni vspeh je poročevalec iz- novega kabineta je prevzel definitivno vodja Trikupistov Teo- 42 823 gld., tako da torej dežela 1897. leta trošku za postrežbo in hrano v bolnici prispevala le 8600 gld. javil, da gre vsa čast bolničnemu upraviteljstvu in de- toki želnemu odboru za skrb da se je na korist deželnih financ izterjal tako znaten znesek bolničnih troškov. o katerem se je spočetka trdilo, da ima največ upanja na zmago. Zbral je okolu sebe kajpada samo somišljenike ter razdelil posamne portfelje sledečim možem. Simopulos fimance Atos Romanos zunanje zadeve, polkovnik Knumduros vojno, Glede troškov za kranjske bolnike v tujih bolnicah je Buduris mornarico, Karopaolos pravosodje in Ephtaxias bogo- poročevalec naglašal, da so se ti troški 1897. leta spet častje in nauk. Min. predsednik si je pridržai portfelj za no pomnožili. Oskrbovanih je bilo to leto v tujih bolnicah Kranjcev več kakor 1896. leta, a povračila sicer oskrbnih troškov tujim bolnicam so 1897. leta vendar tranje zadeve. Novi možje so m. petek zaprisegli in so se v • ^ • soboto takoj predstavili poslanski zbornici. Listi poročajo, da bo nova vlada predložila nacrt, s katerim se bo vojaškim čast- poskočila za 2777 gld. nikom prepovedalo potegovati se za poslaniške mandate za posebe pa je poročevalec opo- državni zbor, in predlagal novo razdelitev kraljestva ter osnovo zarjal na tržaško bolnico, kjer kranjsko deželo njeni bol drž- policije. To je toraj nekako njen poseben program, ki jo niki največ stanejo, vsak bolnik 92 krajcarjev na dan, zaha- in kjer se ti bolniki najdalje v ti bolnični oskrbi jajo, namreč vsak bolnik dobrih 31 dni. Končno je poro- deželnemu bo pa najbiže strmoglavil še preje, nego je bilo običajno dosedaj pri grških ministerstvih. Ministerská kriza v Rumuniji. Načelnik rumun- čevalec še predlagal, da deželni zbor pritrdi skega liberalnega kabineta Sturdza je 12. t. m. podal kralju ostavko, katera sedaj sicer še ni vsprejeta, toda ministerstvo t 151 bo šlo, čim dobi kralj kake druge vsaj približno toliko spo- taboru in pritožbe na ministerstvo proti najnovejšemu ) kaj- sobne može. Povod navstali krizi v rumunski vladi je pnv pada po vsem upravičenemu ukrepu dolenje avstrijskega name- za prav ogerski nekdanji ministerski predsednik baron Banffy, stnika bodo kar trunoma prihajale iz vseh pristnonemških je v neki, še le pred kratkim odkriti in objavljeni brošuri kotov. Upanje pa je, da bo osrednja vlada odločno in jasno na nek način raežalil rumunski narod na Ogerskem in vsled odgovorila prusaškim kričačem • « jim v bodoče še ostreje tega pa tudi v domovini. Min. predsednik Sturdza najbrže gledala na prst, ker na ta način je mogoče vsaj deloma klike. pravočasno ni storil potrebnih korakov in morda tudi ni mogel omejiti skrajno predrzne nastope se cerkvi in državi sovražne ali hotel pokazati potrebne eneržije, kar mu pa sedaj radikalni elementi štejejo v največje zlo. V listih in na zborovanjih jeli so ga ljuto napadati in naravnost zahtevati, naj se čim preje umakne. Priredili so minoli teden tudi velik protestni shod in potem demonstrativni obhod, katerega sta pa policija in vojaštvo razpršila. Pri Obrtnija. tej priliki je prišlo do krvavega pre- tepa mej vojaštvom in demonstranti. V takih razmerah se Sturdza