Leto XVIII., St. 12.
PoUfilna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. junija 1931.
V organizaciji jo mol, kolikor moli — toliko pravica.
Delavske otročje kolonije.
Pozivamo vse organizacije, ki so dobile nabiralne pole s prošnjo, da med članstvom naberejo prispevke za delavske otroške kolonije, da jih nemudoma vrnejo in nabrane prispevke pošljejo odboru.
Vse one sodruge, ki smo jim poslali položnice in pisma, da prispevajo po svoji možnosti za otroške kolonije, prosimo, da izvrše svojo dolžnost.
V današnjih časih je dolžnost vsakega zavednega sodruga, da povsod pokaže svojo proletarsko prepričanje.
Odsek za delavske otroške kolonije pri Strokovni komisiji.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo, Cek. račun 13.562
XV. Mednarodna konferenca dela.
V dneh od 28. maja do 20. junija se je vršila v Ženevi v Švici XV. Mednarodna konferenca dela, katere druga točka dnevnega reda je bila mednarodna ureditev delovnega časa v svetovni rudarski industriji.
Sedanja razprava o tem predmetu ni bila v bistvu nič drugega, kakor nadaljevanje lanske konference, ki se je ravno na ureditvi delovnega časa razbila. Letos je sicer konferenca te težave prebrodila in do sporazuma je prišlo.
V začetku razprave v premogovni komisiji je v načelni debati predvsem šlo zato, ali naj bo konvencija samo lokalna ali splošna. Poslodavci, predvsem onih manjših držav, so bili odločno za to, da naj konvencija ne velja za vse, posebno za prekomorske države ne. Po daljši večdnevni debati je vendar došlo do sporazuma, da naj bode konvencija splošna.
Nato je prišla v razpravo debata o ureditvi delovnega časa. Pri tej priliki so delodajalci, podprti od nekaterih vladnih zastopnikov, pričeli 6ster boj za uveljavljenje posebne konvencije za rudnike z rujavim premogom. Po večdnevni debati so s svojim predlogom propadli. Sprejeta je bila enotna konvencija za vse države in za vso rudarsko industrijo. Ker v tem vprašanju delodajalci niso uspeli, so postavili zahtevo, da se naj onim državam, ki ne izvažajo svojega premoga, dovoli posebne olajšave, to je, da naj v teh državah velja 8 urni delavnik. Tudi s to zahtevo so propadli.
Po zopet večdnevni burni debati se je končno z večino sprejelo, da ima veljati za vso rudarsko industrijo, to je, za rudnike s kamenim in rujavim premogom, enotni delovni čas, in sicer 7% urni delavnik, vštevši vhod in izhod s 15 minutnim odmorom v kameno-premogovnih rudnikih, a v rujavo-premogovnikih pa je dopustni tarifami ali pa zakoniti odmor za zavžitje kruha za jamsko delavstvo. Za zunanje delavstvo pa 8 umi delavnik s 15 minutnim odmorom.
Kar se tiče čezumega dela, je bilo v načrtu konvencije predvideno, da se sme iz gospodarskih potreb v kameno-premogovnikih dopustiti 100 nadur, a v rujavo-premogovnikih pa 150 nadur letno. Predlog nemških delodajalcev in vlade pa je bil, za kameno-premogovnike 150 in za rujavo-premogovnike pa 250 nadur letno.
V očigled težke gospodarske krize in velike brezposelnosti, ki vlada posebno v rudarski industriji, je delavska delegacija z vso odločnostjo pobijala zahtevo delodajalcev. Iz-gledalo je, da se bo konferenca na tem vprašanju razbila. Ker pa je bilo delavski delegaciji tudi mnogo na tem, da do konvencije pride in s tem do ureditve enotnega delovnega časa, je pristala na končni kompromisni predlog za 60 zakonito dopustnih in 40 tarifno pogodbenih nadur v kameno-premogovnikih in v rujavo-premogovnikih pa 75 zakonito dopustnih in 75 pa tarifno pogodbenih nadur letno.
Pri nafdaljnjih določbah so delodajalci ponovno poskušali deseči u-godnosti zase, potom katerih bi jim bilo mogoče določbe konvencije o dopuščanju podaljšanja delovnega časa in prekoračenju števila nadur obiti. Ali tudi tu niso uspeli, za kar gre nemala zasluga zastopniku an-
*
gleške delavske vlade ministru za rudarstvo g. Shinvellu, kateri se ni ustrašil ves čas razprave zastopati delavskih interesov.
Tako je bila konvencija v komisiji sprejeta s primerno večino brez glasov delodajalcev. V komisiji se je borilo za in proti konvenciji 15 v poštev prihajajočih držav, ki so članice društva narodov. V plenumu pa bo o njej odločalo 47 držav. Izgleda, da bo konvencija tudi v plenumu samem dobila večino.
Tako je izvršena dolgoletna borba rudarske Mednarodne zveze vsaj pred najvišjim mednarodnim forumom, mednarodno organizacijo dela. Ali motil bi se tisti, ki bi mislil, da je s tem zadeva izvršena. O ne. Še
dolgo ne. Tukaj se je sicer nekaj enotnega ustvarilo samo na papirju, ki bo pa dobilo obvezno moč še le takrat v posameznih državah, kadar bode delavsko gibanje, posebno rudarsko, tako močno ini imelo tak vpliv na svoje vlade, da bodo morale to konvencijo ratificirati. Zakaj ta in vsaka konvencija mednarodnega značaja zadobi še le takrat pravno moč, ko jo dotična država ratificira.
Zato se mi jugoslovanski rudarji na določbe te konvencije nič preveč ne zanašajmo in se zanašajmo le na to, kar si bomo v borbi potom svoje lastne strokovne organizacije priborili. Določbe te konvencije pa naj nam bodo samo smernice za bodočo borbo.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mašečo.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
t' Oglasi po ceniku. Telefon itev. 3478.
hteva ohranitev svetovnega miru takojšnjo zmanjšanje oboroževanja v vseh državah«. Tekom zadnjih desetih let se je tozadevno vršilo sicer več konferenc, vendar ni bil sprejet noben odločilen korak. Šele za mesec februar 1932 je končno določena mednarodna razorožitvena konferenca, ki nudi glede razorožitve nekaj več izgledov.
Delavci in nameščenci! — V letu 1931 je Vaša dolžnost, vsepovsod propagirati zahteve za svetovni mir in za razorožitev! Uspeh bomo dosegli, če bomo vztrajno spopolnjevali naše svobodne strokovne organizacije, se borili za poštene plače in skrajšanje delovnega časa ter za uvedbo demokracije.
Mednarodno organizirano delavstvo zahteva:
Splošno skrajšanje delovnega časa!
Zavarovanje zoper brezposelnost!
Delo in kruh!
Ohranitev in spopolnitev socialne zakonodaje!
Razorožitev in mir!
Obtni zbor Cankarjeve družbe.
Na delo, da doseženo 8000 članov!
V četrtek, dne 11, junija t. 1. se je vršil drugi redni občni zbor Cankarjeve družbe. Iz poročila posnemamo, da fe delavstvo sprejelo Cankarjevo dražbo kot pravo svojo književno dražbo. Vkljub zniževanjem iplač, brezposelnosti, redukcijam, članstvo Cankarjeve družbe ne pada. Ustanovnikov je že sedaj 52. Poverjenikov ima družba 215. Cankarjeva družba je prodrla s svojimi knjigami malodane že v vse tovarne v Sloveniji. V tovarnah v Jugoslaviji, kjer so delavci Slovenci, je vzbudila tako veliko zanimanje, da so se delavci Srbi iin Hrvati obračali na Cankarjevo družbo z željo, 'da bi take 'knjige poslala tudi njim v srbohrvaškem jeziku. 6000 članov v dveh letih obstoja, v teh razmerah, kakor jih preživlja delavstvo danes, ni malenkostna številka. Cankarjeva dražba ima tudi člane iz vrst profesorjev, učiteljev, odvetnikov in notarjev, zdravnikov, inžener-jev, sodnikov, novinarjev, uradnikov vseib vrst itd. Statistika pa je bila že itak priobčena v eni izmed letošnjih številk »Delavca«. — Poleg tega gredo knjige Cankarjeve družbe v Ameriko, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Francijo, Brazilijo, Argen-tinijo. S tem je postala Cankarjeva družba mednarodna vez z vsemi delavci Slovenci širom celega sveta.
Knjige Cankarjeve družbe so bile sprejete s priznanjem in radostjo. Res je,, da smo čuli tudi ugovore posameznikov,. Ičeš, knjige ne odgovarjajo imenu. Ali tak iglas je glas nečlana in pa dolžnost, ki jo narekuje običaj, da se mora tudi slabo govoriti, in pa zakaj bi zamerili, ker okusi so različni.
Gmotno stanje Cankarjeve družbe ni zavidljivo. Za 20 Din izdati štiri take knjige, ni šala in kdor le malo pozna, koliko stane tisk, papir, vezava, razpošiljanje, (potem slike in klišeji, rokopisi itd., bo zmajal z .glavo, češ, ali fe sploh mogoče za 20 Din nekaj takega narediti, Ali tu se pokaže mo® Skupnosti. Nemogoče je nekaj takega ustvarjati s par tisoč člani. A s 6000 člani gre. In če se dvigne družba na 8000 članov, bo iz vsakoletne zaigate stplavala na suho. Zakaj tudi ne. Poročevalec je naslikal, kako-požrtvovalno delajo vsi od poverjenika pa do odbora, brezplačno in z vso skrbjo. Pisatelji pišejo za majhen, skromen honorar,, urednik urejuje tako rekoč zastonj. Pri bogatih družbah, kakor je Mohorjeva, Vodni-'kova in druige podobne, se štejejo za honorarje desettisočaki, se uredniku daje bogata nagrada. Vsak, kdor le prime za delo, je honoriran. To je tudi pravilno, ker kdor dela, naj tudi je. A >pri Cankarjevi družbi? ustvarjeni od delavcev, delajo vsi zastonj, z navdušenjem in ponosom, da ustvarjajo nekaj velikega: proletarsko mlslenost in da izobražujejo priprostega človeka, človeka bodočih dni.
