Letnik 1912.
921
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXI. — Izdan in razposlan 22. dne avgusta 1912.
Vsebina: Št. 170. Ukaz, s katerim se izdajajo določila o pripuščanju pomorskih trgovinskih ladij za obratovanje, o varnostnih naredbah in o službi na ladji.
170.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 19. avgusta 1912. L,
s katerim se izdajajo določila o pripuščanju pomorskih trgovinskih ladij za obratovanje, o varnostnih
naredbah in o službi na ladji. ,
Uvod.
Ukazu zarezane ladje.	§ 1. Določila tega ukaza se uporabljajo na vse pomorske trgovinske ladje (popotniške in tovorne ladje), ki imajo več nego 50 kosmatih vpisanih bečev.
Popotniške ladje.	§ 2. Za popotniške ladje se smatrajo tiste pomorske trgovinske ladje, ki služijo za prevažanje popotnikov po voznem redu ali ki imajo hkratu več nego deset popotnikov na krovu. Mornarji, ubožni državljani in begunci, ki se prevzamejo za prevoz v domovino, ter osebe, ki jih vzprejme ladja v primerili sile, se ne smatrajo za popotnike v zmislu tega ukaza.
Vladni prevozi.	§ 3. Ladje, ki se porabljajo edino le za prevažanje čet in vojnega gradiva ali za drugačne prevoze v službi vlade, so za dobo takega porabljanja izvzele od določil tega ukaza.
Plovstveni okoliši.	§ 4. Kolikor se v tem ukazu dela razlika med ladjami na daljni vožnji, ladjami na veliki obrežni
(Slovenlscli.)
163
Dodatek k ukazu.
Pripustnica.
vožnji in ladjami na majhni obrežni vožnji, je za to merodajno dejansko porabljanje ladij v enem teh plovstvenib okolišev, brez ozira na kategorijo, kateri pripadajo na podstavi zakona o vpisniku z dne 7. maja 1879. 1. (drž. zak. št. 65). Pri tem veljajo za meje navedenih plovstvenih okolišev določila zakona o vpisniku.
§ 5.
V dodatku pridejani „Predpisi o gradnji, uredbi in opremi ladij“ so celokupna sestavina tega ukaza in so obvezni za vse njemu zavezane ladje.
Ti predpisi obsegajo tudi izjeme in olajšave za ladje, ki so se začele graditi, preden se je objavil ta ukaz.
Pomorsko oblastvo je razen tega pooblaščeno take ladje eventualno oprostiti drugih novih priredb, ako njihova uredba in oprema približno ustreza predpisu.
I.	Poglavje.
Pripusčanje ladij za obratovanje.
I. Oddelek.
Pripustnica in ogled ladje.
§ 6.
Temu ukazu zavezane ladje se smejo samo tedaj lotevati voženj, ako imajo po prilogi 1 (A ali B) izdano pripustnico. Za dosego pripustnice je treba dokazati
a)	pri popotniških ladjah izvzemši popotniške ladje majhne obrežne vožnje, ki nimajo popotnikov na spalnih prostorih pod palubo, da ustrezajo zahtevam za dosego in vzdrževanje najvišjega razreda klasifikacijskega zavoda, ki ga je pripoznalo trgovinsko ministrstvo, pri vseh drugih ladjah, da ustrezajo zahtevam za bližnji nižji razred takega zavoda,
b)	pri vseh ladjah, da ustrezajo posebnim določilom, ukrenjenim v tem ukazu za gradnjo, uredbo, opremo in drugačno kakovost ladij ter za službeni obrat, nadalje razen tega obstoječim zadevnim predpisom in občim pomorskim zahtevam.
§ 7
Ogled ladje.	Ali so izpolnjeni pogoji za izdajo pripustnice, se dožene z ogledom ladje. Ladje, ki imajo v § 6 lit. a, zahtevani razred priznanega zavoda za klasi-fikovanje, je ogledati samo toliko, kolikor segajo v § 6 določeni pogoji za podelitev pripustnice čez zahteve, ki jih stavi dotični klasifikacijski zavod. Predpisov o zakonitih revizijah kotlov se ne tičejo določila tega ukaza.