ni mogel več vzdržati ter je demisijoniral Sploh pa so ti dogodki kadar se kaki neki povod izbruhom, se pojavijo vselej, kliki jame dozdevati, da je to ali ono mini- sterstvo že dovolj časa na ministerskem sedežu Tako je bilo tudi sedaj. Grotovih elementov se je polastilo hrepenenje po Za naso obrtnost. (Obrtno- politična premišljevanja). II. Naši produktivni srednji stanovi pa niso zapleteni ministerskih stolcih, in ministerstvo mora iti. Na Rumunskem samo v borbo s kapitalističnimi veleindustrijalci in raz spreminjajo sicer osebe in nikoli sistema, a to pogostoma. pogajanjih mej vlado in italijanskimi poslanci > i so bila, kakor znano, popolno brezvspešna, poroča dunajski list iz kroga italijanskih poslancev sledeče : neki Ako ličnimi petičnimi špekulanti, ampak se imajo baviti tudi katera z vso da morajo produktivni srednji z vzorno » organizovano socijalnodemokracijo odkritosrčnostjo oznanja » ravno poroča neki dunajski oficijozni lis., da so se tikali dogovori mej posl. dr. Kathreinom in zastopniki italijanskih poslancev le nekaterih neobveznih vprašanj, in da vlada s temi vija, da izginejo stanovi vsi propasti, da jim je to sojeno, ker zanje ni 4 prostora v svetovnem gospodarstvu, kakor se zdsj raz- t ker je to prirodna posledica novodob dogovori ni bila v prav nikaki dotiki, je vendar resnično, da je dr. K. v sporazumu z grofom Thunom in baronom Dipau- nega razvoja produkcije, katera po njihovem mnenju lijem nastopal kot posredovalec ter razodel vladne nasvete glede avtonomije južnih Tirol, da na ta način pregovori ita- z železno doslednostjo sili na to, da pogoltne kapitalistična veleprodukcija vse srednje stanove ter tako pri lijanske poslance za vstop v dež zbor. Prvi poskus pa se je pravi tla socijalnodemokratični državi. popolno izjalovil, ker italijanski del ni bil zadovoljen z vladnimi predlogi. Tako je toraj prišlo, da se je pričelo deželno-zborsko tudi Tridentu, in zasedanje brez italijanske manjšine in se bo najbrže izvršilo brez nje Pričela so se baje nova pogajanja v Ti boji naših srednjih stanov za obstanek so v se bodočnost našo tako znameniti dobi veli za vso dr. K. poskusil z novimi sredstvi, toda nade kaže na kak vspeh je izredno malo. Samoaško vprašanje se po zopetnem vstoličenju „kralja". Tam se je sicer sodilo, bo sedaj zavladal mir, in da bodo združene velesile preprečile danji, cega pomena za ves narod. Mi stojimo na stališči, da je pri socijalnem položaju našega naroda in prebivalstva cele dežele ohranitev vedno bolj zamotano samostojnega, gospodarsko neodvisnega kmeta in roko- da bi proletarizacija da m vsak boj mej obema domačima rodovoma Toda 1. t. m. se je bil zopet krvav boj na neki nemški plantaži v bližini mesta delca največje občne važnosti, teh stanov prouzročila najhujše in najnevarnejše gospodarske in socijalne krize. In ker bi imele te krize sedaj katerem boju je padlo več angleških in ameriških še nedogledne posledice, smatramo za svojo prvo in naj- nekaj častnikov. Mataafovi somišljeniki svetejšo dolžnost, da v odvrnitev te nevarnosti zberemo mej temi Apie, v mornarjev, so ogorčeni padli po njih Toda ves dogodek ima pa še drug pomen Boj je vodil in prebivalstvo nahujskal lastnik nemške plantaže, rodom Nemec. Skoro gotovo pa je, da je ta mož postopal