Občni zbor je izrekel pohvalo blagajniku s. Čelesniku in knjigovodji s. Kocjanu za res 'požrtvovalno in točno poslovanje ter celemu odboru. Posebno zahvalo pa je izrekel občni zbor vsem poverjenikom po celi Sloveniji in drugod, za zares zavedno marljivo, požrtvovalno delo za Cankarjevo družbo, kličoč jim:
Poverjeniki, tako naprej, krepko, odločno! Vi ste steber Cankarjeve dražbe!
Za bodoče leto 1931-32 izidejo jeseni 4 knjige, in sicer:
Mednarodna strokovna zveza za delavstvo
Mednarodna strokovna zveza, v kateri so včlanjene strokovne internacionale, med: njimi tudi naša Internacionalna transportna federacija ter iz Jugoslavije Ujedinjeni Radnič-ki Sindikalni Savez Jugoslavije (URSS), je pred kratkim izdala večji proglas, v katerem se bavi z današnjim položajem delavstva in sploš" no gospodarsko krizo. Ta proglas so podpisali Citrine za Anglijo, Jouhaux za Francijo, Mertens za Belgijo, Leipart za Nemčijo, Tayerle za Češko itd.
Iz tega proglasa posnemamo sledeče najvažnejše odstavke, iz katerih naj organizirano delavstvo razvidi, kako gleda na današnjo splošno krizo najvišja delavska mednarodna instanca in kakšne zahteve stavlja za delavstvo:
Akoravno je po svetovni vojni tpreteklo komaj nekaj let in se kapitalizmu še ni posrečilo nadomestiti vseh, vsled vojne povzročenih ogromnih materijelnih in moralnih izgub, vendar je že zopet pahnil človeštvo ponovno v najtežjo politično in gospodarsko krizo. Delavski razred je izročen največji bedi ter se hoče istočasno zmanjšati ali sploh ukiniti vse njegove dosedanje pridobitve.
Kapitalisti do danes niso našli nobenih drugih sredstev za rešitev gospodarske krize, kakor zniževanje plač, podaljšanje delovnega časa, u-kinjenje socialno-političnih institucij in zakonov — z eno besedo rečeno: gospodarsko krizo hočejo rešiti s splošnim poslabšanjem življenskega položaja in povečanjem bede delavstva. Na političnem polju se je kapitalizem otvoreno opredelil za fašizem in silo.
! V tem tako težkem položaju, ko grozi delavstvu od vseh strani poslabšanje, je dolžnost organiziranega delavstva, da z vso silo in vztrajnostjo nadaljuje svoj boj za demokracijo in uresničenje svojih socialnih in gospodarskih zahtev.
Zavedajoč se svojega pomena in svojih ciljev, mora delavstvo pod-vzeti vse, da doseže, da socialni in tehnični napredki ne bodo več služili samo interesom manjšine, marveč splošnemu izboljšanju življenske-
ga položaja, zadovoljitvi telesnih in duševnih potreb vsega človeštva ter pripravljanju boljšega družabnega reda.
Iz tega vidika je skupna komisija mednarodne strokovne zveze in delavske socialistične internacionale, ki je bila postavljena za obravnavanje vprašanja brezposelnosti, premo-trila važnejša vprašanja sedanje krize in je skušala ugotoviti najnujnejše zaključke. Nasproti sredstvom, ki jih je postavilo kapitalistično podjetništvo za rešitev krize, postavlja delavstvo svoje lastne smernice za izhod iz krize:
Skrajšajte delovni časi
Ne znižajte plač in uvedite plačane dopuste I
Povišajte starostno dobo za odpust otrok iz šole!
Razširite in spopolnite socialno skrbstvo in zavarovanje!
Povečajte javna dela!
Gospodarski aparat in vsakovrstne gospodarske iznajdbe, kakor racionalizacija, karteli, monopoli, kreditni sistemi itd., morajo služiti splošnim interesom celokupnosti in ne posameznikom!
S samim naštevanjem, kako rešiti krizo v interesu delavskega razreda in splošnosti, pa ni še nič narejenega, marveč moramo poizkusiti vse, da te rešitve z lastno močjo, trdno voljo in navdušenjem tudi izvedemo.
Sedanji čas je preresen in kritičen, da bi se delavstvo še nadalje bavilo in mudilo z neplodnim prerekanjem in z nasprotstvi o raznih taktičnih diferencah, pravilnosti posameznih smeri, kar vse delavstvo le zadržuje in ovira na njegovem pohodu k uresničenju njegovih zahtev.
Najbolj nujno je danes potrebno, če hočemo uresničiti načrte delavstva, da se združimo vsi, ki stremimo po več pravičnosti in boljši ureditvi človeške družbe. Delavske strokovne organizacije naj tvorijo pri tem glavno zbirališče in oporo.
Ena največjih in najresnejših nalog sedanjega časa je brez dvoma obvarovanje svetovnega miru. Države, ki so članice Društva narodov, so sicer pripoznale v mirovni pogodbi določeno načelo, da »za*
1. Koledar Cankarjeve družbe 1932 s slikami in prvovrstno vsebino.
2. A. Cerkvenik: »Orači«. Povest o postojanju delavske samozavesti,
3. Bestija se je vzbudila. Roman iz vojnih let.
4. Andersen Nexo:	»Po solnčni Španiji«. Krasen potopis s slikama, napisan, kakor ga zna pisati samo Nexo,
Izbor priča, da bodo knjige letos še prekašale lanske.
Nat-o je sledila volitev novega odbora, ki se voli vsaki dve leti.
Izvoljeni so bili: Ivan Vuk za predsednika, Ivan Mlinar za I. podpredsednika, Bogo Teply za II. podpredsednika, Ciril
Štukelj za tajnika, Rado Čelešnik za blagajnika, Ivan Kralj za gospodarja. Za odbornike:	Dr.	Jelenec,	Angelo	Cerkvenik in
Kristina Rakovčeva. Kobler Franc pa kot zastopnik zadružnih organizacij. V nadzorstvo pa: B. Likar, Tine Korimšek in Niko Bricelj.
Potem, ko so se rešile še nekatere zadeve, je bil občni zbor Cankarjeve družbe zaključen.
In sedaj, sodrugi poverjeniki, člani, odborniki, na delo, da bo štela letos Cankarjeva družba S000 članov in tako razposlala med proletariat 32.000 knjig.
Pokažimo, da smo »MI«.
—Ž-
Po vsej Evropi napad na zavarovanje za
nezaposlenost.
(IGB.) Skoro obenem so pred minulim tednom v vseh važnejših evropskih državah vprizorile vlade in podjetniki silen napad na zavarovanje za nezaposlenost in preskrbo nezaposlenih. Ker je svetovna gospodarska kriza dosegla svoj vrhunec in ni mogoče več čakati na odločilne sanacijske ukrepe, naj po kapitalističnem gospodarstvu v pomanjkanje in bedo pahnjeni nezaposlenci z beraškimi parami, ki jih dobivajo kot podporo, rešujejo zanikrno gospodarstvo kapitalizma.
Odgovor strokov, organiziranega delavstva vseh držav na napad se glasi: Ne! Odklanjamo vsakršna poslabšanja in vladam ter podjetnikom
se mora onemogočiti, da izvedejo poslabšanja vsak v svoji deželi, sklicevaje se na izvedbo poslabšanj v drugih državah!
To, kar je rekel zastopnik delavstva v avstrijski zbornici, ko je bil predložen sramotni zakon proti socialnemu zavarovanju in zlasti proti podpiranju nezaposlenih, naj najde odmeva v vseh evropskih državah:
»Država in družabni ter gospodarski red, ki niso v stanu, ljudem preskrbeti dela, ki bi radi delali, če bi le delo našli, ne morejo storiti nič drugega, če nočejo delavcem priporočiti, da zapuste to zemeljsko solzno dolino, kakor vzdrževati nezaposlene ob prepičlih podporah pri življenju.«
Mednarodni urad dela svari.
Albert Thomas o nevarnosti svetovne gospodarske krize.
Ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi, Albert Thomas, ki je nedavno potoval po naši državi, je posvetil svoje letno poročilo za 15. mednarodno konferenco dela, ki se je sestala dne 28. maja, popolnoma vprašanju nezaposelnosti in borbi proti njej. Kakor nemško Braunovo poročilo, tako smatra tudi Albert Thomas, da je vzroke nezaposlenosti iskati v kmetijski krizi, v industrijski nadprodukciji, v preobsežni racionalizaciji, v slabi razdelitvi zlata, v padcu cene srebru, v padcu cen surovinam, v prevelikih produkcijskih stroških, v ovirah trgovine vseh vrst in v pomanjkanju zaupanja.
Thomas poudarja, da je mogoče sodelovanje Mednarodnega urada dela samo v nekaterih ozko omejenih merah, v kolikor mu to dovoljuje statut ter da je nada, da se zlo odpravi le, če se bodo zavedale vse ustanove mednarodnih držav, zasebno gospodarstvo, strokovne organizacije itd. svoje posebne dolžnosti pri teh vprašanjih. Thomas predlaga v imenu Mednarodnega urada dela kot prve korake k omiljenju nezaposlenosti, kakor je že naznanil v poročilu evropskemu odboru, nekatere še jako sporne predloge:
po-
1. Ustanovitev mednarodne sredovalnice dela.
2. Splošen spored za potovanje delovnih sil za prevzemanje del v neobdelanih ozemljih.
3. Ugotovitev mednarodnega dogovora o delavskem zavarovanju na eni bodočih konferenc.
4. Sestava in izvedba mednarodnega sporeda za javna dela.
Sicer pa zastopa Thomas mnenje, da se mora delovni čas mednarodno skrajšati, in sicer več, kakor v washingtonski izmeri 48 ur, morda na 40 ur, da pa je predvsem potrebno, da vse države washingtonski dogovor o 8urnem delavniku odobre.