Čas ogleda.	§ 8. Ladja se ogleda, preden se prvikrat dene v službo, v inozemstvu nabavljene ladje pa, ko prvič dospejo v domovinski pristan. Ogled se ponovi pri popotniških ladjah vsaki dve leti, pri tovornih ladjah vsaka štiri leta, nadalje brez ozira na te rokove po hudih poškodbah ali po bistvenih izpremembàh v gradnji ali v uredbi ladje. Lastnik ladje je dolžen vsako hudo poškodbo, ki je zadela ladjo, ter bistvene izpremembe v gradnji ali v uredbi ladje naznaniti pomorskemu oblastvu.
#	Ponovitev ogleda se razteza v vseh primerih, v katerih je priznan klasifikacijski zavod preiskal ladjo iz enakega povoda ali ob predpisanem času, samo na tiste potrebščine, ki jih zavod ne dožene, da so dane. V inozemstvu po izvedencih priznanega klasifikacijskega zavoda opravljene preiskave se enačijo v tuzemstvu izvršenim preiskavam.
Ogledovalno oblastvo.	§ 9. Ladjo ogleda in pripustnico izda pomorsko oblastvo v Trstu, za ladje, ki nimajo v Trstu svojega domovinstva in ki po voznem redu ne pridejo v Trst, pristanski in pomorski zdravstveni kapitanat, v čigar okraju je njihov domovinski pristan.
Navodilo.	Natančnejša določila o opravi ogleda se določijo s posebnim navodilom, ki ga izda pomorsko oblastvo. Vse razlike od predpisov o gradnji, uredbi in opremi ladij, ki so se priznale po § 5 ukaza, je zabeležiti na strani 2 — 4 pripustnice.
Zaprosilo za izdajo pripustnice.
§ 10.
Za opravo ogleda ladje in za izdajo pripustnice mora lastnik ladje pismeno prositi najmanj osem dni pred nameravano rabo ladje pri pristojnem oblastvu. Prošnji je priložiti naslednje pomočke:
a)	Stavbne načrte za ladjo in stroj, na katerih morajo biti razvidne za presojo stavbne sile potrebne mere in moči gradiva ali — ako je ladjo klasifikoval pripoznan klasifikacijski zavod —, klasifikacijsko izkaznico.
b)	Izpričevalo o gradnji ladje in o podmerjenju.
c)	Po dva izvoda načrta za uredbo vsake palube, na kateri je premeriti popotne in promenadne prostore za popotnike. V načrtu palube morajo biti poleg prostorov za popotnike, odušk (špi-raljev), lin in stopnic, zarisani tudi vsi drugi prostori ali ploskve ter vsi deli, ki se odbijejo ob izmeri, nadalje za vsak ločeni popotniški prostor in del palube navedene izmere in iz njih preračunjeno število popotnikov.
Vrhutega je narediti razvidno namestitev vseh spalnic, sapnikov ali drugih ventilacijskih priprav, prostorov za moštvo, mest za bolnike in vseh stranišč in umivalnih prostorov, kolikor jih je na ladji.
d)	Načrt ladjic (ako ni že na enem izmed načrtov palub za popotnike zaznamovano, kako so nameščene ladjice) z navedbo vrste, mer in iz njih preračunjenega števila oseb za vsako , ladjico in popis prostora pomožne ladjice.
e)	Za ladje nad 1000 kosmatih vpisanih bečev instalacijske načrte glavnih in pomožnih strojev, obči popis razsvetilne in ventilacijske naprave, eventualnih razkuževalnih aparatov ter ognjegasnih priprav in priprav za črpanje vode iz santine, končno shematičen obris nepropustnih oddelkov (ločilnih sten, tankov in tunlov za valove), cevovoda parnih sesalk za santino in namestitve ročnih sesalk santine.
f)	Potrdilo o vplačilu pristojbine pri poštni hranilnici (primerjaj § 29).
Pod c, d, e, in f omenjeni pomočki se hranijo za poznejšo kontrolo pri pomorskem oblastvu, ostali sc vrnejo lastniku ladje.
§ 11
Priprava ladje.	Lastnik ladje je dolžen pripraviti ladjo ali njene
	dele, ki jih je ogledali, za prvi ter za vsak poznejši ogled in ukreniti, kar je potrebno, da se more priti v vse prostore. 0 poljubnih časih v letu, v katerem je treba ladjo ogledati, lahko zahteva delne oglede, da dâ izvršena večja popravila ali priredbena dela, o priliki izpraznjene prostore za premog (bunkerje), odprte cilindre i. dr. ogledati in daje s tem oproščen pripraviti take dele ladje ali strojev za obdobne oglede.
