305 Novice. — Osebne vesti. Profesor na ljubljanski realki g. Fr. Kreminger je stopil v pokoj in je tem povodom dobil naslov šolskega svetnika. — Solnimi pristavi so imenovani gg. dr. Do leze 11 za Ptuj, dr. R. Lederer za Pliberk in dr. K. Eogožinski za Celje. — Častno občanstvo je podelila občina Radeče pri Zidanem mostu grajščaku dr. vitezu Grutmanusthalu in dež. in držav, poslancu Franu Povsetu. — Učiteljske premembe Grosp Josip C i zel na Dunaju je imenovan učiteljem na meščanski šoli v Krškem; g. K. Mik I i teh v Idriji je premeščen v Tržič; g. Franc Mlakar iz Št, Ruperta na Trebelno; g. V. Berce, učitelj v Prežganju, je dobil mesto šolskega vodje v Št Janžu. V pokoj gresta nadučitelja g. L Kogej na Brezovici in S. Lomšek v Cekljah. — Važna cesarska naredba se je razglasila 24. avgusta. Ž njo se je zvišal za letos določeni državni prispevek k melijoracijskemu zakladu na eden milijon goldinarjev, in se je povrh nakazala še izredna dotacija 900.000 gld. S to svoto se bo dalo mnogo storiti. Ali so se kranjski poslanci kaj pobrigali, da tudi na našo deželo kaj odpade ? — Cesar na Koroškem Velikim vojaškim vajam na Koroškem bo prisostoval tuii cesar in sicer se pripelje dne 16. septembra tja in ostane tam d j 20. septembra. — Brzojavna postaja se je ustanovila v Cerknem na Goriškem. Ta postaja ima zvezo s Škofjoloko. — Kmetijska šola na Gorenjskem Dežeki zbor kranjski je sklenil, da ustanovi na Gorenjskem nekako kmetijsko šolo v zvezi z uz}rno kmetijo ter je naročil deželnemu odboru, da izbere za to primerno posestvo. Na prošnjo deželnega odbora je poljedelsko ministrstvo poslalo posebnega ve. ščaka v osebi potovalnega učitelja na Sjlnograškem H. Giertha, ki si je 29 avgusta in naslednje dni ogledal v označeni namen ponudena posestva. — Plače orožnikov bodo z novim letom zvišane in sicer za 50 oziroma 100 gld. oženjeni orožniki pa bodo dobili stanarino od 50 do 120 gld. Vrlim orožnikom gotovo vsakdo od srca privošči to, že davno zasluženo zboljšanje njih dohoikov. — Drugi shod krščansko-mislečega dijaštva bo dne 13. septembra v prostorih katoliškega doma v Ljubljani. -- Albin grof Margheri, graščak na Ofcočcu pri Novem mestu, je umrl dne 23. avgusta na svojem gradu v starosti 72. Jet Pokojnik je bil kot zastopnik veleposestva od 1. 1866. do 1. 1877. član deželnega zbora kianjskega. Dne 22. oktobra 1 1869. je bil pri dopolnilni volitvi iz dež, zbora izvoljen v državni zbor in zopet dne 30. avgusta 1870. leta. Pozneje je bil pri direktnih volitvah izvoljen v državni zbor kot zastopnik dolenjskih mest, ter se je pridružil slovenskim poslancem. Bil je resničen prijatelj slovenskega kmeta. Naj v miru počiva. — Zlato mašo je daroval dne 20, avgusta č, g. Blaž Petrič, župnik v Velesovera. 306 — Toplice v Šmarjeti pri Novem mestu z 22^ C. -- obiskalo je letos že tudi nad 80 gostov. Treba jim bode pa še primernega vodstva, uprave in druzih uredb, potem bodo brezdvomno se bolj slovite postale. — Naš sadni trg. Kakor v našem mestu vse, tako je drago tudi — sadje! Dasi tu in tam slabo, na pol zrelo in prav po branjevsko „Steto", se vendar prodaja liki — žafran! Po dve hruški, 4 češplje, 1 jabolko, 5 sliv itd. za 1 kr. Taka draginja je židovska in v stanu Ljubljano še bolj razupiti nego je že zaradi draginje sploh — Deseletnica. Letos bodo obhajali učitelji iz 1. 