V svojem poročilu omenja Thomas tudi reparacijski problem ter pravi: Ni tukaj mesto, da bi o delikatnem problemu, o katerem se je že toliko razpravljalo, podrobno govorili. Juristična, politična in moralna stran reparacijskega problema se pa vendar ne sme pozabiti. Dejstvo pa je vendar, da se mednarod-no-gospodarski vplivi reparacijskega problema in njega posledice z ozirom na zaposlenost delavstva bolj in bolj občutijo, tako v krogih dolžnikov, kakor upnikov. Ne da bi vpraševali, če Nemčija more plačati ali ne, ka-
kor je nedavno italijanski finančni minister de Stefani pisal, ni dvoma, da se mora vprašanje dolgov in reparacij preizpitati, ne morda dobrohotno napram tej ali oni deželi, marveč kot kriterij v svetovno korist, kar utegne biti v korist upniškim državam.
Značilno je, da se Thomas razmeroma ostro izreka proti akciji proti gospodarskemu dumpingu Rusije. Ni namreč z gotovostjo dokazano, da Rusija izvaja v resnici po smislu besede pravi dumping in v nadaljnjem bi pa dobava cenih ruskih surovin samo poživila evropski trg. Thomas zaključuje:	»Pazite! Če in-
dustrijski svet ne bo imel potrebnega poguma in razuma, ustvariti novi red miru in pravičnosti, potem bo duh razdora in revolte, v kateremu se nudijo dobre parole, izvedel strahovite prevrate, in to ob uri, ko je brez dvoma mogoče, ustvarjati nov red in novo civilizacijo.«
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Dumping politika in brezposelnost.
Kovinske industrije je bilo pred vojno na teritoriju naše sedanje države jako malo. Po vojni pa je nastalo precej novih podjetij, med drugimi tudi tovarne vagonov, katerih je danes pet in iki stoje brez vsakih naročil. V teh tovarnah je bilo zaposleno precejšnje število kvalificiranih kovinarjev, ki so pa vsled ustavitve obratov postali brezposelni. Nekaj ©d njih je dobilo delo v državnih železniških delavnicah, velika večina pa tava še danes iz kraja v kraj in išče dela.
V zadnjem času pa so začela ustavljati obratovanje tudi že stara naša kovinarska 'podijetja, med drugimi tudi Jeklarna v Guštanju, ki je edino podjetje te vrste v državi. Po karakterju tega podjetja, bi isto moralo imeti vedno dovolj naročil, ter bi brezposelnost v Guštanju imela biti ne-po-znata stvar. Vendar temu ni tako. Že leto dni sem poedini oddelki tega podjetja popolnoma stoje. Nekaj delavcev je zaposlenih pri zasilnih delih, nekaj je 'bilo odpuščenih, a ostali se nahajajo na brezplačnih dopustih. Da, to stanje v' Guštanju ne škoduje samo 'delavstvu, pač pa vsem slojem prevaljskega sreza.
V početku te situacije smo smatrali, da je to samo manever podjetja, 'da na ta način prisili delavstvo k znižanju plač im ko bodo iste do poslednjega delavca v polnem smislu izvedene, bo podjetje prišlo z naročili na dan. Radi tega smo temu podjetju začeli posvečati več pozornosti, posebno ker nam je bilo znano, da je do 1. 1928 dobivalo podjetje lepa naročila s strani državnih železnic, ker je ono edino v državi, ki lahko izdeluje osi za lokomotive in vagone, kakor tuidi peresa za vagone in odbojna peresa. Smatrali smo, da ipodjetje namenoma noče prevzemati naročil ali pa, da dela tako politiko kakor jo je svojčas delala Trboveljska družba napram državi, da je potem s pomočjo sestradanih radarjev izsilila večjo ceno za svoj premog. Zasledovali smo razpis državnih dobav, da vidimo ali bo tudi Jeklarna v Guštanju mod onimi, ki re-flektirajo na naročilo.
III. PROSVETNI
T. Prosenc:
Slika današnjih dni.
To ni zgodba, napisana kot književno delo. To je zgodba, kakršnih je danes vsak dan vse polno. Napisal jo je, ali bolje, registriral jo je ipriprost radar, ker ji je sam •bil priča, kot krik svoje delavske duše zoper grozote današnje človeške družbe, ki sioer še vedno moli: Odpusti nam naše dolge, kakor jih tudi mi odpuščamo ..., obnaša pa se kakor rabelj iz prazgodovinskih dob.
Priobčujemo jo, kakor je napisana ...	Uredništvo.
V preteklem času smo imeli priliko Citati razne statistike, kakor rojstev, porok, bolezni, smrti, žrtev dela in tuidi plač ter nagrad raznih ravnateljev, .kakor tudi čistega dobička industrij, ki segajo v težke milijone, in da prejema 25 ravnateljev tako plačo, kot 5000 delavcev, ali en ravnatelj •za 200 delavcev. Na .kratko bom oipisal življenje človeka, kako se je 'boril za obstoj, kako je delal drugim, sam ipa je propadel, 'kakor jih propada in mora propasti mnogo ■v atmosferi današnjega časa.
*
Rodil se je kot zakonski sin v letu' 19 ... Mati mu je bila hči radarja, oče je bil rudar. Ko je videl oče dečka, 'kako se je razvijal in kako ga je bila vesela mlada mati, je sklenil, da mu po možnosti osigura živ-ljenski obstoj. In kakor mnogo druigih, se je tudi on odločil za nekaj let v Ameriko, da si prisluži sebi in svojim lastno streho v domovini, ki jo je tako ljubil. S težkim srcem se je poslovil od malega Jožka in ljubljene žene, ko je odhajal v tujino. Ko se je na-
stanil v novem kraju, je pošiljal pisma, v katerih je opisal svoje življenje, svoje hrepenenje, kako želi, da bi se kmalu videli. Največjo stkrb je posvečal svojemu malemu dečku. Po preteku treh let se je odločil, da se vrne. V pismu, ki ga je pisal, je napisal: Samo 14 dni še, pa se odpeljem in pridem k varna in ostanem pri vama. Ko je žena čitala pismo, so se ji od veselja zasolzile ■oči. Kajti kakšno veliko srečo bo doživela, da bo zopet njen dragi mož in Jožetov oče pri njima. Ali upanja proletarca so vedno goljufija. Mesto svidenja je prišlo pismo s črno obvezo, ki je sporočilo smrt Jožetovega očeta. Postal je žrtev dela ameriškega kapitala. Na ubogo ženo, ibedno mater, je tako delovalo to nepričakovano sporočilo, da jo je napadla bolezen. Po okrevanju jo je vzel val današnje družbe. Maleiga dečka je vzela iz usmiljenja ne'ka stara vdova, ki je prejemala borno pokojnino po možu. Hrana obeh je bila slaba in še ta nezadostna. Ko se je sv. Miklavž četrtič oglasil pri Jožetu, mu je že prinesel koš za darilo, kot znak: v potu obraza boš jedel kruh. Koš zato, da se že kot otrok privadi na trpljenje. V šoli se je dobro učil, učitelj ga je zelo pohvalil. Ali na obrazu in na telesu se mu je poznajo, da živi v pomanjkanju. Obleko je dobival največ ponošeno, ki so jo zavrgli že dru/gi otroci, ko jim je bila premajhna. Ko je dopolnil osnovno šolo, mu je preskrbel neki dobrotnik pri trgovcu v mestu mesto, da se izuči za trg. pomočnika. Pogodila je bila sklenjena, štiri leta učne dobe s hrano in stanovanjem v hiši. Za obleko in čevlje skrhi sam, oziroma kdor koče. Ko je nastopil učno dobo, se je v pismu izahvalil svoji drugi materi, ker ob slovesu ni našel primernih besed. Obenem je prosil pomoči za čas učenja in obljubil, da ji povrne čim prej.
Trgovec je bil. z njim jako zadovoljen. Obetal mu je, da bo lahko ostal pri njem,
dokler mu bo volja. Napravil je učni izpit in je bil nameščen kot pomočnik. Svoji drugi materi je pisal: Zaenkrat vam še ne morem povrniti Vaših dobrot, ker si moram nabaviti več potrebščin. A skoro bo prišel čas, da se Vam pokažem hvaležnega. Trgovec mu je nakazal 300 Din mesečne plače, stan in hrano; peti mesec mu je zboljšal plačo na 400 Din in obenem prodal trgovino -z vsem inventarjem, denar pa vložil v neko delniško družbo. Naš pomočnik je ostal brez službe. Kam sedaj? Bivši delodajalec mu je pomagal iskati, ali ni mogel ničesar najti. Svetuje mu: Pojdi ik svoji materi in povprašuj. Jaz bom pa tulkaj povpraševal in ni vrag, da se ne dobi kaj. Tako se je Jožko vrnil nazaj k vdovi-dobrotnici, ki ga je sprejela kot lastnega sina in mu dajala poguma, češ, služba se bo že dobila. Fant, s prva precej živahen, je postal tih in zamišljen. Jed mu ni šla v tek. Govoril je malo, sram ga je bilo pogledati človeku v obraz, ker si j>e mislil, da vsalk pomisli: Tak mlad, pa brez dela in izrablja to ubogo vdovo, Vsaik dan si je izposodil novine in pregledal oglase za službo. Vsalk dan je pisal, ali na največ pisem niti odgovora ni dobil. Po preteku dveh mesecev pa pride pismo prejšnjega delodajalca s poročilom, da ima mesto zanj. Kakor preživljen je bil videti, tako se je čutil srečnega. Brž se predstavi gospodarju in poizve, pod kakšnimi pogoji ga sprejme. Trgovec niu pravi: Sicer te ne potrebujem, ali na priporočilo mojega kolega te vzamem. Plačo ti že nakažem, kakor se spodobi. Stan in hrano boš seveda moral iskati drugje. In začel se je križev pot za stanovanjem. Po celodnevnem iskanju se mu je posrečilo dobiti podstrešno sobico za ceno 180 Din mesečno. Hrano si je aboniral v neki kuhinji, ki je stala 15 Din dnevno, seveda tudi tej ceni primerna. Ko je pretekel prvi mesec službe,
VEČER
delavskega glasbenega društva »Zarja« in delavske kulturne zveze »Svobode« v Ljubljani se vrši v soboto, dne 27. junija t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
Na programu je:
1. Dr. Dolinar: »Duhteči nagelj«, venček slov. narodnih pesmi; igra godba na pihala pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja.
