Kopitarjev glas v novi preobleki Lepim novicam in dogodkom ni konca in kraja. Pomlad je potrkala na vrata, čeprav kot vsako leto nekako tekmuje z muhastim aprilom: kdo bo močnejši, sonce ali dež? Dnevi so dal­jši, čas je za bolj lahkotna oblačila in čas je tudi za novo preobrazbo naše­ ga glasila. Z ured­niškim odborom in Občino smo moč­no zavihali rokave, staknili glave in izmenjali ideje. Pod budnim očesom in strokovnostjo vseh vpletenih je v novi podobi pred vami svež Kopitarjev glas. Male spre­membe, ki ga naredijo še lepšega, boljšega in polnejšega. Vloženega je bilo veliko truda, premišljevanja, načrtovan­ja in idejnih zamisli, da bo le všeč in še vedno domač vam, dragi bralci. V vsebino nismo posegali, še vedno glasilo ostaja namenjeno vsem vam, brez nepotrebnih političnih vsebin in mnenj. Še vedno bomo z veseljem in s še večjim zagonom sporočali vesele dogodke, koristne informacije in vse, kar mora vsebovati lokalni časopis. Odlično sode­lovanje z občani, društvi, šolo, vrtcem in vsemi, ki tkemo skupno bivanje v naši občini, je tisto, kar šteje. Le tako je lahko vsak mesec vsebina Kopitarjevega glasu polna in prijetna. S srčno željo, da vam je nova podoba všeč in da ga boste še naprej z veseljem listali in brali, vam želim prijetno pomlad. NATALIJA RUS Odgovorna urednica Uvodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Hišni imenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Občinska uprava poroča . . . . . . . . . . . . . 4 Društveni utrip . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Osrednji članek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Intervju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Koristno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Obvestila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. Odgovorna urednica: Natalija Rus Uredniški odbor: Natalija Rus, Natalija Golob, Helena Čerin, Cveto Vrbovšek in Monika Kubelj Lektorica: Mateja Kržišnik Fotografije: Rok Štupar in ostali Oblikovanje: Rok Štupar Prelom: Littera picta, d. o. o. Tisk: Littera picta, d. o. o. Datum natisa: april 2015 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 040 412 596 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: obcina@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, sreda od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 16. uro. T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10, komunala@vodice.si. Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: torek od 8. do 12. ter od 13. do 15. ure. ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: GSM: 051 622 282. Mengeška cesta 9, Trzin,vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95 E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Poslovalni čas: Vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45–17.00, enota Skaručna: 6.30–16.15 in enota Utik: 6.30–16.30., enota Zapoge: 7.00–16.00 T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30–19.00 TOR: 12.30–19.00 SRE: 12.30–19.00 PET: 12.30–19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice–Bukovica); Uradne ure: vsako delovno soboto od 9. do 12. ure – vse leto; vsako delovno sredo od 17. do 19. ure – maj, junij, julij, avgust in september. Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. 11.30 in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah, vsako sredo med 18.30 in 19.30 (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič). T: 01 471 44 90, GSM: 041 577 813. Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), GSM: 041 657 224. občine Vodice, Primoža Ločniškarja so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). GSM: 041 310 182. Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale, T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro. Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško-zasavskega odreda 6a, Kamnik. T: 01 230 47 60 Prijava na brezplačno storitev obveščanja o načrtovanih izklopih na distribucijskem omrežju: https://www. elektro-ljubljana.si/1/O-omrezju/ Obvestila-o-izklopih/ Obvescanje-o-izklopih.aspx Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 11. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 8. do 16. ure. Sobota zaprto. T: 01 832 43 20. Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, ob ponedeljkih in petkih med 8. in 15. uro ter v sredo med 8. in 13. uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01 721 10 21, 031 740 466 ali preko elektronske pošte zavod.campa@comett.si. Sprejemni čas: PON: 13.00–17.30 TOR: 07.00–11.30 SRE: 13.00–17.30 ČET: 07.00–11.30 PET: 07.00–11.30 T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON: 12.00–18.00 TOR: 7.00–13.00 SRE: 12.00–17.30 ČET: 7.00–13.00 PET: 7.00–11.30 Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON: 13.00–19.00 TOR: 8.00–13.00 SRE: 12.30–18.30 ČET: 8.00–13.00 PET: 7.00–12.00 vodja Dušan Hajdinjak, GSM 031 331 336. Dežurna oseba podjetja je dosegljiva 24h na dan na telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@siol.net. 5. redna seja Občinskega sveta Občine Vodice NATALIJA RUS Tudi 5. redna seja Občinskega sveta se je zaključila s kar nekaj sprejeti­mi sklepi. Svetnice in svetniki so se najprej lotili Odloka o proračunu Občine Vodice za leti 2015 in 2016 – predlog druge obravnave. Uvodno obrazložitev je podal Matjaž Gorčan, ki je spremembe tudi predstavil. Opo­zoril je na spremembe in dopolnitve v odloku sredstev v višini 15.000 € na področju kmetijstva, ki so bila ob osnutku proračuna predvidena v vi­šini 5.000 €. Sprememba je nastala tudi na postavki rekonstrukcije ceste Selo–Golo. Za leto 2015 so planira­na sredstva za geodetske postopke, kasneje pa tudi za zemljiškoknjižno urejanje zemljišč. S strani JP Komu­nala Vodice, d.o.o., je Občina Vodice sprejela predlog za prerazporeditev sredstev znotraj njihovih postavk. S strani občinske uprave pa je bil po­dan predlog, da se znotraj proračun­ske postavke prerazporedijo sredstva za občinske prireditve ter promocijo občine. Povečana je bila tudi postav­ka za letno vzdrževanje cest, znižala pa se je postavka za zimsko vzdrževa­nje. V razpravo so se s svojimi mnenji vključili Mojca Ločniškar, Anton Kokalj, Anton Kosec in dr. Jože Podgoršek. Občinski svet Občine Vodice je tako sprejel Odlok o pro-računu Občine Vodice za leti 2015 in 2016. V nadaljevanju seje sta bila sprejeta še Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Ob­čine Vodice za leto 2015 in 2016. V nadaljevanju je direktor JP Komu­nala Vodice d.o.o. Jure Vrhovnik predstavil Predlog letnega programa dela JP Komunala Vodice. Obsežno obrazložitev so svetniki in svetni­ce dobili v gradivu. V razpravo se je vključil Anton Kokalj, ki je povedal, da tega predloga ne bo podprl. Raz­log naj bi bil, ker svetniška skupina NSi – krščanski demokrati že od sa­mega začetka opozarja, da je javno podjetje predraga oblika gospodar­ske javne službe za tako majhno ob­čino. Po njegovem mnenju bi moralo komunalno podjetje opravljati tudi tržno dejavnost. V samem programu pa pogreša več investicij. V razpravo se je vključil Anton Kosec, ki je dejal, da je bilo že pred časom ugotovljeno, da je najbolj primerna oblika za opra­vljanje gospodarske javne službe na področju oskrbe s pitno vodo in od­vajanja komunalnih in padavinskih voda ravno javno podjetje. Stroški javnega podjetja se kažejo tako v ceni vode kot v ceni komunalnih storitev. Ob sprejemu cenika je bilo ugotovlje­no, da je cena primerljiva s sosednji­mi občinami. Svetnice in svetnike je spodbudil, da med občani širijo dober glas o javnem podjetju, saj de­luje dobro in v korist vseh. Občinski svet je tako potrdil Letni program dela Javnega podjetja Komunala Vodice, d.o.o., za leto 2015, v na­daljevanju pa tudi Sklep o imeno­vanju predsednika in člana nad­zornega sveta javnega podjetja Javno podjetje Komunala Vodice d.o.o. Aleksandra Plevel je kratko predsta­vila predlog pravilnika o porabi sredstev za protokol, reprezentanco, promocijo in darila Občine Vodice. Kot je dejala, do sedaj to področje ni bilo urejeno s pravilnikom, po predstavitvi in predlogih svetnikov in svetnic je bil predlog soglasno sprejet. Seja se je nadaljevala še z dvema pomembnima točkama dnev­nega reda: športom in kulturo. Uvo­dno predstavitev pravilnika o sofi­nanciranju izvajalcev programa in letnem programu športa v občini je predstavil Rado Čuk. Pojasnil je, da so programi pripravljeni na podlagi Nacionalnega programa športa v Re­publiki Sloveniji ter Zakona o športu, ki določa, da se za izvajanje progra­ma športa na lokalni ravni določijo podrobnejša merila, ki jih sprejme občinski svet. V letnem programu športa je opredeljeno, katera društva v občini uresničujejo javni interes. Pri pripravi predlaganih aktov je so­deloval tudi zunanji strokovni sode­lavec Olaf Gerbec. V razpravo se je vključil Anton Kokalj. Moti ga ne­sorazmerna porazdelitev sredstev za realizacijo LPŠ pri postavkah. Predla­gal je, da se del teh sredstev nameni za otroke oziroma smučarski tečaj, ki ga organizira Smučarsko društvo Strahovica. Župan mu je odgovoril, da sredstev ni moč prerazporediti, saj gre za financiranje ločenih pro­gramov, in da so sredstva za sofi­nanciranje programov predvidena v enaki višini kot v preteklih letih. Rok Cankar je pohvalil pripravo pravil­nika, ki določa merila in kriterije za dodeljevanje sredstev. Ocenjuje, da bo s tem področje športa v občini ve­liko bolj strateško usmerjeno, poraba sredstev s strani društev pa veliko bolj transparentna. Občinski svet je sprejel Pravilnik o sofinanciranju izvajalcev programa športa in Le­tni program športa za leti 2015 in 2016 v Občini Vodice. Svetniki in svetnice pa so sprejeli tudi Lokalni program kulture Občine Vodice in Pravilnik o vrednotenju kulturnih programov v Občini Vodice. Predstavil ga je Rado Čuk, kot glavni namen lokalnega progra­ma pa izpostavil poživitev kultur­nega utripa in izboljšanje kakovosti na področju kulture v Občini Vodice. Žiga Janežič, ki se je vključil v raz­pravo, je pripravljeno gradivo pohva­lil. Menil je, da če občina želi kultu­ro pripeljati na višji nivo, potrebuje kulturno središče. Janežič pogreša profesionalno izvedene koncerte. Meni, da bi bilo smotrno razmisliti o nakupu klavirja, saj bi ta omogočal več koncertov. Dodal je še, da je dru­štvom ob organiziranju koncertov z resno glasbo neprijetno tudi zaradi skromnega števila obiskovalcev. Dr. Jože Podgoršek se je z mnenjem Ja­nežiča strinjal, osebno tudi zelo pod­pira društva, saj so dodana vrednost kulturnemu življenju v občini. Pred­sednica nadzornega odbora Andreja Rahne je podala poročilo o opravlje­nem delu za leto 2014. V letu 2014 je bilo opravljenih 5 nadzorov, priprav­lja pa se že novi letni program dela. Anton Kosec je menil, da je delova­nje nadzornega odbora obremenjujo­če za občinsko upravo, a ta s pregledi pridobi tudi mnenje in priporočila nadzornega odbora za nadaljnje delo. Menil je še, da nadzorni odbor deluje zelo dobro. Pobude, predlogi, vprašanja Anton Kokalj je podal pobudo, da poročilo o seji občinskega sveta v Ko­pitarjevem glasu vsakič pripravi drug član uredniškega odbora. Urednica mu je odgovorila, da je predlog prip­ravljen za naslednjo sejo. Dr. Jože Podgoršek je ponovno opozoril na vas Polje in neurejene bankine. Glede delavnice LAS, ki je nedavno potekala, je predlagal, da bi v prihodnje morala biti organizirana v bolj primernem času, saj bi se je tako lahko udeležilo več ljudi. Poleg pobude, ki jo je podal na prejšnji seji glede združitve šole in vrtca v en za­vod, se mu zastavlja vprašanje, kako sta šola in vrtec, ko sta bila združena v en zavod, delovala negativno, da­nes, ko sta zavoda ločena, pa posluje­ta pozitivno. Mija Cankar je predla­gala, da se ob pluženju snega najprej očisti pločnik, saj pešci namesto po pločniku hodijo po cesti, kar je zelo nevarno. Peter Podgoršek je zasta­vil vprašanje glede ceste v Selu, saj je bilo na prejšnji seji obljubljeno, da bo točka obravnavana na današnji seji. Rok Cankar se je pridružil mnenju Cankarjeve glede pluženja cest in predlagal še, da se pri pluženju ulic snega ne stresa na že očiščena dvo­rišča. Podroben zapisnik seje OS si lahko preberete na spletni strani Občine Vodice, http://www.vodice.si. Pogrebne storitve v občini Vodice OBČINSKA UPRAVA OBČINE VODICE Občina Vodice je v mesecu marcu zaključila javni razpis za podeli­tev koncesije za opravljanje po­kopališke