sporazumno z nemškim zastopnikom admiralom Kau- in združimo vse sile. kakor malodušnostjo, brezbrižnostjo in odjenjevanjem, tudi z domačimi prepiri koristimo samo svojim tzom, o katerem je nemški zastopnik Holleben v Washingtonu nasprotnikom, podpiramo njihova prizadevanja in pospe sam priznal, da je njegovo postopanje prvič razžaljivo, drugič nezakonito in tretjič škoduje nemškim trgovinskim interesom Admiral Kautz je bil torej že v drugič začetnik in prouzro-čitelj nemirov in je torej umevno, da se s tem dogovori glede rešitve te zadeve znatno ovirani. Pa tudi nemška vlada sama i je pri tem mnogo zakrivila, ker ni takoj spočetka stopila na šujemo njegovo zmago nad nami. Starodavni naši sovražniki vedo prav dobro, da be-raški narod, da narod, kareri v današnjih časih gospo-spodarski samo životari, nima ne moči in ne politične prste svojemu proti njenim interesom delujočemu zastopniku. veljave. Zato se ti naši sovražniki tudi tako strastno tru Morda je hotela z lepa poravnati preporno zadevo ali pa vědoma provzrociti razpor mej ostalima državima. Raspust štirih nemško-nacijonalnih društev. dijo i da zadržujejo in ovirajo naš gospodarski razvoj Naši nasprotniki prav nič ne prikrivajo svojega upanja, da velikanska moč modernega kapitalizma razbije sedanje vendar nekoliko ojunačila ter stopila na prste sredne stanove, da jih gospodarski podjarmi in ugonobi Vlada se nemško-nacijonalnim elementom s » tem » štiri dunajska društva, ki so bila po svojem delovanju skrajno sovražna cerkvi, državi in slovanstvu. To dokazuje že ime poslanca Wolfa, ki je načeloval društvu nemških nacijonalcev v Avstriji in bil v najožji dotiki tudi z ostalimi društvi. Kajpada da )im je razpustila jn da bode s to krizo v kmetskem in v srednjem stanu vsled tega razpusta nepopisen krik v uničena za vedno naša gospodarska moč in neodvisnost in zajedno v tem naša politična moč. Kdo po tem še ne uvidi, kolika nevarnost grozi liberalno židovskem celemu narodu, kakor tudi posameznim stanovom od tod y * < 152 nicah kaže ) da se starostno zavarovanje ni obneslo. da se umetno vzbujajo in poostrujejo nasprotja mej posamičnimi sloji v narodu samem, zlasti pa še mej po- Mnoge zavarovalnice so že opustile to vrsto zavarovanja samičnimi panogami narodne produkcije? ker so bili režijski troški preveliki. Če se torej kaj zgodi Nikdar in nekoli ne pozabimo, da smo maloštevilen v tem oziru, naj se misli samo na Dež narod, in da mnogobrojni in gospodarsko trdni naši so vražniki niso bili še nikdar pripravljeni na tako ljuto bo- dobilo zaupanje jevanje proti nam kakor prav dandanes. dež. zavarovalnico, odbornik Povše meni, da bi naše ljudstvo kmalu do starostne zavarovalnice, in tako bi dežela storila važen korak na narodno -gospodarskem in Spominjamo se pri tej priliki besed, katere je ruski socijalnem polju. Profesor dr odgovarja, da on pri državnik, general Kanebars, izrekel svoj čas, govoreč z nekim slovanskim državnim poslancem o razmerah mej poroča ako niže-avstrijsko zavarovalnico za ta slučaj » za sedaj ne kazalo ustanoviti samostojno deželno avstrijskimi Slovani. Zapomnite i da bodo Slovani v Eksperte gosp. Prosenc meni » da navzlic raznim Cislitvanski vedno samo toliko veljali, kolikor bodo imeli neugodnim razmeram starostna