2. Pavlov: »Romanca« za pozavno s spremljanjem klavirja; igra Anton Korošec.
3. a) Prelovec: »Moja kosa je križava«; b) Massenet:	»Elegija«;	c)
Grečaninov:	»Jetnik«,	bariton-solo;
poje konservatorist Drago Žagar.
4. Veber: »Concertino«, klarinet-solo s spremljanjem klavirja; igra Mi-ljutin Raubar.
5. a) Schubert: »Gozdni car«, so-pran-solo v ruskem jeziku; b) Grewe-Sobolevska: »Pomladna noč«, sopran-solo v poljskem jeziku; c) Leoncavallo: »Mattinata«, sopran-solo v slovenskem jeziku; poje sopranistka St. Vukova.
6. A. Foerster: »V spominsko knjigo«, rog-soJo s spremljanjem klavirja; igra Jože Brdnik.
7. a) Škrbec-Šorn: »Dalmatinski šajkaš«; b) Šorn:	»Srbska pesem«, kvintet na pihala pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja.
Ker je ta III. prosvetni večer obenem tudi produkcija gojencev glasbene šole »Zarja«, bo predavanje o vplivu glasbe na kulturo in značaj človeka, posebno pa delavca.
Prosvetni večer se bo prenašal tudi po radio.
Vstop prost.
Za dne 1. maja t. 1. je bila s strani državnih železnic razpisana večja dobava ca. 5000 komadov stranskih spojk za lokomotive. To licitacijo smo zasledovali že iz interesa, ker je oil Savez istočasno v boju s podjetjem za novo kolektivno pogodbo.
Ako računamo, da je ena taka spojka ca. 50 kg težka, potem bi celotno to naročilo znašalo približno 25 vagonov, ter bi bilo okoli 100 delavcev skozi 6 mesecev zaposlenih, kar bi na celoten položaj v Guštanju imelo jako dobre posledice. Po 1. maju so nas pa delavci obvestili, da podjetje pričakovanega naročila ni prejelo in dia se bo še nadaljnja redukcija v kratkem zopet izvršila. To nas je presenetilo in hoteli smo priti za vsako ceno na čisto.
Izvedeli smo, da je na licitaciji bilo udeleženih 12 tvrdk, med temi tudi Jeklarna Guštanj, ki je bila med vsemi edino domače podjetje. Da bodo tudi delavci imeli pregled, priobčujemo ofertne cene vseh 12 ofeirtantov, ki so se te licitacije udeležili:
mu izplača g. trgovec 500 Din. Kaj sedaj? Primanjkljaj že za hrano in stan. Ali treba je še toliko stvari. Gre torej k delodajalcu in mu pove, kaj in kako je na stvari. A delodajalec pravi: Vem, da je premalo, ali kaj hočeš. Poglej, tu imam ponudbe, da bi radi šli 2 do 3 mesece brezplačno, samo da dobe mesto in še kavcijo mi nudijo-.
Naš Jožek si misli: Bolje je nekaj *ot nič, saj itak grem kmalu na nabor. Potem pa k vojakom. Med tistim časom se bo pa kaj izpreobrnilo. In ostal je v službi. Za kritje primanjkljaja si je izposodil na tiste dinarje, ki jih bo dobil po očetu, ko postane polnoleten. Denar ima kratek rep in tudi njemu se je naglo krčil, čeprav je živel skromno. Ko je dobil letnik 19... poziv za nabor, se je odzval tudi on z upanjem, da ga razbremenijo skrbi vsaj za dobo vojaške službe. Ali 'pomanjkljiva brana že v otroških letih in skrb za obstoj sta mu pustila znake šibkosti. Mera je bila pod minimumom. Spoznan je bil za nesposobnega Vnul se je nazaj v službo. Postal je polnoleten. Dvtg-nil je dedščino po očetu in vrnil izposojeno. Nič mu ni ostalo. Delodajalec mu je sicer izboljšal plačo, ali za kritje obstoja nikakor
nC' Nekega dne pa čitam v dnevniku: »Že zopet dokaz, kako pokvarjena je današnja mladina. Ta in ta je bil v Z... aretiran. Poneveril je svojemu gospodarju.«
Pomočnikovo življensko razmerje in umiranje se je prezrlo. Trgovca so poveličevali, slikali njegovo dobro dušo. Pomočnik pa je bil podlež. In vendar: Trgovec je živel luksuzno, pomočnik pa je nosil že od rojstva težki križ.
Ko to razmišljam, pogledam križanega, ki je v naši vasi ob križpotju. In nehote se mi izvije iz ust:	.
Ali si za nas tudi trpel? Če si, kedaj pride odrešenje?
'25. junija 1931
»DELAVEC«
Stran 3
	Din
1. Heydu & Kauffer	300—
2. Wagg. & Lok. Fabr.	246—
3. Ing. Lj. Singer, Zagreb	332.00
4. Beogradska banka	322—
5. Masch. Fabr. Augsburg	249—
6. Ing. Solarevič, ung. AH. Masch.	
Fabrik	1.004,—
7. Otto Mannsfela	257—
8. Br. Mahler, Beograd	247—
9. Jugo-Ganz, Ratibor	299—
10. Resica, Rumanien	452—
11. Jeklarna Guštanj	540—
12. I. Sax, Konigslaurahiilte, Poljska	465—
Ako sedaj gornjo sliko pregledamo, vidimo jako veliko razliko med ofertanti. Od 1—5 in 7—9 so zastopana samo nemška podjetja. Dočim je madžarsko 'podjetje postavilo tako visoko ceno, da pri licitaciji ne bi nikakor prišlo v poštev, so zadnji trije oferti približno na isti višini. Razlika bo tu le v modernizaciji obratov in pa pravilnem kalkuliranju. Zakaj če vzamemo sirovino, ki je za izdelavo teh spojk potrebna, in ki se mora nabaviti od zunaj, ker se pri nas te vrste jekla ne izdeluje, bomo dobili, da surovi »Zagelni«, postavljeni v Jugoslavijo, stanejo Din 2.30 kg, ter da je to treba še predelati in obdelati, bomo našli, da so le zadnji trije oferti bili med seboj pravilno konkurenčni.
Kaj nam mora pri vsem tem pregledovanju pasti v oči. Toda tu se mora vsak takoj vprašati: »Ali ne igra tu neke vrste dumping svojo vlogo?« Ker so si vsa nemška oodjetja v ofertih približno enako visoka.
Sedaj 'pa hočemo pogledati še drugo stran, ki nas delavce še bolj interesira. Ako bi to delo ostalo doma, simo rekli, da bi bilo okoli 100 delavcev zaposlenih približno 6 mesecev, kar hi znašalo ca. 15.000 delovnih dni, ter ako vzamemo povprečno plačo kvalificiranih delavcev, ker le oni bi to lahko izvrševali, bomo dobili ca. 800.000 dinarjev, katere bi samo kvalificirani delavci prejeli in katera vsota bi sigurno zopet ostala v državi, a na drugi strani bi pa naj-manje polovico te vsote dobila nazaj zopet država na davkih.
Iz vsega tega vidimo, da je duimping-politika kvarna, pred vsem mam delavcem, ker radi nje je danes toliko kovinarjev brezposelnih. Kapitalistom in indiustrijalcem ona še ne škoduje toliko, ker oni nimajo vsega kapitala samo v enem podjetju, temveč v večih. Ako ne zasluži v enem, zasluži sigurno v drugem. Pri delavcu je pa to drugače. Delavec ves svoj kapital, to je njegovo delovno silo stavi lahko samo v eno podjetje in ako v tem podjetju ne zasluži, je izpostavljen ipomanjkanju in gladu, ker za delavca je državna meja, preko katere se ne more svobodno kretati, dočim iza kapital te meje ni.
Svoj e časno, ko je ruski dumping hotel z- žitonr preplaviti Jugoslavijo, da bi tudi delavec prišel do cenejšega kruha, so bile takoj izdane carinske varnosti, da bi izvozna banka na svojem proEtu ne trpela, d'asi-ravno s tem ni bilo ne kmetu in ne delavcu pomagamo.
Savez pa tudi v tem pogledu p odvzema korake na merodajnih mestih, da zaščiti interese svojih članov in s tem tudi interese celokupnega delavstva.
Vse anketiranje o odpravi ali omiljenju brezposelnosti ne pomaga nič, kadar se naročila dajejo preko državne meje.
RUDARJI.
Rudarji, ne nasedajte
agentom rudniških baronov. — Kako se godi onim, ki ne poslušajo nasvetov organizacije.
Časi so resni in težki. Težko živi dandanes delavec pri svoji zaposlitvi. A naravnost obupu je izročen, kdor je brezposeln. Da, ogromna je beda, osobito med rudarskim delavstvom. Ali kljub vsemu bi bilo lahko veliko manj bede in razočaranja med rudarji, če bi polagali več pažnje na svojo interesno zaščitnico, strokovno organizacijo, in bi bili manj lahkomiselni kakor so. To žalostno dejstvo potrjuje naslednji slučaj:	,
Zgodilo se je, da je pred nekaj tedni prišel v Celje neki Ferlež Ignacij, kateri je nabiral rudarje za rudnik Bare v Srbiji. Obljuboval jim je, da bodo imeli v tem rudniku polno zaposlitev, potrebna stanovanja in dnevni zaslužek od 30—60 dinarjev. Na ta način je nabral v okolici Celja nad 20 ljudi, katerim se je še pridružilo iz Trbovelj in Hrastnika okoli 60 in to nekateri tudi z družinami.
t	_ .ir; ckCAnfc*.