in pogrebne dejavnosti v občini Vodice. Na podlagi raz­pisa je bila izbranemu ponudniku Pogrebnik Dvorje d.o.o. podelje­na koncesija, kar pomeni, da ima izključno pravico izvajanja stori­tev na pokopališču v Vodicah in na Skaručni, ki sta v upravljanju Občine Vodice. Podjetje Pogrebnik Dvorje d.o.o. svojo dejavnost opravlja že od leta 1990. Nosilec dejavnosti je zakoniti zastopnik podjetja Darko Jerič. Pod­jetje se nahaja na naslovu Dvorje 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. Dežurna oseba podjetja Pogrebnik Dvorje je na voljo 24 ur na dan, do­segljivi so na stacionarnem telefonu 04 252 14 24, na mobilnih številkah 041 624 685 ali 070 443 902 ter prek elektronske pošte pogrebnik@ siol.net. Cenik storitev je objavljen na spletni strani Občine Vodice, na pokopališču v Vodicah in na Skaru­čni, na voljo pa je tudi v sprejemni pisarni Občine Vodice. Pravila niso sama sebi namen – služijo vaši varnosti MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO SKUPNA OBČINSKA UPRAVA OBČIN TRZIN, KOMENDA, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE, VODICE Temperature v zadnjih tednih se vztrajno dvigajo, tudi uradno se je začela pomlad. Toplejše vreme je zbudilo nov ciklus narave, sonč­ni žarki med drugim oživljajo tudi žive meje. Te lastnikom v toplejših mesecih nudijo prijetno senco in zasebnost, s sosedove in cestne strani pa v mnogo primerih niso tako očarljive. Velikokrat so mote­če, v najslabših primerih mimoido­če celo ovirajo in ogrožajo njihovo varnost. Vse prepogosto se na­mreč dogaja, da mala sadika, po­sajena tik ob robu parcelne meje, čez nekaj pomladi sega daleč na pločnik ali cesto in ovira tako peš­ce kot voznike. Prav zaradi številčnosti opisanih primerov je zasaditev vegetacije ob cestah našla v zakonodaji celo svoj člen. Zakon o cestah je jasen: »V ob­močju nivojskega križišča občin­ skih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednost­ni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregled­na berma) ni dovoljeno vzposta­viti kakršnekoli vegetacije ali po­staviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli dru­gega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.« Tudi mnenje pristojnega Ministrstva za infrastrukturo, št. 037-1/2011/121­00721215, z dne 29. 12. 2014, je zelo dosledno: »Pri opravljanju nadzora vegetacije v preglednem polju oziro­ma pregledni bermi mora inšpektor za ceste opraviti nadzor, ali je za ve­getacijo v preglednem polju izdano soglasje upravljavca občinske ceste oziroma služnost v javno korist, in če je, ali je vegetacija vzdrževana sklad­no s pogoji soglasja oziroma usta­novljene služnosti v javno korist. Če soglasje za vegetacijo v preglednem polju ni izdano, inšpektor ugotovi, da velja določba prvega odstavka 97. člena Zakona o cestah, da v pregled­nem polju vegetacija ni dovoljena. «Osnovni namen naše službe so pre­ventiva, ozaveščanje in pomoč obča­nom, ki se v obsežni in nemalokrat zapleteni zakonodaji marsikdaj ne znajdemo. Ne gre pa prezreti dejstva, da je naša služba tudi prekrškovni or­gan, ki je ob zaznanih nepravilnostih dolžna izvajati predpisane sankcije. Ker je za kršitve in neupoštevanje navedenih pravil predpisana kazen, predvsem pa zato, ker smo za dobro počutje v našem okolju odgovorni prav vsi, bi se marsikateri nevšečnos­ti izognili, če bi lastniki zemljišč ob cestah poskrbeli za urejenost zelenja ob njej. Tako bo nova pomlad predv­sem simbol optimizma in svežih idej in ne kopice sosedskih sporov in sla­be volje. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov – letos v Vodicah in na Skaručni Po uspešno izvedeni čistilni akciji je dobro uspela tudi spomladanska akcija zbiranja nevarnih odpad­kov. Nevarne odpadke, ki se bodo nabrali preko pole­tja, boste lahko oddali konec septembra. Da je okoljska zavest naših občanov na visokem nivoju, potrjuje tudi dober odziv na akcije zbiranja nevarnih od­padkov s Snagino premično zbiralnico. V lanskem letu smo v naši občini tako zbrali skoraj celo tono nevarnih odpadkov (največ barv in topil, odpadnega jedilnega olja in maščob, akumulatorjev, pa tudi baterij in ostalih od­padkov), kar nas v relativnem smislu uvršča nad povpre­čje v regiji. Tudi letošnja spomladanska akcija (9. in 10. aprila) je bila dobro obiskana. Nevarne odpadke, ki se bodo nabrali preko poletja, bomo lahko v premično zbiralnico oddali jeseni. Jesenska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev bo v naši občini potekala v sledečih terminih: Za razliko od preteklih akcij bo premična zbiralnica drugi dan namesto v Utiku (kjer prostora ni dovolj) nameščena na Skaručni, in sicer na igralno-parkirnih površinah za Domom krajanov (dvorano, trgovino). Ob premični zbiralnici – zabojniku je vedno usposobljen predstavnik podjetja Snaga, ki sprejema odpadke. Nevar­ne odpadke iz gospodinjstev lahko naši občani med letom brez dodatnega plačila oddajo tudi v zbirnem centru na Barju. Kaj sodi med nevarne odpadke? - Pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, - stari akumulatorji, - baterije, - barve, laki, topila in lepila, -kemikalije, -olja in masti, hladilne tekočine, - pesticidi (škropiva), - zdravila, - neonske cevi, varčne žarnice. Če je izdelek (embalaža) označen z enim od spodnjih zna­kov, ga ne smemo odložiti med ostale odpadke: Med nevarne odpadke sodi tudi embalaža, v kateri se je izdelek z nevarnimi snovmi nahajal (npr. plastenke od motornega olja, stekleničke od zdravil …). Poglejmo, kaj vse se nam je nabralo med letom, in izkoristimo prilož­nost – narava nam bo hvaležna. POZIV ZA ZBIRANJE POBUD ZA OBČINSKA PRIZNANJA Na podlagi Pravilnika o priznanjih Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 3/2013) Občina Vodice objavlja Poziv za zbiranje pobud za podelitev občinskih priznanj Občine Vodice. Občina Vodice podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človeške ustvarjalnosti. Občina lahko podeli priznanje tudi drugim državljanom Republike Slovenije in tujim državljanom. Priznanja Občine Vodice ne morejo dobiti: župan, občinski svetniki, ki opravljajo funkcijo v tekočem mandatu, zaposleni v javnih zavodih, javnih podjetjih ter občinski upravi, če bi bilo priznanje povezano z izvrševanjem njihovih funkcij oziroma njihovega dela v organih in organizacijah. Priznanja Občine Vodice so: - Častni občan Občine Vodice - Plaketa Občine Vodice - Priznanje župana Častni občan Občine Vodice Naziv častni občan Občine Vodice je najvišje priznanje občine, ki ga podeljuje Občinski svet posameznikom za njihove izjemne dosežke ali dejanja, s katerimi so prispevali k razvoju in ugledu občine. Ta naziv se podeljuje praviloma enkrat na štiri leta ob izteku mandata. Plaketa Občine Vodice Plaketo Občine Vodice podeli Občinski svet Občine Vodice skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za: - večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na področjih gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človeške ustvarjalnosti, - njihove izjemne enkratne dosežke trajnejšega pomena, -delovne in druge jubileje. Plaketa Občine Vodice se lahko podeli tudi posameznikom. Priznanje župana Župan Občine Vodice podeli priznanje župana zlasti učencem in dijakom, skupinam učencev ter dijakov ali mladoletnim članom društev ali klubov občine za posebne dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sovrstnikov in odraslih. Župan lahko podeli priznanje tudi drugim posameznikom, skupini posameznikov, društvom in drugim pravnim osebam za posamezne enkratne dosežke in uspehe. Podaja pobude Pobudo za podelitev priznanja lahko podajo posamezniki ali pravne osebe. Pobuda za priznanje Občine Vodice mora biti podana v pisni obliki z naslednjo vsebino: -osnovni podatki o pobudniku (naziv ali ime in priimek, naslov, telefonska številka, elektronski naslov), -osnovni podatki o predlaganem kandidatu (ime, priimek ali naziv in osnovi osebni oziroma drugi podatki), - natančna obrazložitev in utemeljitev pobude ter dokumentacija, ki potrjuje navedbe v obrazložitvi (v kolikor obstaja). Pobudo je treba vložiti osebno ali po pošti na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali na elektronski naslov obcina@vodice.si, najkasneje do 31. 7. 2015. Številka: 094-01/2015-001 Datum: 2. 4. 2015 Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, l. r. Na podlagi Pravilnika o pokroviteljstvu v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 5/2012 – v nadaljevanju pravilnik) župan Občine Vodice objavlja JAVNI POZIV POKROVITELJSTVO V OBČINI VODICE ZA LETO 2015 Župan Občine Vodice objavlja javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev iz postavke Pokroviteljstvo v občini Vodice in postavke Sofinanciranje humanitarnih dejavnosti. 1. Predmet javnega poziva Predmet javnega poziva je dodeljevanje sredstev neprofitnim in drugim organizacijam, klubom, zavodom, društvom, posameznikom oz. drugim osebam za njihovo delovanje na naslednjih področjih: -humanitarnem, -zdravstvenem (invalidnem), -kulturnem, -športnem, -strokovnem, ustvarjalnem in izobraževalnem, -ter družabnem področju; oziroma za izvedbo njihovih projektov, programov ali prireditev (v na­daljevanju »predmet«). 2. Pogoji za sofinanciranje Upravičenci do proračunskih sredstev so fizične in pravne osebe, ki imajo sedež na območju Občine Vodice. Izjemoma imajo pravne osebe lahko sedež tudi v drugih občinah, če so njihovi člani občani občine Vodice oziroma če s svojim delovanjem doprinesejo k občini Vodice ali njenim občanom. Upravičenci so lahko tudi druge osebe ali oblike združb oz. združevanj, ki s svojim delovanjem doprinesejo k občini Vodice ali njenim obča­nom, razen tistih vlagateljev, ki so v tekočem letu že prejeli proračun­ska sredstva Občine Vodice na podlagi javnega razpisa. Sredstva se na podlagi poziva dodelijo za vsebine, določene v pred­metu javnega poziva, in ne smejo biti sofinancirana iz drugih občinskih razpisov oz. pozivov. Do sofinanciranja v tekočem letu ni upravičen vlagatelj, če je sredstva pridobil v preteklem letu, ni pa dostavil poročila o realizaciji, kot to določa 7. člen pravilnika. 3. Okvirna vrednost Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih predmetu javnega poziva za leto 2015, znaša 14.500 EUR, od tega 9.500 EUR za humani­tarno področje in 5.000 EUR za vsa ostala področja (zdravstveno (invali­dno), kulturno, športno, strokovno, ustvarjalno in izobraževalno, družabno). Vloge se obravnavajo do porabe sredstev, določenih v proračunu za tekoče leto. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2015. 4. Merila in kriteriji javnega poziva Višina odobrenih sredstev je odvisna od naslednjih meril in kriterijev: MERILA: -pomembnost predmeta za občino Vodice (na lokalni oz. državni ravni), -kakovost predmeta, -tradicionalnost predmeta. Merila predstavljajo 50 % točk in so razdeljena: -pomembnost predmeta za občino Vodice: 0–60 točk, -kakovost predmeta: 0–20 točk, -tradicionalnost predmeta: 0–20 točk. KRITERIJI: -področje delovanja. Kriteriji predstavljajo 50 % točk in so razdeljeni: -humanitarno področje: 50 točk, -zdravstveno področje: 10 točk, -kulturno področje: 10 točk, -športno področje: 10 točk, -strokovno, ustvarjalno in izobraževalno področje: 10 točk, -družabno področje: 10 točk. 5. Rok javnega poziva Javni poziv prične teči z dnem 20. 4. 2015 in se konča z dnem 20. 5. 2014 ob 17. uri. 6. Način pošiljanja in vsebina vlog Vloga se poda Občini Vodice na predpisanem obrazcu – Prijavni obra­zec za javni poziv Pokroviteljstvo v občini Vodice, katerega dobite ves čas trajanja poziva v vložišču Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice oziroma na spletni strani Občine Vodice www.vodice.si (pod rubriko Razpisi, naročila, objave – javni razpisi). Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: »POKROVITELJSTVO V OBČINI VODICE 2014 – prijava na javni po­ziv« s pripisom: »NE ODPIRAJ!«, na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, ali jih takšne dostavite v vložišče Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. Na kuverti morata biti tudi ime in naslov prijavitelja! Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo dostavljene na Občino Vodice do dne 20. 5. 2015 do 17. ure in označene skladno z razpisno zahtevo. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posre­dovane prijave vrnejo pošiljatelju! Vlagatelj lahko vlogo dopolnjuje ali spreminja do datuma zaključka zbiranja vlog. Če vlagatelj za isti predmet na javni poziv pošlje več vlog, se obravna­va prva vloga, ostale pa se zavržejo, razen če jih je mogoče obravna­vati kot dopolnitve ali spremembe prve vloge. 7. Obravnava prijave in dodeljevanje sredstev Vloge se odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu prispetja. Vloge na javni poziv se obravnavajo posamično in vsaka predstavlja ločeno upravno stvar, razen če niso izpolnjeni zakonski pogoji za zdru­žitev postopka. Vloge, ki niso prispele pravočasno ali niso popolne ali jih ni vložila upravičena oseba, zavrže župan s sklepom. Župan s sklepom določi, da se posamezen predmet sprejme v sofinan­ciranje ter določi delež javnih sredstev, pri čemer se obseg obveznosti in način njihove izpolnitve podrobneje določita s pogodbo. Sklep žu­pana je dokončen. Pogodba se podpiše v roku 30 dni od izdaje sklepa. 1. poglavje Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 2. poglavje Finančna sredstva bodo dodeljena predvidoma do 31. 8. 2015, oziroma v skladu s podpisano pogodbo. 8. Dodatne informacije Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 833 26 24 ali po elektronskem naslovu: rado.cuk@vodice.si. Številka: 038-01/2015-001 Datum: 27. 3. 2015 Aco Franc Šuštar l.r. Župan Občine Vodice Varovanje občinskih cest – poziv lastnikom nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ALEKSANDER GANTAR Občinska uprava Občine Vodice Življenjska doba cest je v veliki meri odvisna od rednega vzdrževanja. Nemalokrat se dogo­di, da pride do navzkrižja intere­sov med upravljavci cest in lastniki sosednjih zemljišč, ki menijo, da so jim bile kršene določene pravi­ce, čeprav običajno temu ni tako. Poleg fizičnega stanja ceste ima na varen potek cestnega prometa velik vpliv tudi preglednost, za ka­tero je treba nenehno skrbeti tako, da se odstrani rastje v območju ceste, predvsem na ovinkih, prikl­jučkih in na bolj prometnih cestnih odsekih s slabo preglednostjo. Začela se je sezona opravil na pol­ju, izvajanja različnih gradbenih del in podobnih opravil, pri katerih je praktično nemogoče, da se ne bi vsaj deloma onesnažile ceste. Zato vas pozivamo, da po opravljenem delu umazanijo s ceste odstranite, po po­trebi cesto tudi pometete oziroma operete. S tem boste vsem prihranili veliko časa in slabe volje. Vsako leto se pojavljajo določene kr­šitve v zvezi z oranjem v varovalnem pasu ceste, v določenih primerih celo v cestno telo. Inšpektorji kršitelje kaznujejo le v izjemnih primerih, z razlogom, da se tovrstne kršitve v prihodnje ne bi ponavljale. Poleg tega, da vzporedno oranje preblizu ceste lahko povzroči oslabitev cestne­ga telesa in s tem hitrejše propadanje ceste, lahko vpliva tudi na varnost v cestnem prometu. V določenih pri­merih se pri nepravilnem oranju ze-mljina nalaga na robno bankino, kar pa onemogoča stekanje padavinske vode z vozišča, zaradi česar pnevma­tika vozil lahko izgubi stik z voziščem - z drugimi besedami: nastane pojav »aquaplaninga«. Zaradi zatekanja vode v cestno telo lahko po vsaki »hudi« zimi z nizkimi temperaturami opazimo tudi udarne jame v asfalt­nih voziščih, ki so bila že predhodno oslabljena. Odstranjevanje zemlje iz teh bankin je večini primerov posle­dica večletnega nalaganja zemljine, zaradi nepravilnega oranja v območju cestnega sveta. Zato je pomembno, da se pri oranju ali izvajanju kakrš­nih koli drugih posegov ob cestišču v robno bankino v širini enega metra od cestišča ne posega. V nasprotnem primeru bo zoper kršitelje uveden in­špekcijski postopek. Na varnost v cestnem prometu vpli­va tudi rastje v območju cest, ki ga je treba odstranjevati vsakoletno. Žive meje, sadno drevje, poljščine in po­dobno, kar se razrašča ob pločnikih, cestah, zlasti v območju križišč, bis­tveno otežuje varen in nemoten cest­ni promet, tako za voznike motornih vozil kot tudi za pešce. V takšnih primerih je lastnik zemljišča, na ka­terem rastje posega v območje ceste, dolžan to odstraniti. V nasprotnem primeru to stori upravljavec ceste, in sicer na vaše stroške. Omenili smo le nekatere kršitve, ki se kljub stalnemu opominjanju s strani upravljavcev kot tudi prekrškovnih organov pojavljajo vsako leto. Le od vas pa je odvisno, ali boste opozorila vzeli kot dobronamerna, v izogib ne­potrebni potrati časa in slabi volji. Pirhi in velikonočni aranžmaji na razstavi! NATALIJA RUS ROK ŠTUPAR Turistično društvo Vodice je pri­pravilo že tradicionalno velikonoč­no razstavo pirhov. Na velikonočni ponedeljek so na ogled postavili pirhe, aranžmaje in stare fotografije. Deveto leto zapored se že polni dvorana v PGD Polje. Namen je po­pestriti velikonočni čas in ohranjati stare običaje na ta praznik. Letošnji obisk je bil večji od lanskega: dvora­na je pokala po šivih in v TD Vodice upravičeno razmišljajo, da bi razsta­vo naslednja leta preselili v dvorano na Skaručno. Prinesenih je bilo 31 pirhov in aranžmajev, lani jih je bilo 19. Obisk in sodelovanje se tako vsa­ko leto zvišujeta. Čudovite stvaritve so bile na ogled po­stavljene že od 9. ure zjutraj. Pisana razstava velikonočno okrašenih jajc in različnih aranžmajev so popestrile še stare fotografije, ki so tudi tokrat po­žele veliko zanimanja. Poleg vsega pi­sanega pa so se bohotile še dobrote iz­pod peke članic in vaščank, s katerimi so se obiskovalci po zaključku lahko tudi posladkali. Ob zaključku razstave je predsednik TD Vodice Alojzij Kosec vse prisotne lepo pozdravil in se za­hvalil za obisk in predvsem za tolikšno zanimanje in podporo pri ohranjanju starih običajev. Poudaril je, da ga ve­seli, da se razstavi pridružuje tudi vse več mladih. Pred podelitvijo najlepših pisank in aranžmajev pa je tudi letos gospod Andrej Žumer pripravil kratko in zanimivo predavanje o zgodovini naših krajev. Tokrat je z obiskovalci delil spomine na Repnje in Dobrušo. Nekoč so bile Repnje v nastanku doli­ne poraščene z gozdom. Leta 1300, ko je bil potres in so se zgodili tektonski premiki, je tu tekla reka Kokra, kasne­je pa je strugo dobila drugje. Nekoč so se ukvarjali le s kmetijstvom, žgali so apno, na roke kopali sivo glino za izde­lavo lončenih posod in ilovico, s katere so izdelovali strešno opeko in zidake. Omenil je tudi grad v Repnjah, ki naj bi bil na vrhu repenjskega hriba. Sezi­dan je bil v prvi polovici 17. stoletja. Leta 1777 je grad začel razpadati, iz kamna pa je sezidanih več hiš v Rep­njah. Znani samostan v Repnjah, cer­kev in šolo (kjer je danes gasilski dom) je postavila Katarina Šporn. Nekoč je bilo v samostanu tudi več kot 80 ses­ter, danes jih je le še 19. Obiskovalci so bili deležni še več zanimivih pripovedi, ki jih je raziskoval g. Žumer. Dotaknil se je tudi vodiške Johance, o kateri so tri dekleta, mlajše članice TD Nina Erce Zupančič, Tjaša Breznik in Lucija Lunder, prebrale pesmi. Tudi harmoni­karja Nejc Černivec in Janez Jerman, ki sta dogodek popestrila s prijetni­mi melodijami, prihajata iz Repenj. Sledila je razglasitev najlepših izdel­kov na razstavi, ki jih je pregledala komisija, v kateri so bili Marta Čeh, Marina Marko in Ivan Koprivnik. Kosec se je še enkrat zahvalil vsem, tako obiskovalcem kot razstavljav­cem in vsem, ki so pri razstavi sode­lovali in pomagali. Za nami je še en kolesarski sejem! NIKA MARENČE Smučarsko društvo Strahovica Lansko leto smo v SD Strahovica rek­ li: »Naslednje leto se spet vidimo!« In res, obljubo smo izpolnili v nede­ljo, 29. marca. Na šolskem igrišču pri OŠ Vodice se je že v jutranjih urah razvrstila različna kolesarska opre­ma – od otroških in odraslih koles do triciklov, rolerjev in čelad. Skoraj polovica opreme že ima nove lastni­ke in »premaguje« okoliške ceste ter dvorišča. Tako mladi kot tudi malce starejši smo se pomerili v polžji dirki in hi­trostni menjavi zračnice. Ne prvo, ne drugo ni tako enostavno, kot se morda sliši. V vsaki igri smo dobili zmagovalca, ki je bil za svoj trud in uspeh, morda tudi malce sreče, slad­ko nagrajen. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi vam, obiskovalci, ki ste s svojim obi­skom popestrili naš dan. Vabimo vas, da nas prihodnje leto ponovno obiščete, do takrat pa se vidimo še na drugih dogodkih. Več informacij o akcijah, ki prihajajo v naslednjih dneh, lahko dobite na društveni sple­tni in Facebook strani. Kolesarski pozdrav – srečno! Ekipa organizatorjev kolesarskega sejma – SD Strahovica Polžja dirka – počasi, a zato nič lažje! Gasilke spoznale gašenje iz zraka in pomorsko enoto v Trstu NATALIJA RUS BARBARA JAKIČ Gasilke so sicer aktivne celo leto, a marec je še posebej zaznamovan z različnimi aktivnostmi, seminarji in druženji. Že nekaj let poteka seminar za članice regije I. Letos smo se ga udeležile štiri gasilke iz naše zveze. Tokrat smo jo mahnile v Sežano. Petek, 13. marca, je primorsko avto­cesto zagotovo zaznamovala kolona gasilskih kombijev. Veliko radoved­nih pogledov je bilo od soudeležen­cev na cesti, ko so za volanom ugle­dali gasilko. Končni cilj 35 gasilk je bil Izobraževalni center za zaščito in reševanje Republike Slovenije v Sežani, kjer smo bile nastanjene. Center služi izobraževanju in uspo­sabljanju pripadnikov gasilskih enot iz Slovenije in tudi iz tujine. Po začetnem spoznavanju in klepetu s tistimi, ki so se seminarja udeležile prvič, in z že poznanimi gasilkami je sledil prvi del seminarja. Najprej smo izmenjale primere dobre prakse, v katerih smo sodelovale v preteklem letu. Simon Vendramin, poveljnik poklicnih gasilcev v Novi Gorici, nam je predstavil postopek aktiviran­ja zračnih sil za pomoč pri gašenju. Spoznale smo, kako poteka gašenje s helikopterjem in si ogledale nekaj primerov gašenja iz zraka. Odlični večerji je sledilo foto-potovanje ga­silskega para Iztoka in Dejane Zajc. Z njima smo potovali z motorjem in spoznali ‘Route 66'. Potovanje pa - čeprav le na platnu - je izzvalo mno­go zanimivih vprašanj in bilo odlična tema pogovora še pozno v noč. Naslednje jutro smo se po zajtrku in kavi odpravile v Trst, kjer nas je pri­čakoval Alessandro Sancin, namest­nik direktorja poklicnih gasilcev in pomorske enote, in poklicni kolega iz brigade v Benetkah Marko Metlika. Fanta sta si res vzela čas in nam pred­stavila njihovo delo, predvsem pa na­čin dela, ki se v marsičem razlikuje od našega. Podrobno smo si lahko ogle-dale njihovo postajo, avtomobile, čol­ne in drugo opremo. Po ogledu smo se odpeljale še do pomorske enote in spoznale delo gasilcev potapljačev. Ob vrnitvi v Sežano nas je pričaka­lo dobro kosilo, sledila sta kavica in kratek odmor. Nato smo se udeležile delavnice o neizkoriščenih izzivih za gasilke, ki so ji sledile štiri čudovite in življenjskih izkušenj polne zgodbe udeležencev. S tem se je naše srečan­je zaključilo. Domov smo se vrnile z novim znanjem, izkušnjami, idejami in tudi razlogi za premislek, kako še boljše aktivirati in motivirati ženske gasilke. Gasilke praznovale materinski dan NATALIJA RUS DAVID ŠARC Komisija za delo s članicami pri GZ Vodice je v marcu pripravila skupno srečanje ob materinskem dnevu. Marec velja za mesec, v katerem praznujejo predvsem ženske. Vsako leto se tako zberejo tudi naše gasilke. Tokrat je bil petek, 20. marca, mal­ce drugačen od drugih petkovih ve­čerov. V prostorih PGD Polje se je v pričakovanju prijetnega in poučnega večera zbralo 42 članic iz vseh druš­tev GZ Vodice. Že na vhodu sta vsako od nas čakali cvetlica in sladka pozor­nost. Stres je danes žal vsakodnevni spremljevalec v našem življenju, zato je bilo predavanje na to temo več kot dobrodošlo. Hipnoterapevt Mitja Rot iz studia Rot je v uvodu pobliže predstavil, kaj je stres, kateri so de­javniki, ki ga povzročajo, in kako ga vsak posameznik lahko različno doži­vlja. Sledila je kratka delavnica, kako si sami lahko pomagamo pri prepo­znavanju in odpravljanju stresa. Erik Petrič, hipnoterapevt iz centra Afec­tum, pa je predstavil tehniko hitrega sproščanja, ki jo lahko uporabimo kjerkoli, tudi v službi. Ker je bil pros­ Občni zbor MePZ Biser STANKA KERT MePZ Biser Na občnem zboru smo se zbrali na četrtkov večer, 12. 3. 2015, v kultur­ni dvorani na Skaručni. Prisotnih je bilo 21 članov društva, kar je pripo­moglo, da smo z občnim zborom lahko začeli ob dogovorjeni uri. Na začetku je predsednica pozdravila goste in vse navzoče člane društva. Opravičila je povabljene goste, ki se občnega zbora zaradi zadržanosti niso mogli udeležiti. V nadaljevanju so sledila poročila. V preteklem letu smo imeli 14 nastopov. Nekaj nastopov smo imeli v Občini Vodice, nekaj pa tudi izven občinskih meja. Med drugim smo sodelovali na 45. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Udeležili smo se čistilne akcije in bili soorganizatorji jesenskega po­hoda po občini. Sredstva, ki smo jih prejeli, smo smotrno razporedili za uspešno delovanje zbora. Ob tej pri­ložnosti bi se zahvalili Občini Vodice in občinskemu svetu za izkazano de­narno podporo za delovanje našega društva. V letu 2015 bomo nadaljevali začr­tano pot in si prizadevali za primer-no kulturno raven v občini Vodice. V načrtu imamo tudi nekaj gostovanj izven vodiške občine. Z dobro voljo, vztrajnostjo in redno ter točno pri­sotnostjo na pevskih vajah lahko še tor nabit s sproščenostjo, se je večer tako tudi nadaljeval. David Šarc ga je z zvoki harmonike še bolj popestril in ob obloženi mizi, polni dobrot, res ni bilo težko prav nobeni gasilki. veliko dosežemo in še naprej razvesel­jujemo našo zvesto publiko. Do besede pa so seveda prišli tudi gostje. Vsi so pohvalili delovanje društva in izrazili pripravljenost za sodelovanje tudi v prihodnje. Župan g. Aco Franc Šuštar nas je povabil na tradicionalno čistilno akcijo, ki je bila v soboto, 28. 3. 2015, in nam zaželel, da še naprej ostanemo tako povezani. Uradnemu delu je sledil še neuradni del s prijetnim druženjem ter dobro hrano in pijačo, ki se je zavlekel pozno v večer. Naj izkoristimo priložnost in po­vabimo vse, ki imate veselje do petja in ste radi v dobri družbi, da se nam pridružite. Vaje imamo vsak torek ob 20. uri v kulturni dvorani na Skaručni. Pridite, ne bo vam žal! Na občnem zboru KPD Šinkov Turn je bila predstavljena brošura Grad v Šinkovem Turnu podpisal zgodovinar dr. Janez Mlinar. Brošuro lahko dobite na sedežu druš- BERNARDA KOKALJ predsednica KPD Šinkov Turn Člani KPD Šinkov Turn smo se 8. marca 2015 zbrali na 2. občnem zboru. Predstavili smo delo v letu 2014 in načrte za to leto. Namen našega društva je ohranjati materialno in nematerialno kul­turno dediščino Šinkovega Turna in njegove okolice ter spodbujati vse generacije k ustvarjanju novih kulturno-prosvetnih idej in aktiv­nosti. Člani društva smo aktivni na več področjih. Poudarila bi delo DPZ Flora, delo dramske skupine in izdajo brošure Grad v Šinkovem Turnu. Dekliški pevski zbor Flora je imel v koledarskem letu 2014 44 vaj, 2 in­tenzivni soboti, 5 koncertov ter 4 nastope (slovenski božič v cerkvi Sv. Marjete Vodicah, skupni božični kon­cert vodiških zborov v cerkvi Sv. Mar-jete v Vodicah, koncert v Preski Med­vode, območna revija pevskih zborov Naj se sliš‘ v Podpeči, prireditev ob dnevu državnosti v KD Vodice, občin­ ska proslava ob obletnici Jerneja Ko­ pitarja v Repnjah, slovesni koncert ob 15-letnici delovanja zbora DPZ Flora v KD Vodice, nastop pred Postojnsko jamo, »Žive jaslice« in božični koncert v cerkvi Sv. Marjete Vodicah). DPZ Flora vodi Jana Lamberšek. V sezoni 2013/14 je zaživela tudi dramska skupina, ki je na oder po­novno postavila igro Janeza E. Kre­ka Tri sestre. Igro je režirala Sabina Ojsteršek. Igralci smo iz krajev svoje občine, vsi smo zgolj amaterji z vesel­jem do igranja, igralske talente pa od­krivamo vedno znova. Veliko smeha in veselja smo prinesli ljudem v naši občini in tudi drugje po Sloveniji. Skupno smo imeli v sezoni 2013/14 10 izvedb, 3 v občini Vodice, ostale pa v Ljubljani, Tacnu, Ježici, Smledniku, Šentvidu pri Stični in Železnikih. Z velikim veseljem pa smo na občnem zboru predstavili brošuro Grad v Šin­kovem Turnu. Sprva smo želeli, da bi brošura obsegala predstavitev gradu, šole v gradu in cerkve. Kasneje smo se odločili, da bomo podobo graščine v Šinkovem Turnu predstavili posto­poma. Tako je nastala ideja o zbirki z imenom Sledi preteklosti. Kar lepo število občanov in gostov se je odzvalo povabilu na predstavitev. Kratko vsebino in nastajanje brošure sta predstavila Anton Kokalj in Sre­čo Merčun, dogodek pa so z ubranim petjem obogatila dekleta DPZ Flora. V uvodni besedi brošure lahko prebe­remo: »Čeprav se na prvi pogled zazdi, da o gradu v Šinkovem Turnu ni ve­liko zapisanega, nas dolžina seznama virov na koncu brošure preseneti. Na­stanek gradu sega v 13. stoletje, grad je omenjen v Valvasorjevi Slavi vojvo­dine Kranjske, o njem najdemo krajše zapise v različnih leksikonih in bilte­nih, zelo obsežen je rokopis duhovnika Feliksa Funtka Zgodovina turnskega gradu in cerkve. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je Občina Vodi­ce ponovno začela akcijo ohranjanja kulturne dediščine. S pomočjo države je po projektu Vesne Hrvatin obnovila grajski zid, cerkveni zid in vrtno uto, ki je edini ostanek takratnega grajske­ga kompleksa. Občina je naročila tudi poročilo o ključnih virih in dejstvih, povezanih z zgodovino gradu, ki ga je pripravil Miha Gartner. Na njegovi osnovi je nato Polona Ziherl pripravi­la vsebino stalne razstave v vrtni uti. Srečo Merčun, ki je v zadnjih letih tudi zbiral gradiva o zgodovini kraja Šinkov Turn, se je odzval na vabilo na­šega društva in zbral vse naštete vire v strnjeno obliko. In tako je nastalo gradivo sad sodelovanja ljubiteljskega zbirateljstva in zavestne odločitve o ohranjanju kulturne dediščine gradu.« Brošura Grad v Šinkovem Turnu ob­sega 38 strani, v njej je več kot 20 fo­tografij, pri imenu avtorja boste našli Sreča Merčuna. Pod recenzijo se je tva v Šinkovem Turnu, nekaj izvodov pa bo na voljo tudi v knjižnici. Ob tej priložnost prosim občane, ki imate kakršnekoli predmete, ki so povezani z gradom, šolo ali cerkvijo v Šinkovem Turnu, da nam omogoči­te njihovo evidentiranje in fotogra­firanje, s čimer bi strnili dejansko podobo in vlogo graščine. Delo društva v letu 2014 in izid bro­šure je pohvalil tudi župan Franc Aco Šuštar. Pogovor se je razživel ob obu­janju spominov iz časa, ko je v gradu še delovala šola. Večer smo zaokrožili ob načrtovanju dela za naprej. Volilni občni zbor Lovske družine Vodice EDVARD DUŠAN BOHINC predsednik LD Vodice Volilni občni zbor Lovske druži­ne Vodice se je odvijal v prosto­rih lovskega doma na Selu 10 pri Vodicah. Na ta zbor so bili pova­bljeni predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Šinkov Turn, predstavniki Smučarskega društva Strahovica in g. župan Aco Franc Šuštar, ki pa se je pisno opravičil, ker je bil zadržan. Zaželel pa nam je, da bi bilo delo v lovski družini še naprej na zavidljivi ravni. Po prebranih poročilih, ki jih ni tako malo, je potekala razprava na poro­čila. Oglasila sta se tudi povabljena predstavnika društev in nam zaželela dobrega sodelovanja tudi za naprej, saj povezovanje služi dobremu na­predku in zastavljenim ciljem, ki so pred nami. Sledila je podelitev priznanj Lovske zveze Slovenije Petru Koscu in Mi­lanu Jenčiču, obema za 40-letno članstvo v tej organizaciji. Priznanje Lovske družine Vodice pa sta prejela Jože Mramor za 50-letno in Slavko Podgoršek za 40-letno članstvo pri LD Vodice. Slovesni podelitvi so sledile volitve v organe Lovske družine Vodice. Do večjih sprememb ni prišlo. Članstvo je zaupalo dosedanjemu predsedniku še en štiriletni mandat, spremembe pa so nastale pri nekaterih komisijah, ki delujejo v sklopu Upravnega odbo­ra lovske družine. Komisija za oceno škod pri LD Vodice je na oglasni deski v preddverju dvorane v Vodicah. Sledila je manjša pogostitev, ki jo je pripravila krajanka Marjeta Kuči. V veliko pomoč je bila tudi Milka Kimo­vec, ki nam rada priskoči na pomoč, zato se obema najlepše zahvaljujem tako v svojem kot tudi v imenu lo­vske družine. Pohvaliti pa velja tudi člane Lovske družine Vodice, ki radi priskočijo na pomoč v danih trenut­kih. Ob tej priložnosti bi omenil še, da smo povabljeni k sodelovanju z vrtci, kjer naj bi otrokom pokazali, kaj de­lamo lovci v gozdu spomladi. Na koncu pa v razmislek vsem, ki imamo štirinožne prijatelje. Zakaj se ne držimo občinskega odloka, ki je v veljavi že 10 let? Kazni niso majhne. Ko pride do škode na divjadi, se še nekako dogovorimo in pogovorimo, ko pa bo nastal hujši problem, bog ne daj, lahko tudi s smrtnim izidom, kako se bomo pa takrat odzvali? Do­godek izpred meseca dni na Štajer­skem: če bi imela psa nagobčnike, po­sledice za lastnika drugega psa, ki ga je hotel zaščititi, ne bi bile tako hude, kot so bile. Lovske kužke imam že 40 let in tudi vem, kakšen karakter ima vsak od njih. Naši in vaši štirinožni prijatelji morajo biti na povodcu. V kolikor to ne zadostuje, psu nadenite nagobč­nik. To sem omenil iz čisto prepros­tega razloga, da ne bi prišlo do slabe volje med krajani in občani. Hvala za razumevanje. Iz društva upokojencev Bukovica – Šinkov Turn ... JELKA KRENN DU Bukovica – Šinkov Turn Za prijatelje si je treba čas vzet‘ – s Ši­frerjevo skoraj ponarodelo smo 21. januarja odprli letošnjo prireditev “Skupaj se imamo fletno”. V pozdrav v prepolni dvorani smo jo zapeli sku­paj z učenci POŠ v Utiku in nadaljevali narodno, Lepo je res na deželi. Priredi­tev smo pripravili v sodelovanju z DU Cerklje in Komenda in učenci POŠ Utik. Najprej se je predstavilo doma­če društvo, pevska skupina z beneško Kadore in narodno Vesela. Učenci z učiteljico Uršo, ki vodi pevski zbor in folklorno skupino, so z veseljem zapeli in zaplesali, saj kot pravijo, to radi počnejo. Zapela pa sta tudi Cilka Kosec iz domačega društva in Lovro Plevel iz DU Cerklje, in sicer narod­no Zabučale gore, ki se kakor tanka nit prepleta skozi naša življenja. V svojem delu programa je DU Cer­klje pripravilo skeč z naslovom “Zo­bobol” v izvedbi Ivana Kropivnika in Mitja Koritnika. Pevski duet, Pavla Dolinar in Lovro Plevel, pa sta se predstavila z narodnima pesmima Jaz bi rad rdečih rož in Snoč pa dav. Humoristki in pevki Ani Regberger in Francka Rozman sta nas razve­selili s pesmima Rožca, roža rdeča in Čebela, folkloristi pa so bili z nami z venčkom plesov Na klinčku visi kiklca. Lovro se je predstavil z nagajivo “Ko bil bi jaz cesar kralj”. DU Komenda pa je našo prireditev popestril s folkloro z venčkom plesov Od Ribnice do Rakitnice. Ivica Ogorevc se je predstavila z recitacijo Turjaške Rozamunde, Vanda Andolšek pa z lastnima pesmima Novoletne obljube in Izguba. Za piko na i pa so poskr­beli člani pevskega zbora Komenda z vodjo Ignacem Gorencem in solistka­ma Mileno Petek in Marijo Grošelj, ki so zapeli tri pesmi: Venite rožce moje, Tam kjer teče bistra Zila in Jamniško. Za posebno vzdušje je poskrbel naš član Ivo Leskovec s črtico Franca Sa­leškega Finžgarja Na petelina. Naša neumorna avtorica skečev Mal­či Leskovec pa je z avtorskim ske­čem skupaj z Ani Zadnikar in Dani Rahne predstavila skeč z naslovom “Življenje v domu starostnikov”. (S tema dvema točkama smo gostovali tudi na prireditvi v Cerkljah in Ko­mendi.) Prireditev smo zaključili s skupnim druženjem vseh sodelujočih na prireditvi. 21. 3. 