1889. desetletnico svojega učiteljevanja, in sicer se snidejo 5. t. m, ob 8. uri zvečer v hotelu „Lloyd" v Ljubljani, 6. t. m. pa imajo izlet z jutranjim vlakom v Kamnik, kjer bode banket opoludne pri Fischerju. K tej desetletnici se vabijo najuludneje tuai vsi drugi tovariši, kakor tudi sploh prijatelji učiteljstva in šolstva. Kdor se želi udeležiti skupnega banketa v Kam • niku, naj se blagovoli najkasneje do 2. t. m. zglasiti pri gospodu Albertu Siču, učitelju, sedaj v Ljubljani, Trnovo, Cerkvene ulice št. 3. — V Boljunu v Istri je pri občtnskih volitvah v vseh treh razredih zmagala hrvatska stranka. v — Šolsko leto in pouk na ljubljanskih javnih in zasebnih ljudskih kakor srednjih šolah in učiteljiščih se prične dne 18. t. m. — Slovenski groš jim vendev diši Bivši trgovec Hummer je jeden najzagrizenejših in najstrastnejših naših nasprotnikov. V Celju je preganjal s strupenim sovraštvom vse, kar je slovenskega, sedaj pa hodi po Kranjskem in lovi Slovence, da bi se zavarovali pri neki amsterdamski zavarovalnici, Slovencu želi mož smrt, a zavarovalno provizijo bi le rad pri njem zaslužil. — Griža med dragonci in konji je nastala v Mariboru. Okuženi so vojaki in konji. Preselili so se na prosto. — Meščansko šolo so zahtevali letos slov. poslanci na Štajerskem po vsej pravici, kajti 400.000 Slovencev na Štajerskem nima nobene take šole, dočim jih imajo Nemci več, a ustavlja jim dežela še vedno v Lipnici. Dvojna mera povsod. — Niti sin ni učakal tega, kar je želel že oče. V Kopru je te dni nenadno umrl marki Nikolalj Gravisi-Barba bianca. Njegov oče Grianandrea je bil političen čudak. Od 1. 1848. do svoje smrti 1. 1889. ni zapustil po dnevi svoje hiše ker ni hotel, da bi sijalo nanj avstrijsko solnce! „Piccolo" zatrjuie, da je Nikolaj bil podedoval po svojem ^najboljšem" očetu vse lepe lastnosti, torej tudi — patrijotizem. Sicer pa res ni lepo od tega avstrijskega solnca. da se še sedaj ni po tolikih letih — umaknilo z nad laškega Kopra, da bi bil vsaj sin Nikolaj dožive!, na kar je oče Grianandreja zastonj čakal celih 41 let! Ti šmentano solnce ti! — Kmetijska šola v Mariboru, ustanovljena za slovenski spodnji Štajerj je tmela letos 35 učencev in sicer 28 Slovencev in 7 Nemcev. Učni jezik na tej daželni šoli je le nemški. — Dober svet slovenskim knjigotržcem Na An-gležkem je že dlje časa navada, da se novoporoeencem daruje posebne in dragocene knjige. Ta moda je seveda najpri-jetnejša za knjigotržce, kateri pri tem delajo boljše kupčije. Ali bi ne bilo dobro, ako bi se tudi na Slovenskem upeljala kaka taka moda? Naši knjigotržci tarnajo, da se jim slabo godi, naj stopijo na noge, — vsakdo je svoje sreče kovač. — Okrajni zastop ljutomerski. Pri volitvi iz vele posestva so bili izvoljeni sami Slovenci. — Umor. Zadnjo soboto je Nagelčkov sin v Šiški z nožem smrtno ranil nekega Kmetica. — Hrvatska gimnazija v Pazinu se torej vender otvori dne 15. septembra — Stanko Pirnat f- ^ Mokronogu je umrl ondotni notar in jako nadarjeni skladatelj g. Stanko Pirnat. Lahka mu zemlja. — Shod pri sv. Trojici na Štajerskem, na katerem je poročal državni in deželni poslanec g. Jos. Žiškar, je sprejel dve važni resoluciji: 1.) Celjska policija naj se podr-žavi, 2.) Spodnje Štajersko naj ^e loči od Grradca in naj se zanje ustanovi poseben namestniški odelek. — Jednajsta stoletnica Pavla Diakona longobar-škega zgodovinarja, se bo praznovala 3. sfptembra v Čedadu. „Matico slovensko" bodo zastopali kurat Koblar, prof Lahar-nar in prof. Eutar. — Predsednik okrožnemu sodišču v [Celju postane neki jako zagrizeni nemški nacionalec višje sodni svetnik dr. Eminger iz Gradca, imenuje se pa tudi ljubljanski drž. pravdnik dr. T r e n z — Petindvajsetletnico svojega obstanka je te dni obhajalo podporno in bolniško društvo v Tržiču. — Konjska dirka v Si. Jerneju, katero priredi kmetijska družba, bode dne 17. seplembra. — Izgredi