zavarovalnica vendar-le v glavah in v žepih. Ves naš narod vidi v zdravem razvoju naših srednjih stanov zagotovljenje svoje gospodarske in politične sile, vspevala, zato toplo pozdravlja to idejo. Dr. Tavčar na glaša i da je ta način zavarovanja nevarno polje j ker glavno jamstvo srečnejše bodočnosti, in zato zaslužijo prizadevanja naših kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev ne vroče simpatije, nego tudi najodločnejše podpore vsega naroda. se sicer zasebne zavarovalnice gotovo polastile tega za služka. Eksperte gospod Ledenig je mnenja zavarovalnica vspevala. Oib. Povše konečno ponavlja » da dež. i da so posamezne izieme v večini ugodne za dež. zavarovalnico. Prof. dr. G. dostavlja, da bi morda zavarovalnica ravno bujno ne cvetela, gotovo pa več ali manj vspevala Zavarovanje za starost. misel Leta naj 1897. se v dež. zooru kranjskem sprožila bi se ustanovila deželna preiskrbovalnica za starost. Dež. odbor je dobil nalog, da v ta .namen stori primerne poizvedbe in priprave ter dež. zboru predloži svoje nasvete. Dež. zbor je v tej zadevi vprašal za mnenje zavarovalno tehniški urad v c. kr. ministerstvu za notranje stvari in veščaka dr. Gugenbauerja, profesorja na ter še itd. koristila prebivalstvu. Ko prof. dr. G. podal nekatera pujasnila glede zavarovanja dež. obveznosti dež. glavar pl. Detela ob Va12. uri zaključil po- svetovanje. iti &&& ^^^AffeíftAíttrii A Ad&AífcífiA • Kmetijstvo. f ..........................r.....................mi .................................................. dun. vseučilišču. Ta je izdelal pravila za deželno sta Za vinogradnike. t rostno zavarovalnico dež. odb.oru, dal tudi potrebna po Namen vinogradarstva v prvi vrsti pridelovanje jasnila ter se pripeljal v predm. torek v Ljubljano, da pojasni grozdja in ne morda pridelovanje lesa. Poslednjega naj to važno vprašanje. strelišču vršilo posvetovanje, h kateremu so bili povab- potrebuje za prireditev in dozoritev grozdja v tekočem sredo dopoludne se je na starem se pridela na vsaki cepljeni trti le toliko, kolikor se ga Ijeni deželni poslanci in nekateri eksperti. Dež. odbornik letu in pa za režnjo v prihodnjem letu. Dopuščati i da Povše je poročal, kaj je dež. odbor doslej v tem vpra- zraste na pravilno obrezani trti lesa kolikor ga hoče, ni šanju storil. Na to je profesor dr. G. obširno in jasno nikakor gospodarsko, kajti odvečni les v gospodarstvu obrazložil namen in vredbo starostne zavarovalnice. Namen pač skoraj nič ne zaleže, iz zemlje pa vendarle posrka tega zavoda je » da bile v deželi kraniski rojene in dosti redilnih snovij katere v prihodnjosti lahko stalno naseljene osebe v starosti ali onemoglosti po ceni mnogo koristile. preskrbljene, ne da bi morale vedno plačevati svoje pri spevke mogel, in vplačani svoti bi se določila dosmrtna renta Zato najdemo v vseh tistih vinorodnih deželah i ka Vsak zavarovanec bi plačal, kedar in kolikor » pa ne smela presegati 400 gld. Zavarovanje je torej tera so na glasu, da stoje na visoki stopinji umnega vinogradarstva tudi poletno režnjo trt, to se pravi, tam vidimo, da ne puste na trti rasti vseh poganjkov, kolikor namenjeno za nižje slojeve prebivalstva, katero bi si z jih na spomlad požene » ampak nekatere omandajo razmerno neznatimi prihranki zagotovilo