Dolžnost dajati pripomoè in pojasnila.	§ 12. Lastniki ladje, poveljniki in vodilni strojniki na ladji imajo dolžnost ob izvrševanju ogleda biti na pomoč, se pokoriti vsem na to se nanašajočim za-ukazom ogledovalca ladje in dajati pojasnila, ki jih zahteva.
Postopek ob očitanju pogreškov.	§ 13. Ako se ob ogledovanju ladje zapazi, da ne ustreza v tem ukazu za izdajo ali obnovitev pripust-nice določenim občim ali posebnim zahtevam, mora oglednik pismeno zaukazati odstranitev najdenih nedostatkov in opravo v ta namen potrebnih del, naprav in nabav in ta zaukaz izročiti poveljniku ali njegovemu namestniku, ki je na ladji. Zaukaz lahko obsega tudi zmanjšanje pripuščenega števila popotnikov ali prepoved prevažati popotnike.
Pravica pritožbe. Komisija izvedencev.	§ H. Zoper zaukaz oglednika ladje ima lastnik ladje ali poveljnik pravico pritožiti se v 14 dneh na ogle-dovalno oblastvo, ki mora o tem odločiti v 24 urah ali izvesti komisijski ogled ladje. Na podlagi uspeha tega komisijskega ogleda se mora stvarno odločiti v nadaljnjih 24 urah. V 24ume dobe se ne vštevajo nedelje in prazniki. Ako lastnik ladje ali poveljnik, ko vloži pritožbo, predlaga komisijski ogled ladje, je ogledovalno oblastvo dolžno odrediti ga.
Sestava in postopek komisije Izvedencev.	§ 15. Komisija je sestavljena iz uradnika, ki ga za to odpošlje ogledovalno oblastvo, in dveh izvedencev,
Odločba oblastva, priziv.
Izvršitev zaukazov.
izmed katerih imenuje enega ogledovalno oblastvo, drugega pa lastnik ladje ali poveljnik. K njihovim razpravam je privzeti lastnika ladje ali kapitana, ter oglednika, čigar zaukazi se izpodbijajo. Izvid komisije in, ako se ne doseže enotni izraz mnenja komisije, mnenje posameznih izvedencev naj voditelj komisije zapiše v zapisniku. Stroške komisijskega ogleda mora plačati lastnik ladje, ako se je odredil na njegov predlog in ako sta oba izvedenca v bistvu pritrdila zaukazom, ki jih je ukrenil oglednik.
§ io.
O pritožbi lastnika ladje odloči ogledovalno oblastvo po svobodnem preudarku. Odlok je lastniku ladje ali poveljniku na zahtevanje naznaniti pismeno z navedbo razlogov.
Zoper odločbe pristanskih in pomorskih zdravstvenih kapitanatov je nadaljen priziv na pomorsko oblastvo dopusten samo tedaj, ako bi bilo po izpodbijani odločbi ukreniti naredbe, kojih stroški presegajo 1000 K. Zoper odločbe pomorskega oblastva je — vseeno, ali so bile ukrenjene v prvi ali drugi instanci — nadaljen priziv na trgovinsko ministrstvo dopusten samo, ako povzročajo z njimi naložene naredbe več nego 10.000 K stroškov.
O takih prizivih mora pomorsko oblastvo odločiti v 14 dneh, trgovinsko ministrstvo v treh tednih, računaje od dneva, katerega je bila vložena pritožba, drugače je izpodbijano odredbo smatrati za razveljavljeno. Prizive je vlagati po ogledovalnem oblastvu in opremljeni morajo biti z vsemi za presojo primera potrebnimi dokazi.
§ 17.
Zaukazi oglednika ladje, zoper katere ni bilo pritožbe ali ki so bili potrjeni s pravomočno odločbo ogledovalnega oblastva ali nadrejenega oblastva. se morajo izvršiti v določeni dobi, sicer lahko ogledovalno oblastvo odreče izdajo ali obnovitev pripust-nice ali vzame že izdano pripustnico nazaj.
Pri popotniških ladjah se lahko po tem, kakšne napake so se našle, namesto da bi se pripustnica odrekla ali vzela nazaj, naloži tudi prepoved prevažati popotnike ali omeji pripustno število popotnikov.
§ 18.
Izdaja, doba veljavnosti in odtegnitev pripust-	Pripustnica se izdaja v dveh izvodih; eden
nice, izkaznice tujih ladij.	izmed njiju se mora hraniti na ladji, pri popotniških
ladjah obesiti vidno na obče dostopnem mestu.
