15
Med novimi kvantitativnimi metodami, s katerimi so
znanstveniki in zdravniki `eleli dose~i natan~nej{o
opredelitev bolezenskih procesov, zlasti v onkologiji, se je v
osemdesetih letih prej{njega stoletja najprej uveljavila
preto~na citometrija. Omogo~ila je hitro merjenje in
analizo koli~ine DNA na velikem {tevilu preiskovanih celic
v celi~ni suspenziji. S pospe{enim razvojem ra~unalni{ke
tehnologije pa so na trg prihajali tudi tehnolo{ko izbolj{ani
slikovni citometri, ki so prav tako omogo~ali hitro analizo
velikega {tevila celic (fiksiranih na objektnem stekelcu),
zaradi ~esar so postali zanimivi za raziskovalce, saj so
poleg analize DNA omogo~ali tudi analizo drugih jedrnih
zna~ilnosti, zlasti analizo strukture in organizacije jedrnega
kromatina na podlagi obdelave jedrnih oz. celi~nih slik.
V za~etku devetdesetih let je prof. dr. Marija Us-Kra{ovec
takratnemu Ministrstvu za znanost in tehnologijo
posredovala predlog za ustanovitev Centra za analiti~ne in
kvantitativne raziskave humanih tumorjev, ki sta ga pred
tem podprla direktor in Raziskovalno-izobra`evalni kolegij
Onkolo{kega in{tituta. Center naj bi imel sede` na
Onkolo{kem in{titutu, strokovno in infrastrukturno jedro pa
naj bi bila z oddelka za citopatologijo in patologijo. S
sodobnimi metodami preto~ne in slikovne citometrije,
imunocitokemijo oz. imunohistokemijo in genetiko naj bi
odkrivali nove zna~ilnosti tumorskih celic. Tak{ne analize bi
omogo~ile natan~nej{o opredelitev patolo{kih procesov in
postavitev objektivnih meril za razvrstitev, opredeljevanje
jedrne stopnje malignosti in prognosti~no
oceno agresivnosti malignih neoplazem.
Na oddelku za citopatologijo sta takrat `e
delovala dva preto~na citometra (prvi od
leta 1988, drugi od leta 1991), v
postopku pa je bila nabava slikovnega
citometra. Predviden je bil tudi nakup
opreme za molekularnogenetske {tudije.
Center za analiti~ne in kvantitativne
raziskave humanih tumorjev sicer ni
nikoli formalno in celostno za`ivel,
predlagane raziskave pa so kljub temu
potekale od za~etka devetdesetih let;
kupljena je bila potrebna oprema in
zaposleni so bili novi mladi raziskovalci.
V septembru 1993 smo dobili te`ko
pri~akovani slikovni citometer Cyto-
SavantTM, ki je bil eden najmodernej{ih
slikovnih citometrov in je omogo~al
podrobno analizo jedrnega kromatina in
ne le obi~ajno analizo koli~ine DNA ali
morfometri~nih jedrnih zna~ilk. Nakup
naprave so finan~no omogo~ili Ministrstvo za znanost in
tehnologijo, Open Society Fund, Bristish Columbia Cancer
Agency, podjetje Xillix Techn. Inc. (t. i."transfer technology
company" BC Cancer Agency) ter prof. Branko Pal~i~
osebno. Pridobitev naprave je bila plod dolgoletnega
sodelovanja prof. Marije Us-Kra{ovec in prof. Marije
Auersperg s prof. Brankom Pal~i~em, takratnim vodjem
oddelka Cancer imaging pri British Columbia Cancer
Agency, kjer so slikovni citometer v celoti razvili. Naprava v
tistem ~asu {e ni bila v prosti prodaji, zato je bila njena
pridobitev veliko priznanje slovenskim strokovnjakom; bila
je ena prvih tovrstnih sodobnih slikovnih citometrov v
Evropi in v svetu. Slovesni predstavitvi slikovnega citometra,
ki je potekala 21. 9. 1993, je bil pridru`en kraj{i strokovni
del s predavanji prof. Pal~i~a in dr. Husaina o slikovni
citometriji.
V za~etnem obdobju dela z novim slikovnim citometrom
sva se kot mladi raziskovalki pod vodstvom mentorice prof.
Usove, Breda Škrbinc, dr. med., in Margareta Strojan Fle`ar,
dr. med., sre~evali s {tevilnimi te`avami, povezanimi s
strojno in programsko opremo, saj je bila naprava prototip.
Vzpostaviti smo morali ustrezne metode za pripravo
vzorcev za slikovnocitometri~ne analize, optimizirati
ob~utljiv postopek barvanja in ugotoviti primeren na~in za
kontrolo kakovosti barvanja.
V naslednjih letih so potekali {tevilni projekti na podro~ju
slikovne citometrije, analizirali smo DNA ploidijo in jedrne
zna~ilke razli~nih neoplazem (karcinomi
grla, dojke, jaj~nikov, plju~, sinovijski
sarkomi, rabdomiosarkomi) ter
preneoplasti~nih sprememb (materni~ni
vrat). Ukvarjali smo se tudi z analizo
granuloza celic iz foliklov jaj~nikov.
Razvili smo izvirno programsko opremo
za analizo in predstavitev jedrnih zna~ilk,
ki smo jo najprej uporabili za prikaz celic
v razli~nih fazah celi~nega cikla. V l.
1996 je prof. Usova pripravila program
raziskovanja subtilnih sprememb v
strukturi in organizaciji kromatina na
normalnih celicah pri bolnikih z rakom
(MAC, iz angl. Malignancy associated
changes). Ministrstvo za znanost je
predlagani projekt podprlo. Izsledki
predlagane raziskave bi lahko pripomogli
k zgodnjemu odkrivanju raka. Prva ciljna
skupina so bili bolniki s plju~nim rakom,
pri katerih smo v dveh lo~enih raziskavah
potrdili prisotnost MAC na njihovi
ONKOLOGIJA / pregledi