preskrbljenje za omulijo — popolnoma, druge pa le okrajšajo. Ia potrebno starost ali onemoglost. Ako bi kranjska dežela ne hotela sama ustanoviti take zavarovalnice j mogla da se to vpelje tudi pri nas v cepljenih vinogradih. stopiti v Koliko truda in stroškov zvezo z Niže-Avstrijsko, katera že ima tako zavaroval pač dandanes sta^e, predno mco: s časom mogla dežela sama ustanoviti tak zavod. napravimo cepljeni in rodovitni vinogradi! Zato je treba z redilnimi zemeljskimi snovmi kolikor mogoče štediti da nam trte tem dlje trpe ter rode obilo grozdja j i ne Poslanec Hribar naglaša i da je ideja sicer lepa, pa lesa. Tega pridelamo za kurjavo hvala Bogu toda pri nas težko izvršljiva. Nikakor pa ne bi svetoval, po hostah še dovolj, in nikakor ni potreba, da bi za to se za Kranjsko ustanovila podružnica niže-avstrijske skrbeli tudi po vinogradih. da zavarovalnice. Bolje že bilo, da jo dežela Kranjska Mandanje in okrajševanje poganjkov je popolnoma sama ustanovi. Sicer pa skušnja pri zasebnih zavaroval- jednako, naj bode deblo višje ali nižje. Mandati se prične 153 lahko, kakor hitro so poganjki jedno ped dolgi. Kar se Resnica je namreč i da se kuten lahko veliko nahaja poganjkov po deblu i omanda se vse popolnoma več in prav dobro v denar spravilo, ako jih velika Î razen ako je znabiti deblo že čez meter visoko množina na prodaj bila. Kolikor se kuten dandanes po proč torej previsoko in bi se želelo, je čez dve leti okrajšati. Dolenjskem prideluje, ne zadostuje niti za našo domačo poslednjem slučaji pusti se na deblu po jeden poganjk gospodo, katera jih za ukuhavanje ter za napravo kut- rasti in priveže se ga deblu. Da moramo za to od nega likerja vsako leto išče i pa premalo najde. No v večjih poganjkov najmanjšega zbrati se pač samo ob sebi Ljubljani imamo tovarno za ukuhavanje in kandiranje razume. sadja, tovarno Avgust Tschinkel na (Činkel) m sinov. Na palcu rastoče poganjke pustimo rasti ter jih Ta tovarna, katera po celi Avstriji in še daleč čez njene _ __. povežemo ob kol in še prve dni meseca septembra, meje zaradi kaj finih svojih izdelkov slovi, potrebuje ko se prične grozdje že mehčati, takrat jih skrajšamo ravno kuten prav dosti vsako leto, pa dobiva jih drugod nad kolom j to je i nad kolom jih kar gladko odrežemo, celo iz Ogerskega. Zakaj jih ne kupuje na Dolenjskem 9 Na napnenen rastoče poganjke, kateri nimajo zaroda, od- kjer kutna tako dobro uspeva i tako dobro rodi? Zato i mandamo, one pa, kateri iirajo zarod, skrajšamo nad ker jih tu zadosti ni, je najkrajši odgovor na to vprašanje četrtim listom rastočim nad najvišjim zarodom za slučaj, No, pa za domačo porabo in v misli vzeto tovarno za da ni za prihodnjo režnjo na palen dovolj poganjkov ukuhano sadje ter kandite bi res ne trebalo po Dolenj bodisi iz katerega vzroka koli pustimo palen najbližji skem Bog vé koliko kuten pridelovati. Zaradi jedne, poganjk na napnenen neskrajšan ter ga privežemo ob kakor druge porabe bi res pridelovanje kuten ne postalo kol naj ima že kaj zaroda ali pa nič Korist tega dela i katero se pri vajenem človeku velikega, to je tako izdatnega gospodarskega pomena, da kazalo jih v veliko večji meri pridelovati, nego se veliko hitrejše vrši, kakor bi kdo mislil, je večstranska. 