Njena veljavnost se razteza pri popotniških ladjah na dobo dveh let, pri tovornih ladjah na dobo štirih let.
Po poteku teh dob je treba pripustnico obnoviti na podstavi vnovičnega ogleda ladje.
Pripustnica se odtegne razen primera, omenjenega v § 17, tudi tedaj, ako se na ladji, kateri je podeljena, pozneje pokažejo izpremembe ali ne-dostatki na njeni uredbi, opremi ali vzdrževanju, ki so nevarni varnosti ladje in oseb, ki so na njej.
Pripustnico odtegne isto oblastvo, ki jo je izdalo.
Čim je odlok, ki odreja odtegnitev, vročen lastniku ladje ali poveljniku, se morata oba izvoda pripustnice izročiti oblastvu, ki jo je izdalo.
Za ladje, ki so se na novo pridobile v inozemstvu, se pripoznavajo izkaznice tuje države, v kateri obstajajo enakovredni predpisi o izdajanju takih po-trdilnic, do prihoda v domovinski pristan.
II. Oddelek.
Odhodni ogle d.
§ 19.
pas#	Popotniške ladje na daljni vožnji mora pri-
stanski urad odhodnega pristana podvreči „odhodnemu ogledu“ pred nastopom vsakega potovanja, popotniške ladje na veliki in na majhni obrežni vožnji vsake tri mesce, tovorne ladje vseh kategorij vsakih šest mescev.
Ako so dani posebni razlogi, ima pristanski urad pravico, opraviti ogled tudi pred potekom za to določenih dob.
Ako pride ladja ob odhodu v več avstrijskih pristanov ali ako potuje tja in nazaj samo med
I
	takimi pristani, je opraviti odhodni ogled samo v pristanu, v katerem se začne potovanje. Ladje, ki vzdržujejo promet med avstrijskimi in ogrskimi pristani, je podvreči odhodnemu ogledu v odhodnem pristanu njihove domovine.
Izvršitev in izvid.	§ 20. Pri tem ogledu se mora pristanski urad po vpogledu v pripustnico in izvid zadnjega odhodnega ogleda prepričati, da so natančno izpolnjeni vsi v njem obseženi zaukazi ter obče veljavni predpisi in da je sploh ladja primerno urejena, opremljena, z moštvom in živežem preskrbljena in naložena.
«	Ogled je treba vršiti tako. da se ne zadržuje odhod. 0 uspehu odhodnega ogleda je izročiti ladji »izvid“ po prilogi 2; kopijo je poslati tistemu oblastvu, ki je izdalo pripustnico.
Postopek, c o se očitajo nedostatki.	§ 21. Ako se ob odhodnem ogledu opazijo nedostatki, mora pristanski urad zahtevati, da se odpravijo. Temu naročilu se mora. ako je mogoče, takoj ugoditi. Ako gre za nedostatke. ki škodujejo morski trdnosti ladje ali varnosti na ujej nahajajočih se oseb, mora pristanski urad. ako se ti nedostatki ne odpravijo takoj, potem, kakršni in kako daleko-sežni so, zabraniti odhod ladje, prepovedati vkrcavanje popotnikov ali omejiti število popotnikov. Za odpravo nedostatkov, ki ne škodujejo morski trdnosti ladje ali varnosti na njej nahajajočih se oseb, lahko pristanski urad dovoli treh mescev ne presegajočo dobo, ako ni mogoče jih takoj odpraviti. Ako se tičejo nedostatki uredbe za popotnike, lahko pristanski urad začasno odredi, da se primerno zmanjša število popotnikov. V vseh primerih mora pristanski urad oblastvo, ki je izdalo pripustnico, obvestiti o svojih odredbah.
Pravni pomoèki.	§ 22. Ako se odhod odreče, ako se prepovč vkrcavanje popotnikov ali ako se omeji število popotnikov,
gre poveljniku pravica zahtevati, da se ladja takoj komisijsko preišče na licu mesta, ali zoper ukrenjene odredbe vložiti priziv na pomorsko oblastvo.
Komisija mora biti sestavljena iz voditelja pri-stanskega urada in dveh izvedencev, katerih enega imenuje pristanski urad. drugega pa poveljnik.
Zoper vnovično odločbo pristanskega urada, ukrenjeno na podlagi komisijskega izvida, ter zoper odločbe, ki niso združene s prepovedjo odhoda, vkrcavanja popotnikov ali z omejitvijo števila popotnikov, ima poveljnik pravico priziva na pomorsko oblastvo v 14 dneh, računaje od dneva, katerega se vroči odločba.