v Celovcu. Povodom zborovanja društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča so nemški radikalci uprizorili v Celovcu pravo revulucijo. Trajala je štiri dni in konec jej je bilo šele tedaj, ko je vojaštvo brezobzirno nastopilo. Demonstracije so bile v prvi visti naperjene proti škofu in duhovščini. Več duhovnikov je bilo ranjenih. — Novo gasilno društvo so ustanovili te dni v Stopanji vasi pri Ljubljani. — Prepovedan shod. V slovenskih Rušah pri Mariboru sta nemška nacijonalca dr. Glautschnig iz Maribora in urednik „Marburger Zeitung" Hober hotela prirediti shod, to^a politična oblast ga je prepovedala, ker so jej Slovenci naznanili, da bi shod smatrali za izzivanje. — Za podržavljenje celjske policije se je oglasil odbor okr. zastopa celjskega in več občin na Štajerskem. Kaj pa Ljubljana čujemo, da bila morala že sredi meseca avgusta biti izredna celjskim dogodbam posvečena seja, zakaj je pa izostala, tega ne ve nihče povedati. — Občinske volitve v Idriii Pri minolih volitvah je v vseh treh razredih zmagala napredna narodna stranka. — Mestni dom v Ljubljani se otvoii 7,, 8. in 9. septembra s posebno slavnostjo. Tedaj bo tudi shod zveze kranjskih gasilnih društev. — Državne ustanove po 50 gld. gld. so dobili od naučnega ministrstva učenci ljubljanske podkovske šole: P. Lavrič iz Krašnje, L Mesojedec z Cerknice, M. Stefančič iz Vasi in I. Sterle iz Kota. — Cesarjevo darilo. Za kapelo šolskih sester v To-maju je eesar daroval 1000 gld. — Občni zbor razupite „Sudmarke" bo letos v Celju in sicer 10. septembra. Temu zborovanju se seveda ne bodo delale ovire, dasi bo to eminentno politična demonstracija. Nemško časopisje že vabi na udeležbo, pri tem občnem zboru, in pričakovati se sme strupenih izjah, polnih podivjanega sovraštva proti slovenskemu narodu. 307 — Umrl je 27. avgusta vrli narodnjak g, Ignacij Beiffuss, občeznani poštar v Lukovici. — V Trstu je umrla gospč. Marija Schmidt, ki je veliko sodelovala pri raznih narodnih društvih. — V Beljunu v Istri je pri občinski volitvah zmagala hrvatska stranka v vseh treh volilnih razredih — Tatvine. Posestniku Matiji Kiklju iz Matene so cigani vkradili kobilo. — Lfjubavna tragedija. V Ljubljani je mehanik Anton Novak dne 30. avgusta poskusil vstreliti najprej svojo ljubimko, natakarico Marijo Pire iz Kamnika, katero je lahko ranil, potem pa eebe. Fant je bil težko ranjen in je kmalo umrl. — Nesreče. V podpeškem kamnolomu je pri razstre-Ijevanju skal ponesrečil delavec Matevž Lozar. -- V soboto je učiteljica gospč. Johanna Stein iz Hietzinga pri Dunaju na potu od Ponce k belopeškim jezerom padla raz skalo v 200 metrov globoko brezno in se ubila — V Gradcu pri Litiji je 60Jetni A. Havptman lezel pijan po lestvi na senico spat, a omahnil in padel tako nesrečno vznak, da se je ubil. — V" Dolenji nemški vasi pri Trebnjem je pri posestniku Megliču prišel prešiČ z dvorišča v hišo ia v zibeli ležečemu otroku odgriznil tri prste, levo uho in del levega lice, vsled Česar je otrok" umrl. — Požari. V podkraju nad Vipavo je gorelo pri Fr. Preglju in Jurju Kobolu. Zažgali so otroci. — V Dobrlovem je pogorel z žitom napolnjeni kozolec posestnika Jos. Arha. Škode je 400 gld. —¦ V Grahovem pri Škofji Loki je strela vdarila v hlev Fr Franka in ga užgaia. Škode je 3000 gld. — Nevihte na Spanjskem. Glasom poročila iz Madrida prihajajo tjekaj neprenehoma vesti o velikanskih nesrečah vsled neviht, posebno iz Saragoze, Sevilje, Murcije, Leona, Kordove in Sogrona, v katerih so razsežni kraji pod vodo. Železniški nasipi so razdrti, telegrafične zveze pretrgane. Tudi nekaj oseb je