1. Na trti se ne prideluje nepotrebnega lesa, in zemlja se vsled tega ne izčrpava brez koristi. jih predeluje že dandanes; toda, v tem spisu že parkrat omenjeni tako zvani kutni liker, kakoršnega se na Do- lenjskem po gospodskih hišah skoraj sleherno leto v 2. Za prihodnjo režnjo potrebni les na palcu majhnih množinah napravlja, ta bi bil tehnični sadjarski postane veliko čvrstejši in močnejši, kakor bi sicer izdelek, kateri bi se v veliki meri izdelovan, prav gotovo v kratkem času postal. obilno kupcev našel. Grozdje dozori kolikor toliko poprej in debe- lejše, ker mu koristijo vse tiste redilne snovi, katere se sicer v brezpotrebni les zlivale. ta vičiti Fino Kutni liker, njegova naprava v veliki meri namreč v stanu, pridelovanje kuten po Dolenjskem opra- 1 to do veliko večjega gospodarskega pomena dovesti: napravljeni kutni Peronospera, grozdna plesnoba in vse druge bo- Dosti finejši liker je to » lezni, katerim so glivice vzrok, izgube velik del svoje imenuje kakor hoče. škodljivosti, ker pride grozdje in cela trta bolj na zrak liker î res kaj posebno finega naj se kakor marsikateri drugi, in na solnce. Zaradi velike koristi mandanja in okrajševanja po ganjkov i naj se to delo tudi pri nas sploh upeljalo prošlém poletji je bil nek jako imovit domačin, kateri pa že čez 40 let v Aleksandriji živi, s svojo soprogo v naših dolenjskih Toplicah. Ko je pri neki priliki fin liker pokušal, izjavil se je, da bi bil to pač iz- in izvrševalo leto za letom. kateri bi v Orijentu, osobito mej Mobamedanci dvoma prav hitro prodrl, si prav sloveče ime za . kakor Dalma Kutna. delek, brez dobil. Ali bi bilo to kaj napačno cija po , i ako „maraškinu", Dolenjska po kutném likerju sloveča postala? Gotovo ne In zato je opravičeno, da se Dolenjci Med vsemi sadnimi plemeni, kateri pri nas dobro pridelovanja kuten v večji meri lotimo. Osobito na Belo- » vspevajo, je kutna pač najmanjšega gospodarskega pomena, kranjskem, po kaj preksolnčnih vinogradnih legah, okolu Nahaja se sem ter tja kako drevo po vinogradih kjer Semiča itd. i na) se jih ob robih vinogradov in tudi navadno prav dobro raste in obilno rodi. Ako se ljudi drugje i kjer trti ni na škodo, v obilni meri sadilo vpraša: „Zakaj pa nimate več kuten, zakaj jih nič več Da postane namreč kutna kar mogoče fino in močno ne pridelujete?" odgovore na to vedno in povsod isto: dišeča, potrebuje solnca, potrebuje fine lege. Za naDravo n čemu naj jih pridelujemo i saj nobeden po njih ne likerja pa ravno fini duh poglavitna reč. Bog dal i da vpraša." No, temu je žal skoro res tako. Prav malo kuten se ta nasvet uresničil! se po Dolenjskem v denar spravi. Kmetski ljudje jih ne vedo čemu porabiti i gospoda ima jih pa za ukuhavanje ft&efefttftMlKttt iti iti rt ffc rit sfr » ali kakor se pravi za napravo takozvanega kompota in za napravo kutnega likerja kmalu zadosti. In vendar imamo Dolenjci v kutni sadno pleme, katero naj bi se vkljub temu, da se tako malo po njegovem sadu popra-šuje, vendarle v večji meri pridelavalo. «I i mi mi Novice. i» Osebne vesti. Zdravstveni asistent dr. Martin Pe-utka je imenovan koncpiistom v Statutu kranjskih polit. 