Za vložbo neposrednjega priziva na pomorsko oblastvo brez prejšnje komisijske preiskave je odprta tudi doba 14 dni.
V nobenem izmed obeh primerov nima priziv na pomorsko oblastvo odložive moči.
Pomorsko oblastvo mora odločiti v 14 dneh, računaje od vložbe priziva, sicer velja odločba pristanskega urada za razveljavljeno.
Zoper odločbo pomorskega oblastva ni dopusten nadaljen priziv.
§ 23.
Ogled pred odhodom.	Poveljniku je dano na voljo dva do tri dni pred
odhodom zahtevati od pristojnega pristanskega urada ogled pred odhodom, da se pravi ogled ob odhodu naredi enostavnejši in da se ogne grajam, ki bi mogle zadržati odhod.
§ 24.
Nadzorovanje po pristanskili uradih.	Vsi pristanski uradi morajo, tudi če niso pri-
stojni za opravo ogleda ob odhodu, nadzorovati, da se ravna po tem ukazu. Ako opazi pristanski urad pri tem nedostatke, so za nadaljnje ravnanje merodajni predpisi §§ 21 in 22.
III. Oddelek.
Ravnanje s tujimi ladjami.
§ 25.
Ukazu podvržene ladje. Tuje Izkaznice.	Tuje ladje, ki imajo več nego 50 kosmatih
vpisanih bečev, so v avstrijskih pristanih podvržene vsem določilom tega ukaza, ki se zmislu primerno ne tičejo edino le avstrijskih ladij.
Sloveniach.)
164
Ako imajo take ladje pripustnici ustrezajoče potrdilo tuje države, v kateri veljajo za enakovredne pripoznani predpisi, so odvezane v § 7 določenih ogledov, ako dotična država prav tako pripoznava avstrijske pripustnice.
Tuje ladje, ki zaplovejo v avstrijski pristan v prvem letu po tem, ko je dobil ta ukaz moč, ostanejo ob prihodu brez zadržka, tudi če nimajo takega potrdila. Poveljniku je izročiti izvod tega ukaza.
§ 26.
Ogled oh odhodu.	Tuje ladje se morajo ob odhodu ogledati prav
tako kakor domače, ako v avstrijskem pristanu vkrcavajo naklad ali popotnike. Pri tem se bo pa treba kolikor moči ozirati na kake razlike med določili tega ukaza in med določili, ki veljajo v domovinski deželi ladje.
§ 27.
Xedostatki.	Tujim ladjam, ki so dobile znatne poškodbe ali
iz drugih razlogov ne nudijo zadostne varnosti osebam, ki so na ladji, in ako gre za popotniške ladje, popotnikom ne nudijo primernega stanišča ali oskrbe, se lahko prepové vzprejemati naklad ali popotnike kljub temu, da imajo inozemsko potrdilo.
§ 28.
Sodelovanje konzulskega oblast va v uradnih	Na pregledovanje in na ogled tuje ladje je po-
dejanjih.	vabiti pristojno konzulsko oblastvo, ako je tako
oblaslvo v pristanu. Ako bi ob določeni uri ne odposlalo zastopnika, je izvršiti pregled ali ogled brez njegove navzočnosti.
IV. Oddelek.
Pristojbin e.
§ 29.
Pristojbina za državni pregled in pripustnico.
Ako se izdaja ali obnovitev pripustnice ne zaprosi predloživši izkaznico, ki jo je izdal pripoznan
Kos LXXI. 170. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 19. avgusta 1912.
\
Pristojbina za pripustnice.
Povračilo potnih pristojbin in dnerščin.
Činovna lastnost poveljnikov in ladijskih častnikov; število ladijskih častnikov.
klasifikacijski zavod, mora lastnik ladje plačati pristojbino za državni pregled.
Ta preglednina znaša za 10 odstotkov več nego najvišja med pristojbinami, ki jih zahtevajo pri-poznani klasifikacijski zavodi za prisodbo ali podaljšanje reda.
Za izdajo pripustnice je plačati pristojbino, ki znaša za ladje na mali obrežni vožnji 50 K, za ladje na daljni vožnji in na veliki obrežni vožnji 100 K. To pristojbino je treba vplačati po poštni hranilnici; položnice se dobivajo pri pomorskem oblastvu in pri pristanskih kapitanatih (prim. § 10, lit. f).