2015 smo imeli v KD v Utiku občni zbor. Pred uradnim delom smo skupaj s POŠ Utik, našo pevsko in kulturno skupino pripravili kulturni program. Učenci POŠ Utik z Uršo so zapeli Tri planike, Preljuba mi soseda in Fantje po polj gredo. Harmonikar Anže Režek pa je vse skupaj popes­tril s svojim iskrivim igranjem na harmoniko. Pevci naše pevske sku-pine smo zapeli Na travniku je rož­ce nabirala, Teče voda in pesem naše mladosti Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Malči Leskovec je nato skupaj z Ani Zadnikar zaigrala skeč z naslovom “Prigode na vasi”. Sledil je občni zbor, ki se ga je udeležilo 78 članov in 19 povabljenih gostov. Predsednica Bre­da Špenko je pozdravila vse prisotne člane in goste. Sledila so poročila o delu v letu 2014. Izdali smo glasilo “Naša jesen” kjer smo svojim članom prikazali celostno delovanje društve­nega dela v letu 2014. Tole je kratek povzetek:Pripravili smo srečanje treh društev z naslovom “Skupaj se ima­mo fletno”, za pusta smo se srečali v gostilni Anzel , kjer je bilo veselo in tudi veliko maškar. V marcu je bil občni zbor, 25. marca smo se za ma­terinski dan kot vsako leto odpravili na Brezje in si nato ogledali protoko­larni objekt Brdo, gostovali smo v DU Motnik, na povabilo DU Komenda pa smo se srečali tako spomladi kot jese­ni pri Mlinčkih. Organizirali smo sre­čanje kolesarjev, povabili na srečanje stare nad 75 let, 15. avgusta lani smo priredili piknik za člane društva, so­delovali v čistilni akciji, pospremili naše najmlajše na prvo pot v šolo. Na Kopitarjevih dnevih je sodeloval naš član Ivo Leskovec, pripravili smo več pohodov, udeležili smo se tudi poho­da Turističnega društva po Rašici, izleta v neznano s SD Strahovica, šli martinovat v Belo krajino, na izlet v gradove Bavarske in sodelovali pri organizaciji srečanja kolesarjev. Čez celo sezono smo 2-krat tedensko sku­paj z našimi sokrajankami telovadili, ob torkih smo se družili na delavni­cah, balinali smo – osvojili prehodni pokal, kolesarili, sodelovali s POŠ v Utiku na delavnicah, udeležili smo se tudi nočnega pohoda šolarjev na Rašico. Vsem članom ob okroglih ob­letnicah pošljemo čestitke, od umrlih se poslovimo s svečami, praporom in govorom, novoletno praznovanje priredimo v KD v Utiku, spomnimo se tudi starih nad 80 let in bolnih, ki jih obiščemo na domu in v domovih počitka ter jih obdarimo. Tisti, ki smo sami, se dobimo vsako prvo sre­do v mesecu, pevci se zbiramo vsak torek in sodelujemo na vseh priredit­vah skupaj s kulturno skupino. Statistika nam kaže takole: v letu 2014 so bili včlanjeni 204 posamez­niki, od tega 79 moških in 125 žensk, članarina je 10 evrov, imeli smo 12 sej, na katerih je bila vedno prisotna predsednica nadzornega odbora. Po­verjeniki vsak mesec obiščejo naše člane in na sejah obveščajo o njiho­vem počutju. Za zaključek občnega zbora pa so nas presenetili člani KUD Matija Koželj pod vodstvom Rada Čuka. Pripravili so nam pravi koncert. Že dolgo v naši dvorani ni bilo tako spontanega aplavz. Dali so nam nekaj neizmerno lepega, toplino, ki bo še dolgo živela v nas. Veselimo se vsake­ga sodelovanja s sosednjimi društvi. Občni zbor DU Vodice v letu 2015 DU VODICE Tudi v letošnjem marcu smo se člani Društva upokojencev Vodice zbrali na rednem letnem občnem zboru. Občni zbor smo začeli s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopili člani kulturne sekcije društva. V pozdravnem govoru je predsednik društva Janez Podgoršek pozdravil vse prisotne člane, vabljene goste društev upokojencev vseh sosednjih občin in predsednike društev iz naše občine. Z minuto molka smo se po­slovili od 16 naših članov, ki so nas zapustili v letu 2014. V nadaljevanju je predsednik pred­stavil naše delo in aktivnosti v letu 2014. V preteklem letu smo dobro poslovali, uspešno smo izpeljali vse zadane obveznosti po programu. V društvo je včlanjenih 449 upokojen­cev, za vse pa v mesecu avgustu or­ganiziramo piknik, ki je vedno zelo dobro obiskan. Pred novim letom naši poverjeniki obiščejo vse starejše od 85 let z darilom, posebej pa tudi vse naše jubilante, starejše od 90 let. Vsem članom, ki v tekočem letu do­polnijo 70, 75, 80, 85, 90, 95 in več let ob jubileju pošljemo čestitko. Pri kratkem pregledu aktivnosti po dejavnostih društva je predsednik ugotovil, da so vsa področja delovan­ja sekcij uspešna in dobro delajo. Dobro sodelujemo z Občino Vodice, Osnovno šolo Vodice in Vrtcem Škra­tek Svit Vodice in vsemi društvi v ob­čini. Posebna zahvala je bila izrečena Občini Vodice in županu, gospodu Šuštarju za dotacijo v letu 2014. V letošnjem letu smo imeli v našem društvu 9 zlatoporočencev. Predsed­nik jim je v imenu vseh nas zaželel še veliko skupnih, zdravih let. Pri pregledu načrtov za leto 2015 je predsednik poudaril, da je tako kot vsako leto dokaj pogumno zastavljen in zahteva veliko truda za to, da bo tudi uresničen. Povabil je vse člane k sode­lovanju pri srečanjih, prireditvah in druženjih. Vsi si želimo, da bi društvo dobro delovalo, da bi bilo medsebojno razumevanje in medsebojna pomoč, ki velikokrat pomeni največ, na kar najvišji ravni. Zato je povabil vse upo­kojence, ki še niso člani, da se pridru­žijo. Ni treba, da je kdorkoli osamljen, za vsakogar se najde dejavnost, ki mu odgovarja, pa naj bo to kolesarjen­je, pohodništvo, balinanje, kulturne dejavnosti, ustvarjalne delavnice, te­lovadba, izleti. Samo začeti je treba. Po razpravi predsednika, poročilu blagajničarke o finančnem stanju in poročilu nadzornega odbora so sledi­li pozdravni govori vabljenih gostov, ki so nam zaželeli dobro in uspešno delo tudi v letošnjem letu. Sledilo je prijateljsko srečanje vseh udeležencev, kjer smo v sproščenem razgovoru uživali do poznih ur. Prava zima samo še v gorah VIDA PIRC ŠPD GAMS Čeprav smo že krepko zakorakali v pomlad, so razmere v gorah še marsikje povsem zimske. Tudi Gamsi smo z nekaj turami izkusi­li pravo zimo, kakršne v dolini ne moremo več doživeti. Na občnem zboru konec januarja smo člani potrdili plan izletov, ki ga je pre­mišljeno pripravil upravni odbor. V planu imamo devet pohodov, od tega tri zimske, dva spomladanska, dva poletna, dva jesenska in en pohod po občini ob občinskem prazniku. Seve­da pa bomo sodelovali tudi na čistilni akciji in pri vseh drugih aktivnostih v organizaciji Občine Vodice. Samo dva tedna po občnem zboru smo v sodelovanju z Občino Vodi­ce že imeli prvi pohod, tokrat na Krvavec ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja. Lansko leto je žled preprečil pohod, zato pa se je letos obetalo lepo zimsko vreme. In res je bilo takšno, sončno, z nizkimi temperaturami in močnimi sunki vetra. Pri spodnji postaji kabinske žičnice se nas je zbralo preko dvajset in vsi odlično opremljeni in z obilico dobre volje smo krenili v hrib, ki se takoj postavi pokonci, strmina pa ne popusti vse do vrha. Toplo zavetje koče na Gospincu je bilo pravi bal­zam za naša prepihana ušesa, o gos­toljubnosti hotela pa sploh ni treba izgubljati besed. Organizacija je bila odlična, prav tako hrana in seveda kulturni program, zaradi katerega smo prehodili to pot. V istem mesecu smo imeli še drugi pohod, tokrat že tradicionalni zimski vzpon na Komno. Snega sicer ni bilo toliko kot lansko leto, je bilo pa bolj mrzlo in zopet je bril mrzel veter, ki se je z višino samo še stopnjeval. V pričakovanju prijaznega sprejema naše občanke Marice, ki že nekaj desetletij dela v Domu na Komni, smo imeli dodaten elan za prema­govanje poti. V domu smo bili res deležni njene gostoljubnosti, vedno nas razvaja s sveže pečenim pecivom, rada pa prisluhne tudi novicam iz do­mačih krajev. V drugi polovici meseca marca, ko smo imeli tudi že tradicionalni pohod na Kališče, pa so bile vremenske raz­mere povsem drugačne. Samo prav pod vrhom so bili še ostanki snega, spodaj pa se je že bohotila pomlad. Izpod listja so kukali prvi znanilci pomladi, na vejah pa so ptički prepe­vali vesele simfonije v čast prihaja­jočim toplim dnevom. Tega veselja narave smo se navzeli tudi pohodniki in se pridružili ptičjemu petju, tako da je bila pot eno samo veselje. In tako smo zakorakali v pomladni čas, ko načrtujemo dva pohoda, in si­cer na Sv. Mohor nad Kranjem in na Krim. Verjamem, da nas čaka še veli­ko veselih dogodivščin! NATALIJA RUS Občina Vodice ROK ŠTUPAR Še vedno se najdejo posamezniki, ki brez vesti odlagajo ali odvržejo različne smeti v naravo. A teh je iz leta v leto manj, kar se je potrdilo tudi z letošnjo čistilno akcijo. V soboto, 28. marca, nas je že zjutraj pozdravilo sonce. Obetal se je odličen pomladni dan. Letošnji koordina­tor med društvi in Občino Vodice je bilo PGD Bukovica-Utik. Na zbirnih mestih, ki so večini že znana, je bilo ob deveti uri zjutraj res lepo videti veliko občanov. Na zbirnih mestih je bilo kot vsako leto poskrbljeno za potrebne pripomočke za pobiranje smeti. Tako so bile na voljo rokavi­ce in vrečke za smeti. Vsi udeleženci pa so prejeli še praktično darilo, hla­dilno torbico, ki bo v poletni vročini prišla še kako prav. Pogled na otroke in mladino pa je zagotovo tisto, česar si želimo – da je naš podmladek oza­veščen in se skrbi za naravo in okolje, v katerem živimo, vse bolj posveča. Najmlajši so se poleg »obvezne opre­me« za pobiranje smeti razveselili še bombonov in čokoladic. Sončno vreme je letos privabilo kar 314 občanov, kar je za 97 več kot lansko leto. Najbolj spodbudna ugo­tovitev pa je bila ta, da je vsako leto smeti manj. Letos naj bi jih nabrali približno 10 m3, to pa pomeni, da se občani zavedamo, kako pomembno je čisto okolje in kako pravilno ravna­ti z odpadki. Čistili smo po že znanih poteh in pod­ročjih, ob cestah po celotni občini, na vodovarstvenih območjih, na gozd­nih cestah, tudi v skritih kotičkih, kamor oko ne seže pogosto. Čistilna akcija ni bila namenjena komunalnim odpadkom iz gospodinjstev, čiščenju lop, garaž, dvorišč in podobnemu, tudi letos smo se občani tega dogovora dobro držali. Nekaj večjih odpadkov pa so prejeli v zbirnem centru. Čistilna akcija je tudi odlična prilož­nost za druženje. Po končanem delu je bil čas za malico. Letos so člani PGD Bukovica-Utik pripravili odličen golaž in vroče hrenovke. Le kako se lahko sobotno dopoldne zaključi bol­je kot z očiščeno občino, polnimi že­lodci in družbo občanov? Vsem udeležencem čistilne akcije se iskreno zahvaljujemo, zlasti prosto­voljnim gasilskim društvom, ki so pomagali pri organizaciji, podjetju PRO EMBA, ki je prispevalo vrečke za smeti, in podjetju KUHTA, ki je priskočilo na pomoč pri odvozu zbra­nih odpadkov v začasni zbirni center v Vodicah. Franc Durič: »Med vojno ni bilo tako hudo kateri nas je bilo 11 otrok, niso bili vsi partizani komunisti. Mnogi Med partizani so bili tudi duhovniki in nam, ki smo bili brez čevljev, ni o b kot po njej …« GORAZD DOMINKO Narodnoosvobodilni boj, tudi na­rodnoosvobodilna borba je oznaka boja jugoslovanskih narodov proti okupatorju na območju Jugosla­vije in s tem Slovenije v obdobju med 1941 in 1945, ki ga je vodila Komunistična partija Jugoslavije. V času druge svetovne vojne so pripadniki Narodnoosvobodilne vojske, ki so se po zgledu iz Sov­jetske zveze imenovali partizani, utrpeli najvišje vojaške izgube v Sloveniji. Ubitih je bilo okoli 27.000 pripadnikov NOB, največ v spopadih z nemškimi, italijanskimi ali domobranskimi enotami, zato je prav, kot pravi predsednik kra­jevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Vodice Franc Durič, da se na dan upora proti okupatorju spomnimo na njihova življenja, četudi so povsem nesmi­selno ugasnila, ko je vojna vihra že potihnila! Kako se spominjate vojnih let, če sploh, ste namreč relativno mladi … Rojen sem v mesecu novembru leta 1944, februarja ali marca leta 1945 pa je moja družina, pri mi je živel v prepričanju, da dela prav. Prav zato mi je bilo posebej toplo pri srcu, ko so lani v Normandiji naredili neke vrste spravo; v roke sta si segla veterana zmagovite in poražene voj­ske. To gesto spoštuje vsa Evropa in jo spoštuje svet, le Slovenija tega še ni uspela prežvečiti. partizani bodisi okupatorji, je želel jesti in piti in prvi so denimo prinesli saharin, drugi sol. In oboje se je lažje dobilo med kot po vojni. Tudi obla­čil ni bilo, vsaj ne primernih letnim časom ali priložnostim, do prvega razreda osnovne šole sem namreč no­sil krilo, šele s prvimi šolskimi koraki sem dobil hlače. Hodili smo bosi, ko je zapadal sneg, pa je veterani druge svetovne vojne so vendar je bil brez vsakršnega strel-a čas je, da po toliko letih priznamo namreč večinoma že pokojni, dobro janja. Bolj boleče je po mojem mnen-tudi njegove napake, le konec naj bo imamo mogoče še tri živeče in ti ju to, da so bili pobiti mnogi, ki niso že enkrat teh debat o rdeči zvezdi, be­imajo več kot devetdeset let. lih, črnih in kar je še takega. Vrednote, za katere so se s me čudi, kako so Barbarino brez­ borili, se mi zdijo nadvse po- Kaj pa tako imenovani no tako dolgo skrivali, kako je to mogo­ membne in jih je potrebno »zamolčani primeri«? hraniti, gojiti, čuvati in pre-če. Predaval mi je celo šef državne var- O tem ni bilo govora, o tem našati na mlajše rodove. Za­radi mene se ta organizacija lahko imenuje tudi drugače, pomembno je le, da prepozna in spo­štuje te vrednote. Katere so te vrednote? Domoljubje, poštenost, pripravl­jenost dati življenje za svobodo in druge. Takih ljudi je bilo med drugo svetovno vojno veliko; to so bili tal­ci, taboriščniki, ki so izginjali v mili­jonih … Samo zato, ker jo to nekdo želel ali ukazal. Vrednote, ki so se takrat izbojevale in prelile s krvjo, niso za vsakodnevno politiko, pač pa, da jih spoštujemo, vpišemo v zgodo­vino, postavimo v muzej. In ja, brez svobode ne bi bilo samostojnosti niti slovenskega jezika, meje bi bile zabri­sane. Srečni smo, da lahko govorimo slovenski jezik in imamo zapisano slovensko besedo. Morda veste, koliko hudega so pretrpele Vodice med drugo sve­tovno vojno? Kar je bilo prebrati iz raznih brošur, kakšnih posebnih bojev na območju Vodic ni bilo. In glede na strateški položaj Vodic bi lahko rekli, da je