ponesrečilo — Ponarejevalce denarja so zasledili v Napolju. Eedarstvo je našlo pravo tovarno, preskrbljeno z vsem potrebnim, ki je že leta in leta tiskala nenavadno popolne bankovce od 100 in 50 lir. Dva ponarejevalca so zaprli. Stroje, pripravljeni papir in že gotovi denar so zaplenili. — Internacijonalni korak zoper trgovino z dekleti. Z ozirom na sestanek konference, ki bode bodoče leto v Londonu v namen mejnarodnega postopanja zoper trgovino z dekleti, poroča „Soir", da je Bruselj jedno glavnih središč te trgovine in razkriva potem po „Petrograjskih Novostih"* razne lepe reči o tej gnjusni obrti. Po teh poročilih se je ta kupčija v zapadni Evropi izdatno pomnožila. Najvažnejše središče pak je Mesto Jasi, nekdanja prestolica ob Moldavi Iz tega mesta se razpošilja te bele sužkinje na Rusko in v Turčijo. Za Jasijem sledi Bruselj, od koder se dekleta pošiljajo navadno v Rigo ali Vilno. Tukaj si izbere „ veliki trgovci" svoje „blago", da je takoj razpošljejo na razna pristanišča Rusije in Turčije, celo v najzadnja kota Sibirije. Nedavno so zaprli v Odesi Žida, ki je bil eden prvih posredovalcev v tej kupčiji. Pri njem so našli prav obsežno korespondenco z njegovimi podagenti v Jasi ju, v Bruselju in Rigi. Posredovalec je bil obsojen na deset let ječe in pregnanstvo v Sibirijo — Kuga na Portugalskem Na iberiškem polotoku v Portugalski državici, ležeči na obrežju atlantskega oceana, se je pojavila kuga Nek parobrod, ki je priplul iz Bombaja v Oporto, portugiško luko, je zanesel tja epidemijo, že maja meseca letos. Toda bolezen so prikrivali, da se ne pretrga promet z deželo in se ne zanese strah med ljudstvu. Že 4 junija pa so se pojavili prvi slučaji, od katerih je bilo 6 smrtnih in sicer od 16 v enem mesecu. Julija meseca je bilo 9 slučajev bolezni in 3 smrtni. Avgusta pa 26 slučajev z 13 mrtvimi. Vsled pritajevanja bolezni se je ista zanesla tudi v glavno mesto portugalsko, v Lisabon in kakor se nadalje poroča, se je zanesla zdaj že tudi v Madrid, glavno mesto Španije Vsled tega je nastal po vsej Evropi strah pred kugo, kar seveda ni čudo, kajti znano je, da v južnih mestih, kakor v Španiji, Italiji, itd. zdravstvene razmere ne stoje pod odlično kontrolo, radi česar se, kakor se je pokazalo, epidemije po onih krajih neprimerno hitro širijo, ker dobivajo dovolj hrane v smradu in nesnagi Po vseh evropskih državah so torej znanstveni odbori že na nogah, da preprečijo širjenje epidemije. — Američani in Viljem II. ali štirje „K." Nekoliko amerikanskih Nemk je izprosilo pri nemškem cesarju av-dijenco. Ženske so cesarju tožile o slabem stanju ženstva v Nemčiji in ga prosile podpcre. Cesar je odgovoril, da se je večkrat posvetoval o tem s svojo soprogo, pa ta, da mu je veino rekla: ženska naloga se osredotoča v štiriii nemških „K." t. j Kinder, Kleider, Kiiche, Kirche. (otroci, obleka, kuhinja, cerkev) Poparjene so odšle Američanke od cesarja. — Kiaučau K-^ko brezobzirno prodirajo Prusi na tujih tleh in kako jih označa njihovo nastopanje sploh kakor roparje in morilce, ne dokazuje samo njihovo infernalno obnašanje na avstrijskih tleh. marveč povscdi, kjer hočejo posedati nemško posest. En tak dokaz zopet iz Kiaučaua v Kitajski. Prusaki so si znali z surovostjo pridobiti to zgradbo železnic. Te železnice naj jim še le več pripomorejo k izmozgovanju prebivalstva in sme se reči: adijo za vselej mirna kitajska domačnost, kitajska narodna posest, kamor so se ugnezdili pruski ščurki. Ljudstvo je seveda spregleialo naČrt nemške lakomnosti in je zdaj sila razburjeno kajti ne samo, da je železnica sploh proti narodnemu čutu Kitajcev tudi v veliko škodo jim bode, prvič, ker se bode nakupovanje zemljišč ob-železnici vršilo brezobzirno in na škodo posestnikov, drugič pa prouzroči železnica veliko konkurenco voznikom in jim jemlje zaslužek. Z ozirom na vse to se je dne 18. junija t. 1. ljudstvo uprlo in zabranilo nadaljevanje železniške proge. Izdrlo je vse brzojavne drogove in razdrlo vse storjeno delo na progi. D.