Za obnovitev pripustnice ni plačevati pristojbine.
Za ogled ob odhodu se ne pobirajo pristojbine.
§ 30.
Ako se izvede pregled ali ogled na zahtevanje lastnika ladje ali poveljnika izven uradnega sedeža za pregled pristojnega urada, mora lastnik ladje povrniti potne stroške in dnevščine po izmeri, določeni za državne uradnike. Višino teh stroškov naznani lastniku ladje ali poveljniku urad, v čigar področju se vrši uradno dejanje. Dotični znesek se mora položiti prav tako kakor ob izročitvi pripustnice po poštni hranilnici.
II.	Poglavje.
Predpisi o službenem obratu na pomorskih trgovinskih ladjah.
I. Oddelek.
Služba na krovu.
§ 31.
Činovne lastnosti poveljnikov ter činovne lastnosti in število ladijskih častnikov, ki se zahtevajo za posamezne kategorije ladij, so obsežene v nastopni tabeli.
Kategorija ladje	Poveljnik	j	I. častnik		11. častnik
a) Na mali obrežni vožnji.			
Jadrenice	Plovec male obrežne vožnje		•
Tovorni parniki do 100 kosmatih vpisanih bečev	Plovec male obrežne vožnje v zmislu razglasa z dne 14. septembra 1907. L, št. 14341		
Tovorni parniki čez 100 ko-1 . smatih vpisanih bečev	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik	Plovec male obrežne vožnje v zmislu razglasa z dne 14. septembra 1907.1., št. 14341 *)	•
! Popotniški parniki v doma-! čem vodovju do 100 kosmatih vpisanih bečev '	Plovec male obrežne vožnje v zmislu razglasa z dne 14. septembra 1907. L, št. 14341		•
Popotniški parniki na vožnjah izven domačega j vodovja do 100 kosmatili vpisanih bečev in vsi po-1 potniški parniki nad 100 J do 300 kosmatih vpisanih bečev	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik		•
j Popotniški parniki čez 300 kosmatih vpisanih bečev	Plovec velike obrežne vožnje	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik	
1 b) Na veliki obrežni vožnji.			
Tovorne ladje	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik	
Popotniški parniki	Kapitan daljne vožnje	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik	Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik
c) Na daljni vožnji.			
Tovorne ladje do 2000 kosmatih vpisanih bečev	Kapitan daljne vožnje	Poročnik	
Tovorne ladje čez 2000 kosmatih vpisanih bečev			Plovec velike obrežne vožnje ali poročnik
Popotniški parniki do 1000 kosmatih vpisanih bečev		Poročnik; ako je več nego 200 popotnikov na ladji, kapitan daljne vožnje	Poročnik
Popotniški parniki čez 1000 kosmatih vpisanih bečev		Kapitan daljne vožnje	Poročnik**)
*) Potrebno sarno tedaj, če plovejo v 24 urah več nego 12 ur; pri tern se šteje čas, ko se mudé v pri-• strmih, do 1 ure k voznemu času.
**) Nadalje je treba še plovca velike obrežne vožnje ali poročnika za 3. častnika.
	Ako neizogibno primankuje ladijskih častnikov, sme pristanski ali konzulski urad dovoliti nadaljevanje potovanja z manjšim številom častnikov, ako varnost ladje s tem ni v nevarnosti. Razen poveljnika se mora imeti v vsakem primeru častnika, ki je kvalifikovan za plovstveno stražo.
Posebni zahtevki; poveljevanje dosedanjih poveljnikov.	§ 32. Za poveljnike ali prve ladijske častnike se smejo porabljati plovci velike obrežne vožnje in poročniki samo tedaj, ako so dve leti na parnikih kakor ladijski častniki opravljali plovstveno stražo. Plovcem velike ali male obrežne vožnje, ki so poveljevali parnike, preden je dobil ta ukaz moč, lahko pomorsko oblastvo po njihovi prejšnji rabi podeli dovoljenje voditi večje parnike.
Pomorska straža.	§ 33. Na popotniških ladjah, ki imajo razen poveljnika še 3 kvalifikovane častnike, je treba opravljati pomorsko stražo v treh turah. Stražo opravljajoči poveljnik ali ladijski častnik ne sme na morju z nikako pretvezo zapustiti za vodstvo ladje določenega in za to urejenega mesta, ne da bi se straža v redu menjala ali izročila. Na vožnji mora vedno poveljnik ali upravičen stražni častnik biti na straži na poveljnikovem mostiču, oziroma na kraju, določenem za vodstvo ladje, vrhutega na popotniških ladjah vedno, na tovornih ladjah ponoči in ob meglenem vremenu za opazovanje pripraven mornar na sprednjem delu, na sprednjem jamboru ali na mostiču ladje.