Ti ljudje so prodali vse, kar so imeli, pod ceno, (veliko tako niso imeli) dobili so pri Borzi dela polovično vožnjo in šli v Srbijo. Tja pri-šedši so bili strašno razočarani. Stanovanj ni, a še tista, ki so, so nečista. Ko so se prepričali o višini zaslužka, so izvedeli, da bodo zaslužili samo od 16—30 dinarjev dnevno. Naravno je, da pod takimi pogoji niso mogli ostati. Ker so pa na račun uprave rudnika že potrošili Din 100.—, jim je pri odhodu uprava zadržala njih delavske knjižice.
Tako so došli brez vsakih dokumentov, brez vseh sredstev za preživljanje, popolnoma sestradani po štiridnevni hoji 110 km daleč v Beograd rtazaj. Prvo, kar je mogla Delavska zbornica za nje storiti, je bilo to, da je takoj zahtevala od uprave rudnika, da jim vrne njih delavske knjižice. Ko te dobe, potem se prične zopet dolga pot peš v Slovenijo, kamor se bodo priberačili v nadalj-no brezposelnost in stradanje.
Zakaj je pri nas tako nesramna špekulacija z ljudmi dopustna? In vi rudarji, zakaj po nepotrebnem trošite zadnje pare?
Ali ne veste, da je lansko leto poslala Delavska zbornica tozadevno delegacijo v Srbijo, ki naj na licu mesta prouči delovne in življenske prilike. Ali niso vedeli ti ljudje, ki so se sedaj tako težko razočarali, da je ta delegacija v svojem poročilu odsvetovala našim rudarjem izseljevanje v Srbijo? Ali ne vedo ti ljudje posebno iz Trbovelj, da obstoji v Trbovljah podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije, kamor bi se lahko obrnili za nasvet?
Da, tega ti ljudje niso vedeli, zato, ker se niso hoteli nikdar zanimati za svojo organizacijo; zato so morali postati žrtve špekulanta in pretrpeti toliko gorja! Zato vi organizirani rudarji, nikdar ne potujte nikamor, ne da bi se poprej posvetovali s svojo organizacijo, a neorganiziranim pa povejte ta slučaj, da bodo vedeli, da je njihov pravi kažipot samo razredna strokovna organizacija, ako hočejo, da ne bodo hodili po tako napačni poti, kakor je bil to žal pri zgoraj navedenih slučaj.
Trbovlje. (Popravek.) V članku iz Trbovelj, k,i je bil priobčen v zadnjem »Delavcu«, se je vrinila majhna pogreška, oziroma je izostalo nekaj besed v konstataciji, koliko je bivše načelstvo II. r,ud. zadruge porabilo v proračunu za poslovno leto 1931 določene vsote. Stati bi moralo: »Celokuipni izdatki (t. j. v 4 mesecih) od
1.	I. 1931 do 1. V. 1931 so znašalli 51.000 Din. Sem so všteti tudi izdatki za redne podpore in občnega zbora itd ...«
Toliko torej si naj čitatelj tisto mesto v članku popravi oziroma izpopolni, da ne bi kdo imel povoda očitati, da se mu dela krivica.	—k—
Senovo pri Rajhenburgu.
Največ nesreč se je zgodilo nemara v zadnjem času v rudniku Rajhenburg. Vedno so nesreče težkega značaja. V torek 8. in sredo 9. t. m. sta se zopet ponesrečila dva rudarja. Enega so odpeljali v brežiško bolnico, drugi se pa zdravi v Ljubljani. Poleg ene smrtne žrtve v tem letu, beležimo tudi b težkih nezgod. Na številne nesreče je postala tudi rudarska oblast pozorna ter ie odredila, da obratno vodstvo vrši večkrat predavanja, kako se naj delavstvo varuje nesreč. Mi rudarji pozdravljamo to odredbo rudarske oblasti, ali prepričani smo, da se s predavanji nesreče ne bodo zmanjšale, dokler bo vladal tkzv. »Antreibsy-stem«. Delo v jami je po večini akordno. Akordne postavke so pa za vse kraje skoro enake. V prejšnjih časih se je slabo delo vpoštevalo, danes pa velja slabo delo za le-nuharjenje. Na vročih krajih in pri ognju se 6 urnik ne vpošteva. Večina prog je od silnega pritiska tako stisnjena, da se mora s sekiro delati prostor za vsak voziček, ki se ga pelje na jašek. Veliko je še drugih ne-prilik, ki ovirajo delavca, da ne more priti do svojega zaslužka, da bi zamogel pošteno prehraniti svojo rodbino, zato pa dela kot živina, da izgubi čestokrat pamet in nesreča ie neizogibna. Dokaz temu je tudi, da pred redukcijami, ki so bile izvršene spomladi, je bilo zaposlenih ca. 800 delavcev, pa so producirali dnevno toliko, kakor danes 440 rudarjev. Novega 'protizakonitega izrabljanja delavstva v kamnolomu se zadnji čas poslužuje tukajšnji obratovodja inž. Vrbič. Delavstvo v (kamnolomu dela ma akord. Do-sedaj je delavstvo v tem kamnolomu delalo preko 8 urnika in po večdnevnem delu ie obratovodja Vrbič sporočil delavstvu, da jim me plača s 50% povišico, temveč običajno. Delavstvo opozarjamo na te nedostatke, da zahteva, kar je zakonitim ipotom priznano, od oibratovodstva 50% povišioo, in da obenem pomisli na ogromno brezposelnost, ki vlada v okolici.
Sodrugi! Ne bodite mlačni in spreglejte, ker je že zadnji čas! Ako nočete, da se Vas izrablja, pristopite v vašo strokovno organizacijo Zvezo rudarjev Jugoslavije, da s tem dokažete, da nočete biti kuliji raznim nepristopnim ljudem, ki vas izrabljajo do krvi v prid nenasitnemu mednarodnemu kapitalizmu, temveč da hočete biti enakovredni ljudje človeške družbe.
Rudar.
Ustanovitev Zveze rudarskih in topilničar-skih podjetnikov.
Dne 26. maja t. 1. se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Zveize rudarskih in tapilničarskih podjetnikov pod predsedstvom g. Dragiša Matejiča iz »Jerime«, a. d.
Po sprejetju pravil Zveze, katera v čl.
2 odst. 1. predvidevajo kolektivno zaščito i in zastopstvo interesov članov, se je izvo- I
lilo v novo upravo sledeče -gg.: za predsednika Dragiša Matejič, za podpredsednike dr. inž. Ivo Turina, dr. inž. Gramberg in Lavoslav Singer; za člane izvršnega odbora pa inž. Rajko Despič, Tomislav Vrbanič, Vasa U. Jovanovič, Rihard Skubec, dr. M. Dimit,rijevič-Arer in dr. V. Vrhunec.
Redna članarina znaša Din 3000.— letno iin se vplača naprej. Poleg članarine je še vsak član dolžan na doplačilo letnega prispevka, ki se določi na občnem zboru na osnovi budžetnih potreb Zveze napram brutto dohodkom vrednosti proizvodnje iz pretečenega leta, .ki pa ne sme presegati Din 250.000 na podjetje in leto. To ie tako-zvani obrambni sklad.
Rudarji lahko posnemamo iz tega samo to, da pomeni ta novoustanovljena Zveza rudarskih podjetnikov strnjenje kapitalistične sile za dosego čim boljših uspehov v glavnem na konto rudarskega delavstva.
Ali pa bosta rudarji znali parirati temu???
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Delovanje naše podružnice v Kočevju.
Kakor smo že poročali, smo se tekstilni delavci in delavke v Kočevju organizirali v Splošno del. zvezo Jugoslavije. Naša organizacija je taikoj pridno prijela za delo. Dasi smo organizirani komaj par mesecev, vandar že sedaj lahko pokažemo nekaj uspehov. Uveljavili smo 8 urni delovni čas, dosegli smo, da se plačuje nadurno delo s 50% poviškom, delovni red bo, čim ga odobri Inšpekcija dela, tudi zasluga organizacije.
Z uvedbo 8 urnega dela so se šele v celoti pokazali naši slabi zaslužki in je vodstvo naše organizacije začelo takoj z delom, da se zaslužki delavstva zvišajo. Po intervencijah v tovarni in po posvetovanju z delavstvom, je naša podružnica sporazumno s tajništvom našega saveza v Ljubljani predložila tovarni naslednjo spomenico:
»Podpisana organizacija si dovoljuje predložiti v imenu delavstva p. n. naslovu sledečo spomenico:
1. Delavstvo je pripravljeno počakati na končno ureditev plač še 3 mesece, če podjetje poviša vsem vse dosedanje plače za 15% in če se nam pismeno zajamči, da se bodo po preteku 3 mesecev plače uredile tako, da pride vsak delavec in delavka pri vsakem 14 dnevnem izplačilu najmanj na 400 Din, če je bil-a vse delovne dni zaposlen-a.
2. Da se vsako nadurno delo, ki se opravlja čez 8 ur dnevno, izplačuje s 50% poviškom, ne da bi se moralo za to urgirati.
3. Da se za vsako čakanje pri delu, ki ga delavec ali delavka ni sam zakrivil-a, plača primerno odškodnino za zamujeni čas.
Prav tako se ima oškodovati delav' ke v špuleriji, če so vsled slabega materiala oškodovane na zaslužku.
4. Radi predložitve te spomenice se ne sme odpuščati ali preganjati organizacijske odbornike in zaupnike.
Prav tako se naj jiiih ne odpušča, ako ni za to tehtnega razloga.