bila sreča na strani kraja, kamor sem se iz Štajerske preselil leta 1976. Najhujši boji so Vodice obšli, seveda tega ne moremo trditi za ostalo Gorenjsko, ki je bila precej krvava. No, če se vrneva nazaj … Leta 1944 je bil sicer preboj Gorenjskega odreda iz Rašice preko Vodic proti Črnučam in Komendi, nosti, a o tem ni rekel niti besed sodelovali v kakšnih bojih na terenu; denimo Franc Marn ni imel krvavih rok, niti družina Žnidar iz Utika ne, tu je še Franc Sešek, ki je bil ustreljen kot talec, to je tisto, kar je boleče za ta kraj. Zakaj so bili ustreljeni? Nekateri so bili »zgolj« talci, drugi simpatizerji NOB. Zakaj menite, da so pri nas še ved­no debate okrog belih in rdečih? Iskreno povedano, ne vem, kaj poč­nejo zgodovinarji; ne znajo pisati resnice ali jo morda ne upajo?! Drži, zgodovino običajno piše zmagovalec, Seveda rad pogledam Bitko na Sut­jeski, tudi Bitko na Neretvi, a minilo je toliko časa, da so ti filmi malo pre­živeti in danes raje gledam Vesno! starši niso govorili, verjetno tega niti vedeli niso. Presene­ čen sem, kako dolgo je uspelo pred javnostjo skrivati te primere. Zares me čudi, kako so Barbarino brezno tako dolgo skrivali, kako je to mogoče. Predaval mi je celo šef dr­žavne varnosti, a o tem ni rekel niti besede. Vas je to šokiralo? Je, zagotovo. Ti ljudje niso bili nič krivi. Če so že imeli namen pospra­viti tiste, ki so se upirali, gre nekako razumeti, ne pa da potem prebiram o okostju otrok, žena, starcev, zares ne vem, zakaj je bilo to potrebno? Če se dotakneva še prvega maja in praznika dela, ga sploh lahko še praznujemo? V socializmu je bil praznik dela, praz­nik delovnih ljudi, v delovnih orga­nizacijah so sindikati prirejali srečan­ja, ljudi so nagrajevali za uspehe na delovnih mestih, ljudje so radi hodili v službe. Danes sindikat na to temo ne naredi ničesar, kaj pravzaprav stori za tiste, ki so denimo začasno sprejeti na delovna mesta, ki so brez delovnega mesta, da o mladem, brez­poselnem kadru sploh ne govorimo. Povejte mi, kaj naredi sindikat? Koli­ko delovnih mest je en ali drugi sin­dikat sploh priskrbel? In ja, nekoč so se postavljali mlaji, kurili so se kreso­vi, organizirali izleti, streljalo se je z možnarji, ja, dnevi ko je bil praznik dela slovesen, so mimo. Visok obisk in podelitev priznanja vojnemu veteranu NATALIJA RUS ROK ŠTUPAR Po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina je vojaški ataše na ruskem veleposlaništvu v Slo­veniji Mihail Glagazin v sredo 11. marca podelil odlikovanje 90-let­nemu borčevskemu veteranu iz Zapog Milanu Žerovniku. Ob letošnji 70. obletnici konca 2. sve­tovne vojne in zmage nad fašizmom se je v Kulturnem domu Vodice od­vijal visok obisk. Župan je pozdravil vse prisotne, še posebej visoke goste, vojaškega, letalskega in mornariške­ga atašeja in kapitana bojne ladje Mihaila Glagazina, njegovo sopro­go Veroniko Glagazin, namestnika vojaškega, letalskega in mornariške­ga atašeja, podpolkovnika, Antona Momatjuka, predsednika krajevne organizacije Zveze borcev za vred­note NOB Vodice, Franca Duriča in prejemnika priznanja Milana Že­rovnika. V imenu Občine Vodice in v svojem imenu se je zahvalil za doprinos gos­poda Milana Žerovnika v tej vojni in borbi za samostojnost in neodvis­nost. Predsednik krajevne organiza­cije Zveze borcev za vrednote NOB Vodice Franc Durič je v nagovoru spomnil, da je veteran Milan Žerov­nik s svojimi dejanji v času okupacije naše domovine pokazal visoko stop­njo odgovornosti in predanosti Slo­veniji in slovenskemu narodu. Žerov­nik je skupaj z borci Rdeče armade bil mnoge bitke proti skupnemu sovraž­niku, ki ni bil nevaren samo Slove­niji in Rusiji, temveč celemu svetu. Vrednote NOB pa so bile vodilo tudi veteranom leta 1991. Za konec je do-dal, da kdor ne spoštuje preteklosti, sedanjosti vreden ni. Vojaški, letalski in mornariški ataše in kapitan bojne ladje Mihail Gla­gazin je povedal, da je 70. obletni­ca zmage nad fašizmom pomemben dan za ves svet in da mu je v čast in veselje, da podeljuje odlikovanje še živečemu borcu in veteranu Milanu Žerovniku. Po odlikovanju je Žerovnik povedal, da mu je odlikovanje v veliko čast, žal mu je, ker ga ne more deliti s petimi pokojnimi soborci iz občine. Milan Žerovnik, rojen 21. 9. 1924 iz Zapog, se še kako dobro spominja vojnih časov. Spomin mu seže daleč nazaj. Pogovor teče. Vsakih nekaj minut si gospod vzame nekaj sekund za premislek, kot časovni stroj vrti kazalce nazaj, naprej, nazaj ... kot bi v tistih sekundah želel slabo pozabiti in samo dobro prine­sti na plan. 11. 1. 1943, ko je bil star 19 letih, so se skupaj s še z dve­ma vaščanoma za gospoda Žerovnika začela leta vojne. Prvi vpoklici so se začeli juli­ja 1942, rojene leta 1923 so poslali naravnost v vojsko, rojene leta 1924 pa najprej v mi je v veliko čast in ponos, obenem pa bi ga rad delil z ostalimi borci iz naše občine, ki jih danes ni več z nami, ker so zaradi velikih naporov, težkih borb in porazov tisoče in več kilometrov dolge poti padli. Žal mi je, da jih danes ni t nami«. RAD (Reichsarbeitsdienst;), kar je pomenilo, da je bil vsak za delo spo­soben mladenič zavezan prebiti pol leta v uniformiranih ter po vojaško organiziranih enotah državne delov­ne službe. V prepričanju, da bo po treh mesecih delovne službe odšel na zaslužen dopust, je postal ruski ujet­nik. 26. 4. 1943 so odšli z vlakom v Rusijo, kamor so prispeli 2. maja. Na podeželju so pomagali kmetom in va­rovali žito. Orožja niso imeli, vse vaje so opravljali z lopatami. Štiharicami, katere so morali tudi čistiti s pepe­lom, da so se svetile. Julija leta 1944 pa so iz Rusije odšli naprej na bojišče hvaljujem se za to odlikovanje, ki v Moldavijo. Žerovnik je so­deloval tudi pri osvoboditvi Romunije, Beograda, v Sla­voniji, na Sremski fronti in Prekmurju. Ranjen je bil na domačem ozemlju, prvega novembra 1944, s strelom v desno nogo. Okrevanje je tra­jalo dolgo, skoraj eno leto je bil po različnih bolnišnicah v Srbiji. Šele doma se je kranj­ski zdravnik bolj zavzel za njegovo nogo in mu tudi pri­ znal invalidnost. Dan, ki ga nikoli ne bo pozabil, je 9. maj leta 1945, ko je radio poročal, da je Ljubljana osvobo­jena. Žalostni dan pa je bil, ko je dobil pošto od doma, v kateri je izvedel, da sta njegova brata padla v vojni. Spominja se, da je bilo po vojni vse zrušeno. Odšel je na delo v tovarno, kjer je delal 40. let. Na morju je bil pr­vič leta 1954, ko ga je sindikat poslal za 14 dni v Opatijo. Ni mu bilo lahko, a kljub spominom se s ponosom spo­pada z življenjem. Za konec se gospod Žerovnik zahval­juje županu Acu Francu Šuštarju, or­ganizaciji Zveze borcev za vrednote NOB in vojaškemu atašeju Mihailu Glagazinu. Spasiba (hvala). Z roko v roki pozdrav pomladi CVETO VRBOVŠEK V četrtek, 26. 3. 2015, smo v Uti­ku mladi in malo manj mladi po­zdravili pomlad, ki počasi prihaja, hkrati pa smo se spomnili še praz­nika mamic, ki je bil dan pred tem. Učenci podružnične osnovne šole Utik in upokojenci iz sosednjih pros­torov že vrsto let zgledno sodelujemo na več področjih. Kje se lahko naj­bolj odraža to sodelovanje kot ravno na kulturnem področju! Nekajkrat na leto pripravimo skupni kulturni program, ki vedno naleti na pozi­tivne ocene med obiskovalci. Med starejšimi, ki se vedno radi družimo z mladimi, so taki trenutki nekaj po­sebnega, opažamo pa, da tudi naj­mlajši ne ostanejo povsem ravnoduš­ni nad našim sodelovanjem. Zasluga za tako dobro sodelovanje gre celot­nemu kolektivu podružnične šole v Utiku, kjer velja izpostaviti gospo Špelo Pipan, vodjo PŠ Utik in gospo Uršo Merčon, ki s svojim zalaganjem in ne nazadnje s prav prijateljskimi odnosom z upokojenci doprineseta, da je vsaka prireditev lep kulturni dogodek, ki marsikomu v oči privabi kakšno solzico, pa naj bo to na odru ali v parterju. Naj za konec tega prispevka izra­zim željo, ampak zagotovo ne samo mojo, da takšna sodelovanja poteka­jo še naprej s tako intenzivnostjo in prisrčnostjo. Za otroke pa si želim, da to naklonjenost in prisrčnost do nas starejših ohranijo čim dlje v zrela leta. Zajčkov teden in velikonočna delavnica ŠPELA M. JERAJ Konec marca, v predvelikonočnem času, se je v času podaljšanega bi­vanja odvijal projekt »Zajčkov te­den«. V tem tednu smo se veliko pogovar­jali o obredih in običajih ob prazno­vanju velike noči pri nas in drugje po svetu. Otroci so ugotavljali, v čem so si njihova praznovanja podobna in primerjali, v čem se razlikujejo. Poi­skali smo živali in predmete, ki obi­čajno spremljajo velikonočno dogaja­nje in s katerimi okrašujemo svoje bi­valne prostore. Nam najbolj poznan prastar simbol je jajce, ki se je poja­vljal v skoraj vseh preprostih in razvi­tih svetovnih religijah. Drugi najbolj znani simbol, po katerem smo tudi poimenovali svoj tedenski projekt, je zajec. Pa vendar o njegovem izvoru in pomenu ne vemo kaj dosti. Zajec je neke vrste velikonočni Bo­žiček. Znan je po tem, da predvsem otrokom po vsej Evropi prinaša pir­he, čeprav se nam zdi, da v Sloveniji, predvsem na podeželju, velikonočni zajec nima neke posebne vloge. Velikonočni zajec izvira iz german­skega poganskega sveta. Je tisti, ki naj bi znesel velikonočno oz. pomla­dno jajce. Po nekaterih virih naj bi bil prispodoba ali žrtvena žival german­ske boginje Eastre. Druga poimeno­vanja te boginje so še Eostre, Ostre, Ostare, kar več kot očitno kaže na dejstvo, da sta angleški in nemški izraz za veliko noč izpeljana ravno iz poimenovanj omenjene boginje (ang. Easter, nem. Ostern). Tudi besedi za velikonočnega zajca izvirata iz imena boginje. Angleži pravijo zajcu Easter Hare, na področjih, kjer se govori nemščina, pa ga imenujejo Osterha­se. Germani so praznik, posvečen boginji Eastri, ki naj bi imela zajčjo glavo, praznovali v aprilu. Nekateri so jo imeli za gozdno boginjo, za bo­ginjo pomladi ali zarje. Spet drugim je predstavljala začetek življenja. Kljub vsemu pa etnolog Ovsec v svoji knjigi Velika knjiga o praznikih piše, da zajec ni značilna mitološka germanska žival, ampak je prastar simbol plodnosti, razširjen po vsem svetu. Zajec je zelo povezan z luno in predstavlja lunarno žival. Luna pa je, v nasprotju s soncem, simbol žen­skega kozmičnega principa. Zato za­jec predstavlja tudi ponovno rojstvo, preporoditev, vstajenje, celo intuici­jo. Ovsec dodaja, da je zajec pogosto povezan tudi z žrtvenim ognjem in deluje simbolično kot nekakšno po­roštvo za življenje. Splošno znana je tudi zajčja noga (taca), ki preganja uroke in čarovništvo. Po drugi strani pa je zajec, podobno kot mačka, atri­but čarovnic. V okviru projekta »Zajčkov teden« smo učiteljice podaljšanega bivanja pripra­vile velikonočno delavnico. Otroci so lahko svojo izvirnost in kreativnost pokazali pri okraševanju pirhov, izde­lovanju zajčkov, piščančkov, petelinov, ovčk in tulipanov. Vsi smo uživali v ustvarjanju in nastali so lepi izdelki, ki so bili razstavljeni v večnamen­skem prostoru šole vse do velike noči. Namen projekta in delavnice je bil otrokom pričarati praznično vzduš­je, spodbujati občutek za tradicijo in pripadnost, predstaviti ustvarjalne možnosti, ki jih ponuja različna upo­raba materialov, zagotoviti potrebo po druženju, ustvarjanju in doživlja­nju lepega. Potres, po potresu lahko tudi zagori CILKA MARENČE vodja evakuacije Evakuacijo smo v LDN načrtova­li za četrti ponedeljek v mesecu marcu in jo nato združili z ostalimi dejavnostmi v okviru TD. O vsebini evakuacije so se učenci seznanili na RU, kjer so skupaj z razredniki pre­verili evakuacijske poti. Pogovori­li so se tudi o potresih in požarih. Predvsem o tem, kako lahko sami preprečimo požare. Namen naše vaje je bil ugotoviti pri­mernost objekta Osnovne šole Vodice v primeru potrebe za hitro in učinko­vito izpraznitev šolskega poslopja ter usposobljenost zaposlenih ter učencev, da v primeru nesreče kar najvarneje in najhitreje zapustijo šolske prostore. Letos smo se odločili, da utrdimo umik iz šole v primeru potresa. Obnovljeni del šole je sicer proti­potresno zgrajen, vendar se lahko kl­jub temu del šolske zgradbe zruši. Po potresu pa lahko pride tudi do požara. Po zvočniku je ravnatelj obvestil vse zaposlene o potresu na območju Ljubljane in Vodic. Učenci so v učilni­cah najprej naredil varen umik, nato pa zapustili prostore po načrtanih evakuacijskih poteh in se zbrali na velikem šolskem igrišču. Pri tem so pazili, da so hodili ob nosilnih ste­nah, pri spuščanju po stopnicah se niso smeli