154 Vpokojenima, pismonoši Josipu K u m p in káznil- povoděni oblastev. ničnemu nadpazniku Valentin Lesk proti Celj Število Slovencev moramo v Mariboru sednik častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanj podelil dež. pred- množiti vsakim načinom, da imamo tukaj tem več duševne in gmotne obrambe za mejo Vsakdo ve, da štaj. Slovenci Odlikovanje. Gosp. Fran Furlani, višji poštni kon- zahtevamo deželnovladni oddelek „Proč od Gradca.u Ta klic Furlani trolor v Carigradu tretjega razreda Odlikovan je bil že pred leti, bardovanja Aleksandrije sam dobil od turškega sultana Medjidie-red odmeva po spod. štajerskih hribih in dolinah že dolgo in od je rodom Slo s Prvačine dne do dne močneje. Prav tako, stvar je dobro preudarj je ob času angleškega bom- sicer v svojem početku le nravna posledica nemškega brez * oprav lužbo na neki ladiji Služboval je s?oj čas v Trstu, Gorici in Aleksandrij Otroški vrt v Devinu so odprl dne 14 m m človeškega odiranja in najkrutejšega tlačenja ... V Mariboru narodne dolžnosti z ozirom na mejo mi sploh ne zanemarjamo, ali v primeri z nemškim silnim pritiskom nas ie vpisanih je že 37 otrok. Voditelj Solkana je gospica Koršič iz smo preslabi, prešibki. Meji je treba močne vladni oddelek torej v Maribor more se premalo vpore. Deželno- glasiti v našeiu Električno razsvetljavo hočejo napraviti v Gorici, programu. Magistrat se je začel pečati s tem vprašanjem, in v zadnji seji obč. zbora je bila ta točka na dnevnem redu. Ptujski okraj in zastop. Pri ustanovnem o hodu ptujskega okrajnega zastopa dne 10 t m. so nemški zastop- času so za šolske „Schulverein na Koroškem". V zadnjem oa3U siplje Schulverein" zopet vse polno denarja v slovenske kraje, da mu razni narodni Judeži zato prodajo slovensko deco. V zadnjem niki trgovine in industrije zahtevali, da se preje vrši nilna volitev jednega člana Ker je dopol- stavbe zopet dobile podpole slovenske ob bil vladni zastopnik na- Št. Jakob ob Celovcu čine, v katerih gospodujejo nemškutarji: Važenberg 1000 gld. 500 gld , Skočidol 400 gld., Vetrinj sprotnega mnenja, so nemški zastopniki odložili mandate. Slo- 200 gld. Dalje je dobilo učiteljsko seminišče v Celovcu venska večina je potem sama volila odbor. 1000 gld. in otroška vrtca v Železni zopet Kaplji in Velikovcu General konjice zbláznil. Na vojaškem ogledo- 900 gld. Omeniti moramo, da uradna „Celovčanka" te darove vanju min. nedelje se je dogodil v Pragi mučen prizor, napravil bolesten utis na vse vojaštvo. General Konjice, je grof in „Sůdixarcke" Grůnne, je kar h kratu začel počenjati raznih neumnih stvari, lovčanka" Mnogim voji kom je podajal roko, povpraševaje jih h kateremu in sploh vsa naznanila „Schulvereina" znanja s tolikim veseljem, da se nam zdi, kakor da je n na- Ce- uradni list tudi za „Schulv." in „Siidm." Išče se dedič Leta polku pripadajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim 1897. je umrl v Bosiljevu naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpe- Nugent. grof Artur Nugent ter je določil svojim dedičem grofa Joh. Ta ljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel pa se je dedš^ini odpovedal. Sedaj išče kr. so- na umu. »Naš Dom«, zbirka povestij, • • dišče v Ogulinu upravičene dediče. V Gorico je prišel min teden princ Alfonz Bouř pesmij in blaga, zanimivosti itd. Ravnokar je v založbi Drag. Hribarja narodnega bonski s soprogo Marijo de las Nieves. V sredo je bil v v Celju