5. Vse ostale službene in delovne razmere se uredijo z delovnim redom.
Podpisana strokovna organizacija si usoja naprositi naslov, da na to spomenico pismeno odgovori do 25. junija 1931 na podružnico Splošne delavske zveze Jugoslavije v Kočevju, na naslov predsednice Marije Perič.
V Kočevju, dne 15. junija 1931.
Stojimo torej v mezdnem gibanju. Nadejamo se, da bo tovarna, ki sama pripo-zna, da so naše plače veliko manjše kakor plače delavstva po drugih tekstilnih tovarnah, tem našim skromnim zahtevam ugodila. Ker pa se tudi lahko zgodi, da tovarna naše zahteve odkloni, zato smo pripravljeni vsi složno se za to izboljšanje plač tudi boriti, ker za izgubiti itak nimamo nič. S plačami, ki jih imamo sedaj, pa je popolnoma nemogoče živeti.
Tekstilne tovarne v Litiji so pred meseci odpustile okrog 200 delavcev, ker ni bilo dela. Znano pa je, da je delavstvo v teh tovarnah še enkrat boljše plačano kakor smo mi v Kočevju. Če vzamemo iz splošnega stališča, bi bilo vendar boljše, da ima delo tekstilna tovarna v Litiji, ki delavce veliko boljše plače, kakor tovarna v Kočevju, ker v celotnem se na brezposelnosti nič ne izpremeni, poleg tega smo pa Kočevarji itak navajeni iti s trebuhom za kruhom. Kakor že rečeno, se nadejamo, da do tega ne bo prišlo, ker mora industrijska tekstilna družba »Kočevje« uvideti, da je treba delavstvu plače izboljšati.
Se par besed onim, ki hočejo delo naše organizacije omalovaževati in kritizirati. Naše organizacije so bile, so in bodo vedno delale z vso silo za izboljšanje delavskega položaja, pa če je to posameznikom prav ali ne. Razumljivo pa je, da je treiba pri tem delu primerne taktike in računanja z dejanskimi razmerami. Uspehi pa so vedno odvisni v prvi vrsti od zavedinosti članstva in moči organizacije.
Delavstvo bo znalo vse dotične, ki prihajajo med delavce z nameni, da jih od organizacije odvračajo, odkloniti in bo ostalo močno strnjeno v naši organizaciji in se borilo za ureditev svojih delovnih razmer in za izboljšanje svojega mizernega življenja.
V slogi je moč!
Na s. Kopača so se spravili. Zadnje »Delo« jamra, ker je baje sodrug Kopač pomagal ustanavljati marksistične organizacije, da treba vprašati upravni odbor Delavske zbornice (s. Kopač je namreč tudi ravnatelj Delavske zbornice), če je to dovoljeno in če je zato v Delavski zbornici nastavljen.
In kaj se je zgodilo tako strašnega? Zaupnikom, izvoljenim zaupnikom v Ko-
s
Okusna in zdrava ie kolinska kava!
čevju, je poročal, kako imajo delati kot delavski zaupniki in kakšne pravice imajo. To je Kopačeva dolžnost in mu to tudi zakon o zaščiti delavcev nalaga kot ravnatelju Delavske zbornice. Če pa so — hudič jih vzami — ti zaupniki tudi obenem člani in funkcijonarji svobodne strokovne organizacije, pa vendar s. Kopač ne more za to?! In s. Kopač je stari borec in zato tudi ne bo slekel kože in si nadel kožo kakšnega fašista, kakor je to že dandanes običaj.
Res je sicer, da takozvarnim narodnim, ali še bolje, njihovi hrbtenici, to ne gre v račun. Kajti svobodna strokovna organizacija je vedno za delavske interese in delavska, ni pa bufer kapitalizma. Sunki pa bole. Zato je taka nejevolja proti svobodnim strokovnim organizacijam.
Vendajr mi Kočevarji-tekstiloi borcu navdušeno kličemo:
»Sodrug Kopač! Mi smo s Teboj! Naj tulijo!	—g—
»Marksistične strokovne organizacije«
so protinarodne, pišejo gospodje narodni v zadmjem svojem »Delu«. In »nekateri« tekstilni delavci v Kočevju, pišejo dalje gospodje narodni, so jim odkrito priznali, da se jim ni nikoli povedalo, da je njihova organizacija, t. j., v kateri so sedaj organizirani in se imenuje »Splošna delavska zrveza Jugoslavije«, protinarodma. Tekstilni delavci in delavke, poglejte fašizem. Saj tudi ta trdi, da je najbolj državotvoren. Vprašajte jih, ko pridejo zopet v Kočevje, zakaj so pa tekstilni podjetniki-tovamaTji v internacijo-nali? Ali oni smejo biti protinairodnd? In prisilite jih, da vam na to odgovore.
Iz akcije krznarskih delavcev v Zagrebu.
Krznarski delavci v Zagrebu so lansko leto v mesecu septembru sklenili s svojimi delodajalci kolektivno pogodbo, ki jo je mogoče obojestransko odpovedati vsako leto od 15. maja do 15. junija. Če pa se pogodba v tem času ne odpove, se avtomatično podaljša za nadaljmo leto. Krznarski podjetniki so pogodbo odpovedali. Da preprečijo sklenitev nove pogodbe, so odpovedali vsem krznarskim pomočnikom službe, da jih na ta način ostrašijo in hočejo sedaj napraviti dogovor z vsakim posameznikom.
Ti dogovori bi bili prava mizerija, v katerih se samo opisuje dolžnosti delavca, dočim bi bil podjetnik brez vsake obveze napram delavcu.
Delavci so solidarno odklonili sklepanje dogovorov za posameznika in zahtevajo kolektivno pogodbo za vse.
Krznarski pomočniki v Zagrebu so sedaj vsi brez dela na cesti in hočejo solidarno raje nekaj tednov vzdržati brez dela, da dosežejo zopet kolektivno pogodbo.
Krznarski mojstri iz Zagreba inserirajo sedaj po vseh časopisih, da sprejmejo toliko in toliko krznarskih pomočnikov, da tako zlomijo solidarnost naših sodrugov v Zagrebu, zato opozarjamo vse krznarske delavce v celi Sloveniji, naj nihče ne potuje za delom v Zagreb.
Ljubljanski krznarski pomočniki pozdravljamo solidarnost naših sodrugov v Zagrebu in jim kličemo: vztrajajte!
Sekcija krznarskih pomočnikov v Ljubljani.
Krznarski pomočniki v Ljubljani smo se organizirali v Splošno delavsko zveizo Jugoslavije, podružnice v Ljubljani, kjor imamo svojo posebno sekcijo. Krznarji bi sicer spadali k organizaciji oblačilnih delavcev, ker pa so naši sodnugi krznarski pomočniki v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu vsi včlanjeni v tem savezu (Opčem rad-ničkem savezu Jug.), smo tudi mi vstopili v ta savez, da imamo vsi krznarji po celi državi med seboj vezi in smo vsi člani enega saveza.
Med krznarskim delavstvom v Ljubljani je šla zadnje t edine od ust do ust beseda: vsi v organizacijo im danes že lahko izjavimo, da smo vsi, razen par izjem, organizirani. Ti, ki še niso, pa se bodo gotovo tudi včlanili.	_ .
Takoj, ko smo sc organizirali, simo solidarno nastopili za ohranitev osemufrniega delovnega časa, ker so nekateri gospodje krojači pri svoji zadrugi« v kateri so včlanjeni tudi. naši delodajalci, začeli z akcijo, da se 'vpelje 10 urni delovni čas. Mi smo uverjeni, da naši gg. krznarski mojstri, ki so vsi ugledni obrtniki, ne bodo sledili pozivu teh gospodov, ki zagovarjajo izkoriščanje delavcev, ker že njih renome ne dopušča, da se postavijo v vrsto raznih šivilj,
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil „Delavski politik£“ novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega »rijatelja! —
ki svoje delavke za sramotno nizko plačo zaposlujejo po 1C—12 in tudi več ut na dan.
Naša organizacija ima svoj lokal v Delavski zbornici v tajništvu Splošne delavske zveze Jug. za Dravsko banovino v Ljubljani. Pošto je pošiljati na naslov Splošna del. zveza Jug. Sekcija krznarskih pomočnikov, Ljubljana, poštni predal 290.
Pozdravljamo zavednost krznarskih pomočnikov, ki jih je privedla do organizacije. S tem bo tudi njihov položaj stopil na boljšo t>ot.
ŽIVILCI.
Peki Maribor.
Dne 31. imaja se je vršil dobro obiskan članski sestanek podružnice pekovskih pomočnikov v Mariboru. Na dnevnem rodu je bilo »Vprašanje kolektivne pogodbe in agitacija za delavski tisk«. K prvi točki je poročal s. Rakuša o nameri pek. mojstrov, ki stremijo za tem, da odpovejo kolektivno pogodbo ter o posledicah, iki bi nastale, ako bi se namera mojstrov posrečila.
Članstvo, ki je bilo navzoče pri sestanku, je bilo ogorčeno radii nepoštene taktike, ki so jo začeli izvajali mojstri. Po debati se je sklenilo, da se zadrugi pekov, mojstrov pošlje opozorilo, da se bomo pekovski pomočniki vsi kot eden borili in si znali najti pola in sredstva za dosego naših stremljenj.
Pri drugi točki »Organizacija in delavski tisk« je imel reierat s. Eržen, kateri je lepo v razumljivih besedah zainteresiral člane za potrebo čitanja delavskega tiska. Delavski časopisi in zadnji čas tudi Cankarjeva družba so edino pravo čtivo za delavstvo, ki I čuti in misli s svojo glavo ter s« izobražuje in s tem tudi oborožuje za borbo, ki mu naj prinese boljše ekonomsko življenje in večji napredek v kulturnem pogled«.
Peki Ljubljana.
V nedelje, 21. t. m. se je vršilo zborovanje pekovskih pomočnikov v veliki dvorani Delavske zbornice. Shod je bil proti vsakemu pričakovanju dobro obiskan, čeprav se je vršil popoldne ob 3. ulri.