držati za ograjo. Hišni­ka sta potem pregledala vse šolske prostore, če so res vsi učenci zapustili šolo, in se nato priključila ostalim na zbornem mestu. Na mestih, kjer se je v kratkem času zbralo večje števi­lo učencev, so bili tudi delavci šole – usmerjevalci. Učenci so upoštevali navodila in se mirno, brez panike pomaknili na ve­liko igrišče. Evakuacijo so spremljali člani PGD Vodice. Pohvalili so, da je bil čas iz­praznitve šole zelo dober, tudi učenci so zelo disciplinirano prihajali iz šole na igrišče. Opazili pa so nekaj po­manjkljivosti in nas nanje opozorili. Pomembno je, da učenci in zaposleni vsako leto obnovimo umik iz šole po znanih in začrtanih evakuacijskih po­teh. Ob tem pa si vsi lahko želimo, da je to le vaja in da do prave evakuacije nikoli ne bo prišlo. Umik iz šole bomo v prihodnosti na­črtovali tudi nenapovedano. Devetošolci navdušeni nad delavnicami ANA ŠIJANEC OŠ Vodice V ponedeljek, 23. marca, smo ime­li devetošolci organizirane zanimive delavnice in predavanje. Slovenski veterani so nam iz prve roke strnjeno predstavili pomembne dogodke o voj­ni za Slovenijo. Na pobudo Franca Du­riča, člana policijskega vete ranskega združenja Sever, praporščaka druš­tva Ljubljana in predsednika ZB za vrednote NOB Vodice, se je g. Jože Kosmač, predstavnik ZB Ljubljana – Mengeš, osredotočil na bitko v Trzi­nu. Miro Prelc iz Vodic, ki je vojni ve­teran in praporščak za Slovenijo, pa je predstavil svojo zgodbo iz leta 1991. Na Alko-delavnicah je nekdanji od­visnik od alkohola g. Mijo Levačič, ki je tudi soustanovitelj društva Žarek upanja, spregovoril o nevarnostih alkohola in težki poti do ozdravljen­ja. Vemo, da je alkohol slab, da nam škoduje, a mislim, da je pretiraval glede tega, da alkohola ne bi smeli niti poskusiti. Meni najbolj zanimiva delavnica pa je bila o tem, kako naj se vedemo, ko srečamo ljudi, ki so drugačni od nas. Delavnice »Bontonček« so izvajali predstavniki Društva za teorijo in kulturo hendikepa - YHD. Vsi imajo lastno izkušnjo hendikepa: prisotni so bili slepi, slabovidni in osebe na invalidskem vozičku. Seveda jim mo­ramo pomagati, vendar ali ste se že kdaj vprašali, kako pristopiti do njih? Ravno o tem smo se pogovarjali. Pre­davateljica, ki je bila slepa, nam je povedala, kako naj se vedemo v tre­nutkih, ko srečamo slepo osebo. Res se moramo zavedati, da smo lahko srečni, da smo zdravi in zaradi niče­sar prikrajšani. Potekali pa st a tudi delavnici PP: izva­jala sta jo učitelja – bolničarja naše šole Irma Janežič in Miha Kimovec, in delavnica v sklopu RK: Samo eno življenje imaš. Predstavili so jo dijaka Nejc Remškar in Nika Reven (1. in 3. letnik srednje zdravstvene) ter pros­tovoljka RK Barbara Bešter. Namen delavnice je bil prispevati k zmanjše­vanju števila poškodb in smrtnih pri­merov ter povečati varnost otrok kot samostojnih udeležencev v prometu. Dan odprtih vrat za bodoče prvošolčke JANA POTOČNIK JANA POTOČNIK, NATAŠA TOMINŠEK Vsako leto je prvi september pose­ben dan za prvošolce, ki polni pri­čakovanj vstopajo v šolske prosto­re. Ob vsem veselju je pri marsikom prisoten tudi strah pred novimi velikimi prostori in množico novih obrazov. Na Osnovni šoli Vodice jim želimo ta prehod čim bolj olaj­šati, zato otroci že pred septem­brom dvakrat obiščejo šolo: prvič februarja, ko jih k vpisu pospremijo starši, in drugič v marcu, ko za njih pripravimo dan odprtih vrat. Tako smo v četrtek, 5. marca, gostili otroke iz vrtca Vodice in Skaručna ter nekaj otrok, ki vrtec obiskujejo drug­je, a se bodo šolali v Vodicah. V šolo so tokrat prišli v spremstvu svojih vzgojiteljic. Na vhodu jih je prijazno sprejela šolska socialna de­lavka, gospa Marjetka Šilc, in jih po­spremila v telovadnico. Tam smo jih že nestrpno čakali učenci in učiteljice prvih razredov. Dobro ogrete smo razdelili v skupine, ki so jih odlično vodile devetošolke. Vsaka skupina se je preizkusila v šestih različnih nalogah, kot so sonožni po­skoki, skok na švedsko skrinjo in z nje, slalom med stožci, kotaljenje, plazenje in spretna hoja po švedskih klopeh. Ura v telovadnici je hitro minila, sledil je še kratek nagovor ravnatel­ja, gospoda Jureta Grilca, ki je naše goste povabil še na ogled naših učil­nic. Tam smo jim pripravili manjšo pogostitev, učenci pa so jim pokazali in povedali, kako poteka šolsko delo. Ob odhodu smo jih obdarili z drobno pozornostjo. Prvošolci so za vsakega pripravili risbico z mislijo, da se vidi­mo septembra, ko bo, po sedaj zbra­nih podatkih, prag vodiške šole prvič prestopilo 47 učencev. Športni uspehinaših učenk in učencev v letu 2015 ANITA ROBAR učiteljica športne vzgoje V letošnjem letu je za nami že kar nekaj uspešnih tekmovanj. Udeleži­li smo se tekmovanja v badminto­nu, namiznem tenisu, košarki, od­bojki in deskanju. Nejc Cankar je na Krvavcu tekmoval na državnem tekmovanju v deskanju. Osvojil je 24. mesto. V petek, 9. 1. 2015, smo sodelovali na medobčinskem prvenstvu v badmin­tonu. Pri starejših deklicah je Nina Vrankar dosegla 1. mesto, pri mlaj­ših deklicah je Taja Pipan osvojila 1. mesto, Lina Pipan pa 2. mesto. Nina Vrankar se je uvrstila na državno prvenstvo v badmintonu za starejše deklice, kjer je dosegla 3. mesto. V sredo, 14. 1. 2015, je potekalo me­dobčinsko prvenstvo v badmintonu ekipno. Dosegli smo 2. mesto. V petek, 3. 1. 2015, je na medobčin­skem prvenstvu v namiznem tenisu Neža Poglajen Žun dosegla 1. mesto, Jaka Šipka Žun 2. mesto, Kristjan Ja­godic 3. mesto, Nika Gubanc 2. mesto in Lana Kuster 3. mesto. Neža Pogačar Žun in Jaka Šipka Žun sta v sredo, 18. 2. 2015, sodelovala na področnem tekmovanju v namiznem tenisu. Neža je osvojila 2. mesto in se s tem uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva, kjer je bila prav tako zelo uspešna. V petek, 27. 3. 2015, je do­segla 2. mesto in se uvrstila v polfinale državnega prvenstva v namiznem te­nisu. Neža je bila najmlajša tekmoval­ka v svoji kategoriji. Sredi februarja so sedmošolci tekmo­vali na občinskem prvenstvu v košarki za mlajše dečke. Zaradi slabše razlike v doseženih in prejetih koših so osvo­jili 3. mesto z istim številom točk kot zmagovalci. Medvode – medobčinsko, košarka Pretekli teden je v Medvodah pote­kalo občinsko prvenstvo v odbojki za mlajše dečke in deklice. Učenci in učenke so prikazali izjemno borbe­no igro, z veliko znanja in nekaj sre­če so v napetih bojih osvojili odlično drugo mesto. Obe ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje v odboj­ki. Podrobnosti si lahko ogledate na htt p://dev.ilink .si/spor tmedvo de. si/?t=00500021. Medvode – medobčinsko, ekipa mlaj­ših deklic Vsi ti dobri rezultati naših učencev so nam, šolskim športnim pedagogom, v veliko veselje in velika motivacija za nadaljnje delo. Medvode – medobčinsko, odbojka mlajši dečki Lani prvi belec, tretji najhitrejši Evropejec, 12. na svetu! GORAZD DOMINKO osebni arhiv Luke Janežiča Luka Janežič: Letos me čaka mlajše člansko evropsko prvenstvo, kjer si želim teči v finalu, v prihodnosti pa odteči državni rekord na 400 m še na atletskem stadionu in se uvrsti­ti na olimpijske igre. Najpomemb­neje je, da treniram kvalitetno in predvsem brez poškodb. Janežič, ki je letos izboljšal slovenski rekord Matije Šestaka, je bil na poti, da si neposredno zagotovi uvrstitev v polfinale, saj je bil še slabih 50 m pred ciljem tretji. Nato pa je nekoliko pre­stopil, se zapletel z Donaldom Blair­jem Sanfordom iz Izraela in na koncu za tri stotinke zgrešil želeno mesto. »Malce mi je žal tega prerivanja na koncu, toda na velikih tekmah je pač tako. Lahko je o tem razpravljati po tekmi, takrat, ko tečeš, je vse skupaj težje, kot je videti. In ja, verjetno sem tu izgubil drugo mesto, v vsakem pri­meru pa sem prišel v polfinale, zato se s tem ne obremenjujem.« V polfinalu zaradi poškodbe na žalost ni nastopil, a je prepričan, da je imel lepe možnos­ti za uvrstitev v finale. Zdaj se veseli atletskega dvoranskega evropskega prvenstva, ki bo leta 2017 v Beogra­du. Kaj pa športna kariera v ZDA, o kateri se je pred časom na veliko pi­salo? »Res je, da smo se dogovarjali o nadaljevanju atletske poti čez lužo, ampak za zdaj sem odločen in ostajam v Sloveniji. Mislim, da imam tukaj do­volj dobre pogoje za uspeh, poleg tega pa imam trenerja, ki se ukvarja pred­vsem z mano. V Ameriki ni vse tako lepo in dobro, kot se sliši, saj veste, ni vse zlato, kar se sveti.« Spomnimo: kar štiri imenitne ameriške univerze so mu ponudile štipendijo, med nj­imi tudi veliki Carl Lewis, ki je skavt za Houston, kar pomeni, da ni ostal neopažen, pozornost pa je vrhun­skim rezultatom še dodana vrednost. S tekmovanj se je vedno lepo vračati domov v Vodice, pravi uspešen tekač, tudi zato, ker ima tu veliko podporo dobrih prijateljev, prijaznih sosedov in ponosnih občanov in prav vsi so tisti, zaradi katerih je vrhunski šport postal užitek. Ob napornih treningih mu časa za učenje skorajda ne ostane, a za enkrat atletiko uspešno usklajuje s šolskimi obveznostmi, treningi, tek­movanji, tudi zato, ker so v šoli ponos­ni na njegovo športno kariero. Otroci pomagajo otrokom – Moja rdečekrižarska zgodba DARINKA KLOPČIČ likovna pedagoginja Likovni natečaj Otroci pomaga­jo otrokom – Moja rdečekrižarska zgodba se je zaključil z otvoritvijo razstave v petek, 6. marca 2015, v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Nejc Drašler , učenec 7. razreda, je za svoje likovno delo prejel priznan­je. ČESTITAMO! Letošnji natečaj je bil mednarodni: sodelovali so otroci iz Luksemburga, Hrvaške in Nizozemske. Na otvoritvi je Marjeta Kepec, članica komisije za izbor likovnih del, predstavila delo komisije in opisala pomembnost vse­bine in dodelanost likovnega dela. Iz­med petsto osem prispelih likovnih del je komisija izbrala trideset del in ču. Razstavljena dela bodo na ogled Predstava Žabica je rešena v OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas do konca aprila 2015. JANA POTOČNIK S pomladjo pride tudi čas, ko se dvoživke prebujajo in se množič­no selijo do mrestišč. Ker želimo zavest o lepotah in varstvu narave krepiti že od malih nog, smo se na OŠ Vodice odzvali na akcijo Zavo­da RS za varstvo narave. Za prvo­šolce so pripravili lutkovno pred­stavo Žabica je rešena!. Tako sta nas v petek, 13. marca, obiskali dve zaposleni z Zavoda RS za varstvo narave, ki sta učencem zaigrali zgodbico o žabici. Učenci so preko poučne zgodbe spoznali želvo, žabico, ptička in dedka ter njihove te­žave, povezane z onesnaženo naravo. Po predstavi sta se igralki z učenci pogovorili o sporočilu zgodbice ter o mlaki in živalih, ki tam živijo. Ker se blizu nas, v Hrašah in v Šinkovem Turnu, odvija akcija prenašanja dvo­živk čez cesto, sta otroke spomnili, da lahko skupaj s starši tudi oni pri­dejo pomagat žabicam. Predstava je bila brezplačna, za kar se Zavodu RS za varstvo narave najlep­še zahvaljujemo in upamo na srečan­je tudi v naslednjem letu. Čistili tudi okolico šole CILKA MARENČE na skupni razredni uri predstavila učencem. Učenci predmetne stopnje so v spremstvu učiteljev naredili ob­hod šole, pobrali papirje in ostale od­padke na avtobusni postaji, pregledali območje ob cesti do gasilskega doma in do KZ Vodice. Ob šoli ni bilo veli­ko smeti, kar pomeni, da naši učenci vedo, čemu služijo koši ob šolskih po­teh. Tudi hišnika redno čistita šolsko okolico. Več smeti pa je bilo zadaj, za igriščem in ob cesti. Predvsem je bilo veliko cigaretnih ogorkov, razne em­balaže, papirja in celo otroških igrač. Učenci 4. in 5. razredov pa so očistili svoje garderobne omarice, v katerih je bilo marsičesa preveč. Zakaj svetniška skupina NSi ni podprla občinskega proračuna za leti 2015 in 2016? ANTON KOKALJ vodja svetniške skupine NSi Sprejetje proračuna je osnovni predpis, ki ga za vsako koledarsko leto sprejme občinski svet. V njem se najbolje odraža miselnost vla­dajoče večine v občini. Najbolje bi bilo, da bi imel soglasno podporo občinskega sveta, saj bi tako odra­žal potrebe in miselnost velike ve­čine občanov. Ker pa temu v praksi pogosto ni tako, je odločitev spre­jeta z demokratično večino, ki nuj­no še ne pomeni najboljše rešitve. V svetniški skupini NSi smo vse od prejetja delovnega gradiva proračuna opozarjali na nekaj nesorazmernosti in pomanjkljivosti. Nerealna se nam zdi načrtovana višina prihodkov, kar posledično pomeni, da ne moremo vedeti, katere postavke na strani od­hodkov se bodo v resnici tudi izvajale. Poleg tega se nismo strinjali, da