Motorna plovila.	§ 34. Gola motorna plovila se smatrajo glede določila sprednjih paragrafov za parnike, jadrenice s pomožnimi motoiji pa za jadrenice.
Moštvo ladjic.	H. Oddelek. Sluzita na ladjicah in varnostni ukrepi. § 35. Za moštvo ladijskih ladjic mora biti toliko mož na ladji, ki so vajeni veslanja, da so za vsako trdno navadno ladjico na razpolaganje 3 možje, za vsako rešilno ladjico pa 4. Ako ima ladja tudi parne ali motorne ladjice, mora biti za vsako parno ladjico na razpolaganje
\	kvalifikovan kurjač in mornar, za vsako motorno ladjico pa šofčr in mornar. Na vseh ladjah mora moštvo znati rabiti var-nostne uredbe in ukrepe. Zlasti morajo biti za to določene osebe praktično poučene v spuščanju in pripravljanju ladjic ter v veslanju, kakor tudi v ravnanju z gasilnimi pripomočki.
Spisek za alarm.	§ 36. Na ladjah, ki potujejo čez meje male obrežne vožnje, in na ladjah čez 600 kosmatih vpisanih bečev brez ozira na vrsto potovanja je v vsakem prostoru za moštvo, na poveljnikovem mostiču in na kraju, ki je dostopen osebju ladje, nabiti „spisek za alarm“. V	tem spisku je določiti mesto in prvo službeno opravilo vsake ladijske osebe, ako nastane ogenj, ako dobi ladja razpoko ali nastane potreba zapustiti ladjo z vsemi ladjicami, nadalje navesti zvočno znamenje za alarmiranje ladijskih oseb in popotnikov. V	vsakem družabnem prostoru, ki služi za skupno bivanje popotnikov, je nadalje obesiti spisek za alarm, iz katerega je posneti tudi razdelitev popotnikov in naredbe za njih vedenje.
Natančnejša določila.	§ 37. Ob sestavljanju spiska za zapuščanje ladje na ladjicah, oziroma plavili naj se uporabljajo naslednja načela : Vsa oznamenila predmetov in krajev, ki pridejo v poštev za ta spisek, je izvršiti s svetlordečo barvo. Vsako ladjico in vsako enoto prostora rešilne ladjice je na pripravnem očitnem mestu oznameniti s primerno tekočo številko v svetlordeči barvi. Številke naj bodo najmanj 25 centimetrov visoke. Za vsako ladjico, plav itd. je določiti pripraven kraj na krovu ladje za zbirališče, na katero morajo priti vse tej ladjici prideljene osebe takoj, ko se dâ znamenje za alarm. Isti kraj naj se poišče sploh za zbirališče ob vseh alarmih in vedno, kolikorkrat se morajo popotniki ali del njih zbrati za katerikoli namen (ne primer zdravniška preiskava itd.).
Poveljnik ladjice.
Odobrenjc spiska /.a alarm.
Ta kraj je razločno omejiti s tem, da se rdeče poslika, in ga istotako označiti kakor pripadajočo ladjico.
Popotnike in osebe ladijskega moštva je stalno razdeliti po številkah ležišč, in sicer tako, da je vsaki ladjici odkazano primerno število mornarjev in stevardov.
§ 38.
Za vsako ladjico je določiti častnika ali podčastnika službe na krovu ali pripravnega mornarja za poveljnika. Njega je imenoma navesti na vseh spiskih. On je poveljniku ladje odgovoren za to, da je njegova ladjica vedno pripravljena za službo in da je njena oprema popolna, on si mora ob nastopu potovanja narediti seznamek v njegovo ladjico spadajočih oseb po številkah in, ako mogoče, po imenih. ga imeti vedno seboj in ga v različnih pristan-skih krajih imeti vedno v redu. Prizadeva si naj, da spozna v njegovo ladjico določene osebe.
Poveljnik ladjice nadzoruje, kadar je treba, da se naredi njegova ladjica pripravljena za morje; pri tem morajo sodelovati po spisku določeni mornarji. Ostale v ladjico določene osebe se morajo zbrati pod nadzorstvom stevardov na mestih, določenih za to, in šele na poziv poveljnika ladjice jih peljejo stevardi k ladjicam.