Med zborovalci je bilo tudi preccišnje število pekovskih pomočnikov iz dežele. Kakor je bilo sklepati po udeležbi, je vladalo zanimanje med peki, ter so pozorno sledili govornikom.
Točno ob 15. uri je o tvoril zlborovanje s. Jurca in pozdravil vse navzoče v par kratkih besedah ter takoj podal besedo g. Bole-tu, referentu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. G. Bole je v zelo lepetm in razumljivem govoru razložil vse nedostatke, ki so Škodljivi pekovskim pomočnikom kakor tudi orisal, kako morajo ‘biti urejene higijenično pekarne.
Povdarjal je, da je največja nevarnost za pekovske pomočnike nočno delo, ki pm z ozirom na spanje podnevi in naporno delo ponoči v vročini peči grozi, da zbole na tuberkulozi. Pri tem pa je v nevarnosti tudi vsa javnost. Povdarja, da od 100 zavarovancev pek. pom. jih oboli 41%, od teh 4.5% na tuberkulozi. Na 1000 zavarovancev pek. pom. pride 7.1% smrtnih slučajev v starosti 20 dio 29 let. Od 336 slučajev simrti jih umre 113 za tuberkulozo. S tem je povedano dovolj, Predavatelj je zaključil, da je edino dnevno delo higijenično in tudi edina pomoč, da se zajezi naraščanje tuberkuloze med pekovskimi pomočniki.
Kot drogi je govoril s. Škofič, tajnik Oblast, odbora ter razložil, da je za dosego nočnega počitka potrebno, da vsi pekovski pomočniki složno preko svoje organizacije vodijo iborbo in pri tem je treba sprejeti tudi žrtve, ki bi tej spremembi sledile. Poziva vse pekovske pomočnike, da pommože in ojačijo svojo organizacijo, ki je edina sposobna, da izvede akcijo, to pa samo, ako je 100%. Potrebno je, da se zahteva nočnega počitka zagovarja povsod, pred vsakomur, posebno pa pred mojstri. Dalje je orisal sedanje sramotne razmere v pekovski stroki, posebno pa nezavednost med pekovskimi pomočniki itd.
S.	Mihevc kot delegat Strokovne komisije je omenil1, da se govori o strašni krizi v gospodarstvu. Odločno zanika vsak govor o kaki krizi, ker krizo si delajo pomočniki sami, ker niso složni, ker je polovica pekovskih pomočnikov neorganiziranih in ker se ne zavedajo, da so oni tisti, di delajo zakon in pa tudi sami, ki ga kršijo. Nebroj je primerov, da pomočniki sami kršijo zakon ne pa mojstri in to samo, ker kot neorganizirani hote ali nehote delajo samo zgago.
Zadnji je govoril s. Kopač, ravnatelj Delavske zbornice in v jasnih in ostrih potezah orisal splošni položaj našega delavstva z ozirom na strokovne organizacije in delodajalce. Povdarjal pa je, da racionalizacija pospešuje že itak veliko brezposelnost, in to je tista kriza, katere vzrok so kapitalisti, ki delavstvu 'znižujejo plače, s tem pa znižujejo sami sebi ikonzuim. Koncem govora pozove vse, da se oprimejo svoje organizacije, ki je edina zmožna, da pribori vsem pekovskim pomočnikom nočni počitek.
Prečita se resolucija, v kateri se koa-štatira, da je nočno delo pri sedanjem napredku moderne tehniike nepotrebno in škodljivo za zdravje pekovskih pomočnikov. Radi tega pekovs'ki pomočniki zahtevajo:
1. Da Kraljeva Vlada ratificira mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela v pekarnah, osvojeno na sedlmem zasedanju konference Mednarodnega Urada Dela v Ženevi leta 1925.
2. Da Kraljeva Vlada izda smernice Kr. banski upravi, odnosno mestni občini ljubljanski, da po zaslišanju Delavskih zbornic in strokovnih organizacij delavcev in delodajalcev predpiše posebne naredfee za pekarne, s katerimi se prepoveduje nočno delo
in uvede dnevno delo, njega dolgost, kedaj se ima zjutraj začeti in zvečer prenehati z delom in to v smislu zakona o zaščiti delavcev in slednjič:
»Zbor poiziva vse pekovs.ke pomočnike, da pristopijo k svoji strokovni organizaciji in preko nje delajo za svoj ekonomski in kulturni napredek.«
S, predsednik poziva vse navzoče, da si vse to zapomnijo in začnejo z resnim delom, nakar s pozdravom zaključi zlborovanje.
OBLAČILNI DELAVCI.
Obratovanje bret obrtne pravice.
»Slovenski Narod« z dne i 1, Junija podaja pod gornjim naslovom poročilo tajnika TO! g. dr, Pretnarja, v katerem se pritožuje čez šušmarstvo, katero se vedno bolj in bolj širi, posebno pa v krojaški stroki. Večkrat smo o tem že povedali svoje mnenje, vendar se nam zdi potrebno, da (udi na to poročilo povemo vzrok naraščanja obratovanja brez obrtne ipravice. Izjavljamo, da smo krojaški pomočniki odločno proti šušmarstvu in ga energično obsojamo, ker to je rak-rana v naši obrti. Šušmarje razdelimo lahko v tri kategorije. V pr;vo kategorijo spadajo osebe, katere so se izučile krojaške obrti, ter so jo vsled skrajno slabih razmer zapustili in si poiskali drugod službo. To so razni cerkovniki, železničarji, državni in privatni nameščenci, kateri po svoji izvršeni službi še primejo za iglo in jo vrtijo pozno v noč. Oni imajo svoje naročnike, katerim računajo konkurenčne cene ali pa delajo za razne mojstre izpod’ tarife. Tu leži krivda na mojstrih, ker jim dajejo delo v izdelovanje. To kategorijo šuSmarjev je najenergičneje za obsojati, ker ti odjedajo .kruh raznim mojstrom in pomočnikom. Druga kategorija šu&marjev je največja. Sem spadajo odpuščeni, brezposelni krojaški pomočniki. Za to kategorijo pa nosi 100% odgovornost krojaška zadruga, a ne sa'mo ljubljanska, temveč vse obrtne zadruge v Sloveniji. Že v zadnji številk'! »Delavca« smo pod »Omejitev vajencev« poročali, da je samo v ljubljanski zadrugi prijavljenih do 460 vajencev in vajenk. Če pomislimo, da se vsak vajenec uči tri leta, vidimo', da je vsako leto prostih in odpuščenih reci in piši nad 150 vajencev in vajenk, kateri ne morejo dobiti nikjer zaposlitve. Kaj naj napravijo taki izučeni pomočniki? Živeti morajo na ta ali oni način. Pri mojstrih ni nič.
Z drugo službo ni nič. Preostane le šušmar-stvo ali pa tatvina! Katero izmed teh Jveh izbir bi si naši mojstri izbrali? Mislimo, da prvo. In to je šušmarstvO'. Izhod, oziroma ključ do tega ima le zadruga. Naj zadruga na svojem občnem zboru sklene: za dobo 10 let ne sme noben mojster vzeti noibenega vajenca v učenje, posebno pa šivilje (te bi morale skleniti 20 let) in za to dtabo je pomočnikov in pomočnic dovolj na raizpolago. Tega sklepa bi se morala xad!ru£a tudi držati in le s tem bi se omejilo šušmarstvo.
Smo pa sigurni, da, do tega sklepa ne bo prišlo. Mojstri, posebno podeželski, hočejo imeti veliko vajencev, da jim garajo po cele noči. Ti so pač največji škodljivci naše obrti. Tretja kategorija pa olbstoji iz pomočnikov, kateri so še zaposleni pri raznih tvrd-'kah. Teh je bolj malo in ne pridejo pri pobijanju šušmarstva prav nič v poštev. Vzrok, da so ti zadnji zašli v šu&marstvo, pa leži tudi na mojstrih in sicer vsled tega:, ker so delovne razmere tako slabe, da si nie morejo zaslužiti toliko, kolikor potrebujejo za skromno življenje. Dokler ibodo posamezni mojstri 'hoteli razmerje med njimi in pomočniki še boli poslabšati, toliko časa bodo gonili pomočnike v šušmarstvo. Dajte pomočnikom zaslužka toliko, da se lahko pošteno preživijo, pa bode tretja kategorija šušmarjev odpadla sama od sebe. Konštaii-ramo pa, da ti šužmarji računajo več od dela, kot marsikateri mojster v Ljubljani in pri teh se konkurence ni 'batil
Poročilo omenja tudi razne velike tvrdke, katerih lastniki niso izučeni krojaške obrti, ter kljub temu obratujejo. Pomočniki smo mnenja, naj bi TOI posredovala v tem slučaju pri g. ministru za trgovino in obrt, da naj novi obrtni zakon, kateri se sedaj še iizdeluje, to prepoveduje. Omenili bi pa slednjič še obrtne delavnice v Salezijanskem zavodu, ikjer se obrtni izdelki izdelujejo brez o'brtnih pravic. Tudi to bi se moralo zabra-niti.
Krojači.
Krojaški pomočniki v Brodu na Savi se nahajajo v mezdnem gibanju. Naj noben ne 'potuje tja!
SAVEZ STAVBINSKIH DELAVCEV.
Kitajska navada na Bledu.
Podjetje »Obnova« izvršava razširitev ceste. Marsikateri brezposelni delavec je mislil, da bo dolbil pri tem zaslužek.
Ali trenutki, ko so vprašali delavci za delo, jim ostanejo globoko zapisani.
Kajti, gospod polir je rekel: »Delo dobiš, ampak pri meni boš na hrani. Jaz imam kuhinjo. Ako hočeš, dobro, aiko ne, pa boš še delj časa brezposeln.«
In tako se godi. Vsi danes zaposleni delavci so pri tem gospodu na hrani, Ako se kateri pritoži, da je hrana slaba, pa dobi nečloveški odgovor.