izšel III. zvezek te zbirke „Vojna 200u." Obsega rusko povest svojem rojstnem kraju Ljubljani, kjer se ni mudil prav dolgo. in poljsko povest „Doma in na tujem". Knjižica obsega 153 stranij, a velja samo 25 kr po pošti Detomor Bujah pri Postoj 32 letna Marij kr. več. Priporočamo jo. Jednajsti izkaz prispevkov za cesarjev menik v Ljubljani. Darovale spo so nadalje v rečeno svrho občine: Kanal je 20 gld., Vremski Britof 20 gld, Grosuplje 20 gld., Spodnja Šiška 30 gld., Dobrujne 100 gld., Gorenji Logatec 25 gld. in Črniče na Goriškem 20 gld Hrvatska tiskarna v Opatiji. Nekateri hrvatski domoljubi so kupili v Volovskem bivšo Batestinovo tiskarno katero bodo prenesli v središče Opatije, ter pričeli izdajati hr vatski tednik. Električno železnico nameravajo graditi v Trstu tramvajškemu društvu že dalo kon- Biščak povila otroka in ga zadavila Gospodinja je našla mrtvega otroka, prav ko so ga hoteli prešiči raztrgati. Biščak je priznala, da je otroka umorila, ker ga ni mogla preživeti. Semenj za volno. Zbornica v Miskolez - u naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bode letošnji volneni semenj v Miskolezu 14 junija. Na semenj se pripelje volna iz več komitatov in za nekatere postaje veljajo znižane železniške tarife. Pogozdovanje Krasa lepo napreduje. Kakor posnamemo uradniaa podatkom, se je lani v davčnih občinah Bistrica, Šembije, Selce, Palčje, Jasen in Staravas 111 "03 ha 192 93 oralov na novo pogozdilo, in 231 61 ha 402 45 Želez, ministerstvo trž oralov nasadov popravilo. Za ta dela porabilo se je 2,666 900 cesijo za vse dosedanje tramvajske in nekatere druge proge sladik črnega borovca, 13.000 sadik belega Solo jednorazrednico bodo razširili v Preski t. m. Do jelovih in 76 000 mecesnovih sadik ter 49 borovca, 2300 semena za tični komisijonalni ogled se vrši 24 V Gor. Gradu namerava vlada vpeljati uradne dneve celjskega okrajnega glavarstva, da ne bode treba ljudstvu hoditi v oddaljeno podsetev. Dotični troški znašali so 10.070 gld 40 kr. Ves svet, kar se ga je na Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih troških pogozdilo, meri 1489*81 ha 2589 48 Ce Portret biskupa Strossmayerja izdeluje slovenska umetnica gdč. Ivanka Kob Min. jesen je naredila načrt katerega izdeluje Min je umetnica izgotovila portret nad biskupa dr. Stadlerja v polnem ornatu, katerega so nadbiskupu poklonili sarajevski meščani. Celje ali Maribor? „Slovenski gospodar" v zadnji se namestil dež. vlade da v ozirom številki razpravlja vprašanje, kje na) oddelek, v Celju ali Mariboru, ter pride do zaključka Mariboru. Imenovani list piše mej drugim î n Višjim oralov; porabilo pa se je za to 23,689 280 sadik. Vse po- gozditve nahajajo se v prav dobrem stanju. Pobalinstvo. Neznan pobalin je v min. nedeljo mej Litijo in Kresnicanr ustrelil na brzovlak, a na srečo nikogar ni zadel. Obsojen je bil v četrtek pri okrožnem sodišču v Gorici na 10 dnij zapora neki Šapi a, ker je svoj čas v javni kavarni kričal: „Fuora i ščavi!" Šapla je sin slovenskih sta-rišev, ki pa zaničuje svoj rod in materin jezik. Zginil. Posestnik Fr. Korbar, po domače Kos, iz ►4 I si se morajo podrejati žji in kaj za naš narod pač važnej j Gor. Kašlja pri Ljubljani, je t. m. vozil iz Dol. Kašlja cije celega Spod. Štajerske nego da samega