^lavce pa je napadlo in jih mnogo ranilo, Seveda so začeli zdaj Nemci, ki so, prišli past na Kitajsko svoj lačni želodec, pravo mesarsko klanje med ljudstvom. Nek prusaski stotnik Mauwe je plenil, požigal in moril povsodi, kjer se je nahajal kak nezadovoljni Kitajec. Prišel mu je na pomoč še drug prusak, stotnik Kri-^s z konjištvom in oba sta popolnoma porazila Kitajce ter jim pobrala vse orožje. Od raznih strani ob progi prihajajo poročila o ljudski razburjenosti, a tudi nemški surovosti, katera ne pozna meje kadar jej gre za kruh in nadoblast Celjski Slovani smejo biti toraj potolaženi, germansko lopovstvo je že na čisto tujih mu tleh enako in še bolj kruto, nego ondi, kjer se čuti — domačina pod razvalinami razpale nemške slave. — Robert Bunsen. V Heidelbergu na Nemškem je dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldan umrl slavni kemik Robert Wiljam Bunsen. Mož je na polju kemije odprl nebroj novih potov in našel novih sredstev kemije. Jedro njegovih neštevil-nih del je takoimenovani „Bunsnovi" plamen, katerega se poslužujejo vsi kemiki in fiziki sveta. Bunsen je tudi iznašel magnezijevo luč. Toda njegova največja iznajdba je pa spektralna analiza, katero sta znašla skupaj z učenjakom Kirchhoffom leta 1860, katera iznajdba pripomore za določitev kemičnih tvarin v nebesni daljavi bliščeČih se stvarjenj, Bunsen je bil porojen leta 1812, je bil star toraj 88 let Umrl je od oslabelosti. — Čuden klobučar. V Švici je nedavno temu umrl nek klobučar po imenu Arx Mož je imel jedno največih tovarn za klobuke v Švici, sam pa je hodil vedno — brez klobuka in golorok, celo v največjem mrazu. 308 — Knez Miinster. Diplomaciji se zdi jako čudno, da je nemški cesar baš te dni povzdignil nemškega poslanika v Parizu, grofa Miinstra v knežji stan. To ho6e pomeniti, da nemški cesar vse odobrava, kar se je na nemškem poslaništvu v Parizu godilo in da izraža grofu Miinstru popolno zaupanje. Za Francoze pomeni to imenovanje naravnost — demonstracijo nemškega cesarja zoper Francijo. Kaže se. da je poslanik Miinster še drugače usluge storil svoji Nemčiji za dobe njegovega bivanja v Parizu, usluge, za katere vesta najbrže samo on in nemški cesar sam. — Obsojen milijonar. V Ameriki vlada v tamošnjih boljših krogih veliko razburjenje, katero provzroča proces zoper svetovno znanega milijonarja z imenom Molineux. Ta milijonar je bil že trikrat obsojen zaradi umora na neki go-spej Adams. Molineux je namreč tajno pošiljal raznim členom nekega kluba v Brookljnu strup pod imenom nekega navadnega likerja. Eden teh členov (mogoče kak sotrudnik milijonarjev) je vzel steklenico domov in ponudil iz nje gospej Adams. da pije. Adams je pila in umrla. Cela stvar je zelo nejasna, ker bi bil od pošiljanega strupa moral umreti tudi kdo drug. Preiskave se vrše po vseh krogih novojorške bolje družbe. — 400 doktorjev v enem dnevu. Na Japonskem doktorji nimajo več posebne veljave, kajti ondi jih je skoraj V6Č kakor nedoktorjev. 