Nekoč sem slišal, da na Kitajskem kuli ne dobi plače, nego samo obleko in hrano. Hramo pa riž dan iza dnevom.
Te razmere, bojim se, hočejo priti k nam. In pravim: Delavec je ravnotaiko svoboden državljan, kakor drugi meščani in ima pravico, svoj žuljavo zaslužen denar potrošiti za hrano, kjer on hoče.
Poleg tega, da imamo beraške mezde, si ta gospod dela z našimi težko zasluženimi mezdami dobiček.
Sodruigi delavci! Ali vidite vse to?! Da si pomoremo, se moramo organizirati v našo strokovno organizacijo, v Saivez staivbinskih delavcev.
Zato vsi, kar nas je, organizirajmo se!
Strokovno organizirani staivtb. delavec.
Bled. Pri podjetju »Obnova« se je 10. junija t. 1. ponesrečil delavec Viktor Tičar. Hotel je odstraniti nevarne skale. Ali v tistem trenutku se je skala porušila na njega. Padel je na oder. Oder se je pa podrl in tako je padel s 6—7 m višine na cesto in se močno poškodoval. Kalkor pa je to napisal »Jugoslovan« od 11. junija t. I. ni točno.
Akordanti so kaj čudni tipi. Radi govore o narodnosti, pridušajo se o svoji poštenosti in tam, kjer ni treba nič dejansko pokazati, govore tudi proti akordamtom. »Delo« od
5.	junija t. I. na dolgo in široko piše, da takih ni, da so najbrž pri marksistih. Imenitno. Večinoma vsi so od tam preko. Niso akordanti zato, to moramo popraviti, da bi čiim-več zaslužili, nego za to, da si obdrže delo. Kajpada, s tem pritiskajo na čim nižje plače. In s tem škodujejo vsemu sta.vbinskemu delavstvu. Te brate si bomo v kratkem pobližje ogledali in jih stavbinskemu delavstvu pokazali.
Maribor. Baje je mlad stavbimski delavec Čotič pri nekem sestanku spregovoril paT iskrenih besed in pozval tovariše v organizacijo. Tako vsaj je zapisalo zadnje »Delo«. Povej sodrug urednik, ali mu ni krstno ime Ivan? Ali nima brata Jožeta Čotiča, ki je v Argentiniji? Sem namreč tudi Primorec in poznam delo dveh Cotičev v moji neosvobojeni domovini.
Gradbeno podjetje Dukič in drug v
Ljubljani išče kaj rado zidarje po časopisih. 14 dni delajo, a ko jih plača, išče zopet nove. Zidarji v svoji zaupljivosti, ko vstopijo v delo, ne vprašajo, koliko se jim plača na uro, nego verujejo, da se jim >bo pošteno plačalo. A ko pride dan plačila, pa vidijo, da so bili varani. Dalje se dogaja še tako, da njegovi akordanti vzamejo delo v aluard in tako delavce izkoriščajo še bolj.
- Tako se godi, ako ni dobre delavske strokovne organizacije. Zato, stavbimski delavci, vsi v Savez stavbinskih delavcev, da si zboljšate te nečloveške razmere.
Gradbena dražba v Ljubljani plačuje delavce za 3.50 Din na uro. In zgodilo sc je, da delavstvo nd moglo več takega kuluka prenesti in so, okrog 25 po številu, neko soboto v začetku junija t. 1. pri izplačilu kompaktno zapustili delo.
Neznosne so razmere stavbinskega delavstva. Pomagajmo si, stavtbinski delavci, organizirajmo se v Savezu stavbinskih delavcev.
Razno.
OUZD v maju 1931.
Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v maju 1931 za 5116 manjše nego v maju 1930. Padec članstva v aprilu je znašal 6079. Zmanjševanje padca članov pa ne pomeni še zboljšanja, oziroma omiljenja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem niveau Do istih zaključkov pridemo tudi pri proučevanju drugih gospodarskih barometrov, zlasti tržnih cen.
Zdravstvene razmere članov so bile v maju mnogo povoljnejše, nego lansko leto. Padec števila bolnikov je relativno skoraj dvakrat tako velik kot padec članov in znaša 223 bolnikov. Vsled tega se je tudi odstotek bolnikov zmanjšal za 0.11% (od 2.41% tia 2.30%). Ta odstotek pa ni normalen in je vedno preko zdrave normale.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu faktičnemu delavskemu zaslužku, se je povečala pri moških za Din 0.34, pri ženskah je pa padla za Din 0.54. Padec zavarovane mezde ženskih članov je deloma posledica zmanjševanja faktičnega zaslužka ženskih delavcev, deloma pa tudi posledica kategorizacije služkinj, natalkaric itd.
Padec celokupne dnevne zavarovane mezde znaša Din 132.322.80. Bolniški prispevki OUZD so se radi tega znižali dnevno za približno Din 8000.—, ali mesečno približno Din 200.000.—.
40.000 vreč kave v morje!
Brazilijanska vlada je v dogovoru s pridelovalci kave sklenila, da se uniči 40.000 vreč kave. S tem hočejo preprečiti padanje cen zaradi preobilih zalog. Prvih 3000 vreč je dala vlada sežgati; toda silno močan vonj je prebivalstvo opozoril, kaj se godi ter je začelo odločno protestirati, Nato je narodni odbor za zaščito kave slklenil, da uniči ostalih 40.000 vreč kave s tem, da jih pogrezne v morje.
Torej samo da bi kava ne poistala cenejša, je bilo potrebno uničiti 40.000 vreč kave, 'ki je je bilo že preveč. Da bi te vreče razdali med revne ljudi, Iti si je ne morejo kupiti, ni vlada niti mislila.
To je družabni red današnje človeške družbe. Papežke enciklike ga ne bodo ublažile, še manj pa spreobrnile.
Delavci, mislite!
Evropa drvi v katastrofo!
Pod tem naslovom razpravlja nemški tednik »Das Volk«, glasilo za krščansko socialno politiko in ikulturo, o političnem po>-ložaju v Evropi in pravi uvodoma: Sisteim Evrope se imenuje kapitalizem, militarizem!
Važna navodila vsem udeležencem dunajske olimpiade.
Ponovno opozarjamo vse prijav-ljence, da si preskrbe POTNI LIST, Ne odlašajte vendar na zadnji dan zadeve, ki je danes najvažnejša za človeka, ki potuje v inozemstvo.
Avstrijski VIZUM NI potreben. Zadošča »Festausweis« (legitimacija za olimpiado).
VOŽNJA po NAŠIH železnicah s POTNIŠKIM in BRZIM VLAKOM v vseh razredih je do Špilja POLOVIČNA za vsakega, ki im« na »Festaus-weisu« potrdilo olimpijskega odbora »Svobode« in za nazaj potrdilo dunajskega olimpijskega odbora, da je bil na olimpiadi, ter pravilen potni list. KUPITE CELO KARTO DO ŠPILJA, dajte jo na zadnji strani ŽIGOSATI Z ŽIGOM ODHODNE POSTAJE! Taka karta velja od 15. julija do 5. avgusta. To odredbo je izdalo ministrstvo za promet 27. maja 1931 pod MS br. 13.826/31.
VOŽNJA po Avstriji je znižana za 25 odstotkov. Karto do Dunaja kupite torej na prvi avstrijski postaji.
»FESTAUSWEISE« Z NAVEDBO PRENOČIŠČA, VODIČA PO DUNAJU itd. dobe po pošti vsi, ki so se pravočasno prijavili. Za zamudnike še ni odgovora z Dunaja.
S katerim vlakom bo večina odpotovala, bomo javili vsem prijavljen-cem hkrati z dostavo vseh potrebnih tiskovin.
K že objavljenemu sporedu olimpiade pripominjamo še to, da bo JUGOSLOVENSKO NOGOMETNO
MOŠTVO, ki jja vodi sarajevski »Hajduk«, nastopilo v prvi izbirni tekmi s FRANCIJO v četrtek, dne 23. julija ob 15.30 na Robert Blum-igrišču.
Centrala »Svobode«.
Ta 'istem pomeni pogin zahodno-evroipskih narodov, predvsem pa Nemčije.
Svetovna vojna še danes ni likvidirana. Milijonarji kopičijo svoja 'bogastva. Produkcija stoji. Na milijone centov žita se uničuje, kavo pogrezajo v morje in milijone liudi strada in umira gladu.
Razvoj take družbe se bliža višku svoje krize. V Španiji se je razbičala ljudska jeza proti dosedanjim zatiralcem do besnega uničevanja.
Tako nadaljuje omenjeni list razpravo © političnem položaju v Evropi in prehaja na razmere v Nemčiji ter pravi h koncu: Svobodo bo ustvarila samo ljudska večina, večina kmetov in delavcev, ljudstvo nakovala in pluga, ljudstvo rdečega prapora in črnega križa. Ljudstvo, katerega ibojno geslo je: »Svoboda in evangelij!« To ljudstvo ne bo rešilo samo Nemčije, rešilo bo vso Evropo, Dalje dostavlja: Povsod so znamenja: svet se nahaja v zadnjih krčih in potegne narode v nov vrtinec. Nova svo*boda n ar o~ dov se javlja.
Vmes je še vihar: Ljudska jezai, združena z božjo jezo. Ljudstvo bo ostalo, vihar se razbiča.
Maribor.
KDO JE PEVEC? Pevski odsek »SVOBODA« je poveril nadaljnje vodstvo svojega zbora g. Faganelliju, poleg tega pa izvede tudi temeljito reorganizacijo zbora. Ob tej priliki se sprejemajo novi pevci. Pozivajo se delavci in delavke, ki imajo interes za zborovsko petje, da se do konca tega meseca prijavijo. Prijave se sprejemajo vsak četrtek od pol
8.	do pol 9. ure v društvenem lokalu na Slomškovem trgu 6.
Vsakdo mora Citati Fr. Žgelevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
Izftaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vut Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — fTlsS LfuSsEe tiskarne 3. 3. v Mariboru.