bi se občina zadolževala za izdelavo projek­tov in pridobivanje gradbenih dovol­jenj. Zadolževanje se nam zdi dopust­no le za izvedbo projektov, in še to za tiste, ki pomenijo ureditev temeljne infrastrukture, ki služi večini občanov (oskrba s pitno vodo, kanalizacija, nuj­ne izboljšave na cestni infrastrukturi, objekti, namenjeni vzgoji in izobraže­vanju …). Poleg tega je treba gledati na proračun tudi z vidika prelivanja sredstev med in z drugimi proračun­skimi uporabniki (komunalno pod­jetje …) in oceniti, kaj je optimalno in kaj ne. Zdelo se nam je pretirano, da kar polovico sredstev naše komunal­no podjetje porabi za svoje delovanje in administriranje. Ocenili smo tudi, da se za sicer pomemben investicijski zalogaj v centru Vodic predvidevajo previsoka sredstva za izdelavo na­tančnejših projektov in pridobivanje dovoljenj za tiste vsebine, ki so tržno zanimive. Menimo, da je potencialne partnerje za investiranje v posamezne objekte potrebno dobiti že sedaj. Bili smo tudi mnenja, da je znesek za raz­lične vrste promocije občine previsok in bi moral biti znatno prerazporejen na področje spodbujanja gospodar­stva, kmetijstva, boljšega vzdrževan­ja cest in kulturnih spomenikov, ki predstavljajo osnovno infrastrukturo za razvoj turizma na področju kulture. Svetniška skupina NSi aktivno sodelu­je tudi v posameznih odborih in komi­sijah občinskega sveta. V njih poskuša doseči, da bi si občina postavila dolgo­ročne strateške cilje, ne glede na to, ka­tera večina ji vlada. Predvsem želimo, da vodenje občine pomeni poslušanje in upoštevanje iniciative občanov ter občinskega sveta. Glede na čas, v ka­terem živimo, je sodelovanje nujna formula za napredek vseh v občini. Prvi koraki do naravnega organskega vrta MARKO HOČEVAR, univ. dipl. inž. agr. Vse pogosteje se za vrtnarjenje odločamo iz razloga, ker ne zaupa­mo zelenjavi, ki je v trgovine priš­la iz oddaljenih krajev. Zelenjava, ki je industrijsko pridelana, je na­vadno polna ostankov pesticidov, težkih kovin in ne nazadnje ni več sveža, po dolgem transportu pa ji drastično upadeta vitaminska in uporabna vrednost. Veliko boljša rešitev je izbira lokalnih pridelkov na ekoloških kmetijah oz. pri pre­verjenih proizvajalcih varne hrane. Najboljša rešitev pa je seveda, da sami ustvarimo naravno okolje kar doma na vrtu ali v bližnji okolici, kjer lahko dobimo nekaj površine za obdelovanje, ki ni bila prej preveč onesnaževana z agrokemikalijami ali umetnimi gnojili. Navadno za takšne industrijske kme­tovalne površine velja, da se nekje po treh letih že dobro očistijo, po tem ko začnemo izvajati organski trajnostni sitem za rastline, ki temelji na organ­skih naravnih gnojilih, t. i. organski izbor za rastline, in naravnih krepil­cih za rastline, t. i. lekarna za rastline. V prihajajočem mesecu se bomo na vrtu večinoma ukvarjali s setvijo ali sajenjem rastlin. Čim več rastlin pri­delajmo iz semen in sami pripravimo sejančke. Semena lahko tudi sami shranjujemo tako, da del rastlin na vrtu pustimo, da osemenijo, jih nato enostavno poberemo, posušimo in shranimo. Tako bomo kmalu imeli svoja domača semena, ki so narav­na in prilagojena okolju, v katerem je rastlina zrastla. Če kupujemo se­mena, posežemo po takšnih, ki so bila pridobljena z ekološko pridelavo. Enako velja za ekološke sadike vseh vrst vrtnin, če smo zamudili, da bi vzgojili lastne iz semen. Semena ali sadike lahko pred setvijo ali sajenjem namočimo v naravne krepilce za kre­pitev vrtnih zelenjadnic ali plodovk, za povečevanje odpornosti paradiž­nika, za zdrave začimbnice in dišav­nice ali uspešno presajanje, lahko pa z njimi rastline zalijemo, ko jih že posejemo ali posadimo. Tako bomo povečali energijo kaljenja semen in pohitrili razvoj korenin po zasaditvi. Ob sajenju, presajanju ali setvi vedno uporabljamo organsko zemljo, ki je rahla, dobro zadržuje vlago v območju korenin in je pripravljena brez umet­nih gnojil. Pri pripravi vrta tal nikoli ne lopatamo takrat, ko so premokra, saj lahko porušimo strukturo in ze­mljo še bolj zbijemo. Vrtna zemlja naj bo primerno suha. Pred sajenjem ali setvijo jo moramo dobro pognojiti. Lahko uporabimo domači kompost ali organska gnojila, ki imajo dodan leo­nardit – naravni izboljševalec rasti ali mikorizo – za ojačanje koreninskega sistema, zagotovitev rodovitnosti tal in hitro naravno začetno rast rastlin. Tako ustvarimo domači organski vrt. Čas je tudi za sajenje sadnega drevja, trajnic in jagodičevja. Pri trajnih rastlinah je vedno dobro skrbno pripraviti dovolj velike sadilne jame in vanje primešati organsko zemljo in jih založno pognojiti. Vse trajnice potrebujejo ob začetku rasti več hra­nil, saj jih vgradijo v svoj rastlinski sistem, da imajo zalogo za dlje časa. Uporabljamo lahko enako gnojilo kot za organski vrt, ki vsebuje leonardit ali naravne alge. Ob sajenju ne smemo pozabiti na voluharje, zato rastline za­lijmo z naravnimi pripravki na bazi ri­cinusovega olja in recimo voluharjem stop že takoj, preden objedejo koreni­ne mladih sadik. S pripravki na bazi ricinusovega olja lahko odženemo voluharja tudi z vrta, kjer si zelo rad postreže s korenovkami ali solatnica­mi, pa tudi z različnimi čebulnicami okrasnih rastlin. Tudi proti krtu lah­ko uporabimo enake naravne rešitve. Organski sistem trajnostnega vrt­narjenja se prične z ustrezno pripra­vo tal z organsko zemljo, temeljnim gnojenjem za vzpostavitev organske­ga vrta. Sledi naravna krepitev rastlin z lekarno za rastline in dognojevanje z organskim izborom za rastline, kjer te organsko dognojujemo, da dobimo zdrave organske plodovke, jagode, borovnice itd. V prejšnjem pravnem kotičku sem predstavila pomen pravočasnega in pravilnega odziva na pozive uradnih organov. Tokrat nadaljujem s postopkovnimi pravili glede navajanja dejstev in dokazov, zlasti za primere, ko se stranka zastopa sama. (Ne)udeležba na obravnavi VPRAŠANJE STRANKE: Prejel sem poziv sodišča, naj odgovorim na tožbo. Odločil sem se, da se bom v postopku zagovarjal sam. Pra­vočasno sem odgovoril in nato po nekaj mesecih dobil vabilo na prvo obravnavo pred sodiščem. Zaradi zasedenosti z drugimi obveznostmi se obravnave nisem mogel udeležiti, udeležil pa sem se naslednje. Pred sodiščem sem povedal še nekaj po­membnih stvari, ki jih nisem zapisal že v odgovoru na tožbo, ker sem se jih spomnil šele kasneje. Predlagal sem, naj sodišče o tem zasliši priče, ki bi potrdile mojo pripoved. Sodišče mojih besed ni upoštevalo in je odlo­čilo v mojo škodo. Zakaj? ODGOVOR: Iz opisa sklepam, da je šlo za pravdni postopek. Vsa ta dejstva ste torej vedeli že ob preje­mu tožbe in ste jih imeli možnost povedati v odgovoru na tožbo ali najkasneje na prvi obravnavi (ki pa se je niste udeležili). Vse tisto, kar bi lahko povedali že do zaključka prve obravnave, ste navedli šele kasneje (na drugi obravnavi). To ste pove­dali prepozno, zato sodišče tega ne sme upoštevati. Ni pomembno, ali gre morda za navedbe, ki bi sicer spremenile odločitev sodišča. Tudi vložitev pritožbe vam najverjetneje ne bo pomagala, ker bo sodišče pri obravnavanju pritožbe upoštevalo (ista) pravila postopka. Sodišče obravnava zadeve po pred­pisanem postopku. Ta določa, do katerega koraka v postopku lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. V pravdnem postopku je to navadno do zaključka prve obrav­nave (obstajajo sicer tudi izjeme od tega pravila), v drugih postopkih je lahko prej (npr. najkasneje v dolo­čeni vlogi) ali kasneje (do zaključ­ka postopka). Na vsakem pozivu ali vabilu sodišča, ki ga prejmete, je zapisan rok, v katerem morate odgovoriti na poziv ali se odzvati vabilu, navedene pa so tudi morebi­tne negativne posledice, če tega ne boste storili (sodišče npr. ne bo upoštevalo vaših kasnejših be­sed). Obravnave, na katero ste bili pravilno vabljeni, se morate tudi udeležiti. Obveznost prihoda na so­dišče ima prednost pred drugimi obveznostmi, zato te obveznosti niso opravičljiv razlog za izostanek. Izjema je bolezen (pa tudi v tem pri­meru morate predložiti zdravniško opravičilo na predpisanem obrazcu) ali nepredviden dogodek, ki vam je onemogočil prihod (npr. na poti na sodišče ste imeli prometno nesre­čo). Če imate druge obveznosti, ki vam prihod otežujejo in zanje veste že prej, pošljite na obravnavo poob­laščenca, da bo povedal vse potreb­no namesto vas. Pri tem morate biti pazljivi. Od stopnje sodišča (višje, okrožno, okrajno) je odvisno, ali vas lahko zastopa kdorkoli (npr. tudi družinski član) ali morate za zasto­panje pooblastiti odvetnika. Tudi to je običajno zapisano že na vabilu, ki ste ga prejeli. Če potrebnih dejstev ne boste povedali in dokazov predla­gali v predpisanem roku, bo imelo to za odločitev v vaši zadevi negativne posledice, ki jih kasneje praviloma ne boste mogli spremeniti. NASVET Kadar prejmete poziv ali vabi­lo sodišče, vedno preverite, kaj vam nalaga in kakšne so zapisa­ne posledice, če se tega ne bos­te držali. Na poziv in vabilo ste se dolžni odzvati, neodzivnost pa lahko povzroči tudi za vas neugoden zaključek postopka. Rubriko sem pripravila: ODVETNICA mag. NATAŠA CANKAR KAMNIŠKA C. 38, 1217 VODICE TEL.: 041/962-474 E-MAIL: natasa.cankar@gmail.com (Področja dela predstavljena na sple­tni strani: www.odvetnica-cankar.si) Romani Arnon Grunberg: Tirza [mo­ški – krize, družinski odnosi, Nizozemska, Amsterdam, očetje in hčere] Astrid Rosenfeld: Adamova zapuščina [Judje, družinske skrivnosti] Kriminalni romani Jean-Luc Bannalec: Nezna­ni Gauguin. Komisar Dupin razreši prvi primer Camilla Läckberg: Krotilec levov Carl-Johan Vallgren: Mož v senci Otroško leposlovje Sarah Gomes Harris: Sara & Raček na obisku pri pingvi­nih [deklice, pingvini, race, živalski vrtovi] Polonca Kovač: Gorski vrt, za vse odprt [alpske rastline, botanika] Fran Milčinski: Butalski poli­caj in Cefizelj [humor, neum­nost, policisti, razbojniki] Jan Ormerod: Čudodelni iskalec vode [dečki, bajalice, suša, voda] Pojemo, pojemo 5 [Glasbeni tisk]: otroške pesmice slo­venskih avtorjev Emmanuelle Lepetit: Gasilci in reševalci [reševanje, na­ravne nesreče, požari, gasilci] Stripi Morris & Goscinny: Dalton City [stripi, divji zahod, hu­mor, Lucky Luke] (ilustriral) Damijan Stepančič:Živalska kmetija [strip po predlogi Georgea Orwella] Priročniki Joan Bello: Zdravljenje raka z marihuano. Razkrijte skriv­nosti raka Etnologija Ivan Sivec: Očetove zgodbe. Spomini so zlati okvirji živ­ljenja [slovenski ljudski običaji, Gorenjska, vsakdanje življenje] Revije ŽIVLJENJE IN TEHNIKA: revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo Umetnost Susie Hodge: Art. Vse, kar morate vedeti o največjih umetnikih in njihovih delih Zgodovina Božidar Jezernik: Mesto brez spomina. Javni spomeniki v Ljubljani [kulturni spomeniki, verski spomeniki, politični spomeniki, kulturna dedišči­na, zgodovina] Obvestilo in opozorilo policije GASILSKA VESELICA Res še ni čas gasilskih veselic! A v PGD POLJE se na to že veselo pri­pravljamo. Da pa bi le prvi izvedeli vas že sedaj obveščamo in vabimo na gasilsko veselico, ki bo 4. 7. 2015 s pričetkom ob 20. uri. Zabavala nas bo predskupina ASI NA VASI, od 21. ure dalje pa skupina POP DESIGN. Vabljeni  Pričakuje se vse več lepega vremena, zaradi česar na cestah pričakujemo večje število kolesarjev in voznikov enoslednih motornih vozil. Voznike motornih vozil obveščamo in opo­zarjamo, da so v cestnem prometu pozorni tako na povečano število ko­lesarjev in motoristov kot udeležen­ce cestnega prometa. Prav tako pa kolesarje in motoris­te obveščamo, da morajo tudi sami kot udeleženci v cestnem prometu spoštovati cestnoprometne predpi­se. Hkrati jih opozarjamo, da ceste po zimskem obdobju še niso očiščene peska, ki predstavlja veliko nevar­nost za vse udeležence v prometu, prav tako je na voziščih veliko uma­zanije, ki zmanjšuje oprijem pnev­matik. Opozoriti velja še na to, da je v zad­njem času na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umr­lo veliko pešcev. V nekaj primerih vozniki osebnega avtomobila niso upoštevali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zazna­movanem prehodu, nekaj pešcev pa je umrlo zato, ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro. Voznike zato opozarjamo, naj bodo bolj pozorni na pešce! Slednjim pa svetujemo, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni. OPOMBA: * V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO PRIREDITEV PRESTAVLJENA NA 24. 5. 2015.