10. julija t. 1. so v Tokiju vpričo mikada promovirali 440 vseučiliščnikov. Promotor je profesor Eikuči. -— Pes dobrotnik. V Londonu je končal te dni pes, ki je bil pravi dobrotnik tamošnjega ubožnega ljudstva. Pes je bil iz pasme Neufundlander in mu je bilo ime „Lion''. Bil je v službi nekega asila za ženske in otroke. Vsako jutro je prišel v mesto z hranilnico na vratu in je hodil po hišah. Korakal je po stopnicah v najvišja nadstropja in pred vsakimi vrati zalajal Ljudje so že vedeli kdo je in so mu odprli ter dali svoj prispevek v njegovo vratno pušico. Po cesti je šel ta filantrop mirno svojo pot brez brige za ljudi in žival. Ljudje so ga sami ustavljali, da so spuščali svoj obulus v pušico. V svojem nastopanju je bil zares pravcati junak za uboge. Imel je znanje v vseh visokih krogih. Kadar je za gledal voz princezinje velške, začel je tako ganljivo lajati pred vozom, da se je morala ustaviti in mu izročiti — seveda znatno svoto. V enem mesecu Je „Lion'* nabral 12000 gld. Na večer je prišel lačen domov, ker se ni dotaknil nikjer nobene jedi Doma je posrebal svojo juho. potem pa šel zopet kar za zabavo po hišah, gostilnah, kavarnah itd, ter zopet nabral lepih svot. Vsak dan je obiskal tudi svoje posebne prijatelje med otroci, katerih je imel vse polno po mestu. Ti prijatelji so že dobili novčic od svojih starišev, da so mu spustili v pušico. Po noči je pa stražil pod asilom. Njegova smrt je vzbudila veliko žalost mej ubogimi asila. pa tudi mej prebivalstvom širnega Londona, ker ga je vse rado imelo. Dobro, da je zapustil nekaj potomstva. — — Razpis službe kravarja. „Illustrirte Wiener Ex-trablatf- je prinesel sledečo notico: V Abernu je bil pred kratkem razpisan natečaj za mesto kravarja. Za to mesto je bilo določeno plačilo 21 novcev na teden od vsake glave. Ker je pa število krav, ki jih goni kravar vgaki dan na pašo, presegalo število 150 glav, je tudi kravar prišel na lep denar vsakr teden,namreč okoli 30 gld. ali 4 50 na dan. Naravno je, da se je za to mesto pobrigalo mnogo piosilcev (kaki 30) med temi celo nek bivši trgovec in eden absolvirani tehnik. Seveda so občinarji izročili to važno mesto domačemu človeku, ki ni absolviran tehnik, pač pa zanesljiv pastir. — Zastrupljeni svatje. V Sosnovnicah je obolelo več oseb na svatovski gostiji. Nekatere so celo umrle v največjih mnkah. Zastrupili so se z ribami, katere so kuhali v bakreni posodi. — Voznik in kolesarica. Mistriss Nellv Jackson je trčila nedavno po lastni krivdi, kakor pravijo, v nekega iz-voščeka na bulvardu Montmartre v Parizu Ogulila si je nekaj nežno kožo in tudi bicikelj je poškodovala neznatno. Sedaj pa toži izvoščeka za odškodnino v znesku 33 833 frankov in 25 cent., in sicer za nagrado zdravniku 1600 fr., na stroških v lekarni 633 fr., za poškodovano obleko 400 fr., škodo na kolesu 1200 fr , za prestani strah 25 000 fr., za zgubljeni čas 5000 fr. in 25 cent, za pivnino. Gospica je odvetniku izročila pravdo. Ker je bogata, si lahko dovoljuje tako šalo. Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji dobrim okusom. Iz tega se razvidi zakaj je n. pr. tako splošno raaširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje, navzlic temu, da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Če je t'>rej mogoče, da se ohrani ta preljubljeni okus in se pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, da bi se nihče ne branil, posebno pa ne hišne gospodinje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se imn ravno tej okolščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bode tudi tam, kjer doslej še niso še spoznali njenih prednostij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokusnejša primes k bobovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom „Kathreiner", ali nikoli naj se ne kupule drugače zavitega ali tacega blaga, ki je na vago na prodaj.