	

!



	

Slika 1: Slikovni citometer ob otvoritvi
leta 1993 iz Monografije ob 55-
letnici OI.
16
bukalni sluznici. V nadaljevanju smo ugotovili, da so
podobne MAC-spremembe prisotne tudi na bukalni sluznici
pri bolnicah z rakom dojke. Izsledki na{ih raziskav so
vzbudili veliko zanimanje tako pri na{ih sodelavcih iz
Kanade, ki so te raziskave raz{irili na mednarodni ravni,
kakor tudi ocenjevalce prispevkov na 19. evropskem
kongresu patologije leta 2003 v Ljubljani. Tu smo za
predstavitev te raziskave prejeli eno izmed {estih podeljenih
priznanj za najbolj{e prispevke.
Iz izsledkov raziskav na slikovnem citometru na
Onkolo{kemu in{titutu so bile narejene tri magistrske in {tiri
doktorske naloge, peti doktorand pa delo kon~uje. Objavili
smo devet strokovnih ~lankov, {tiri celotne referate in 28
povzetkov referatov.
^eprav smo `e krepko zakora~ili v drugo desetletje
delovanja na{ega slikovnega citometra, naprava kljub
~astitljivi starosti ra~unalni{kega sistema {e vedno deluje.
Pred tremi leti smo jo posodobili, ostaja pa dejstvo, da
enakih novih naprav ne izdelujejo ve~, zato tudi ni ve~
rezervnih delov in od leto{njega leta tudi ne
specializiranega servisa. Na trg namre~ prihaja nov slikovni
citometer, ki je preprostej{i in bolj prijazen uporabniku ter –
kot obljubljajo – namenjen predvsem klini~ni uporabi.
Glede na to, da nam je Ministrstvo za {olstvo, znanost in
{port odobrilo raziskovalne projekte na podro~ju slikovne
citometrije v okviru novih programskih skupin do leta 2009,
upamo, da nam bo v leto{njem letu uspelo pridobiti nov
izpopolnjen in najmodernej{i slikovni citometer, ki bo
omogo~il nemoteno nadaljevanje za~etih raziskav.
■
ONKOLOGIJA / pregledi