Čim so ljudje v ladjici, se morajo brez ozira na svojo družabno ali poklicno stališče brezpogojno pokoriti zaukazom poveljuika ladjice.
V ladjico določenim stevardom je naloženo skrbeti za vse tiste potrebščine, ki ne spadajo v inventar ladjice (odeje itd.).
§ 39.
Spisek za alarm je predložiti pomorskemu oblastvu v odobrenje, preden nastopi ladja prvo potovanje; ob pregledu ladje, oziroma ogledu ob odhodu je še enkrat preskusiti, ali je spisek pripraven ter ali so namenu primerno izbrana v njem povdar-jena mesta ladje in njih oznamenilo, potem ali so narejeni za razobešanje določeni lepaki spiska. Izpremembe zaradi pregradb i. dr. je treba naznaniti pomorskemu oblastvu in to oblaslvo jih mora popreskusiti.
§ 40.
Spisek za alarm na mali obrežni vožnji.
Na popotniških ladjah na mali obrežni vožnji, na katerih se ne nakaže vsakemu popotniku
ležišče, ni treba popotnikov stalno določiti v spisku.
Spiske za moštvo ladje pa je sestaviti na isti način in z njimi je ravnati, kakor za ladje višje kategorije, tudi je določiti zbirališča za ladjice in narediti vsa predpisana oznamenila. Popotnike porazdeli na ta zbirališča, oziroma na ladjice eden ali več častnikov, ki se v spisku izrečno določijo za to.
Vaje za alarm in z ladjicami.
Število in cinovne lastnosti strojnikov. Strojna straža.
§ 41.
Enkrat v mescu, nadalje po vsaki večji menjavi moštva je treba imeti vaje za alarm in z ladjicami ; pri tem je vse moštvo ladje izurjati v opravilih, ki so mu odkazana ob alarmu ognja ali vode in v službi na ladjici.
Na popotniških ladjah je popotnike o tej priliki poučiti o vedenju ob nezgodah ladje in jih pravočasno obvestiti, preden se eventualno rabi znamenje za alarm. Da so se vršile vaje za alarm, je vpisati v ladijskem dnevniku, oziroma v zabeležku po prilogi,' § 1, ter navesti obseg vaje.
III. Oddelek.
S t r o j na sluz b a.
§ 42.
Pomorski parniki s stroji, ki nimajo več nego 400 indiciranih konjskih sil, morajo imeti enega strojnika, in ako traja vožnja najbrže več nego dvanajst ur nepretrgoma, dva strojnika III. razreda.
Pomorski parniki s stroji, ki imajo več nego 400 indiciranih konjskih sil, morajo imeti enega strojnika II. razreda, ako traja vožnja najbrže več nego dvanajst ur nepretrgoma, razen strojnika II. razreda za vodilnega še enega (II. ali III. razreda), in na potovanjih v pristane izven mej male obrežne vožnje vrhutega tretjega strojnika.
Pomorski parniki, kojih storilnost presega 1000 indiciranih konjskih sil, morajo imeti enega strojnika I. razreda za vodilnega in dva strojnika II. razreda.
Na tovornih parnikih sme biti za tretjega strojnika strojnik III. razreda.
Za ladje z dvojnim vijakom ali s stroji na turbine določi pomorsko oldastvo število strojnikov, ki se vkrcajo za službo.
Pomorsko oblastvo je pooblaščeno v posameznih primerih dovoliti, oziroma predpisati izjeme od sprednjih predpisov.
Strojnik, ki je na straži pri stroju, sme svoje službeno mesto zapustiti brez pravilne menjave samo v primerih najnujnejše potrebe in, ko je prej obvestil častnika, ki ima stražo.
§ 43.
Strojni dnevnik.	Na vseh pomorskih parnikih, izvzemši parnike
male obrežne vožnje s stroji, ki imajo manj nego 600 indiciranih konjskih sil, je treba pisati strojni dnevnik po navodilu, ki je v ukazu trgovinskega ministrstva z dne 12. julija 1906. 1. (drž. zak. št. 160).
To se prekine samo za čas razpreme.
Strojni dnevnik se mora na zahtevanje predložiti v tuzemstvu pristanskim uradom, v inozemstvu pa konzulskim uradom.
Izpolnjene strojne dnevnike je položiti na pri-stanskem uradu domovinskega pristana parnika in jih hraniti tam pet let.
IV. Oddelek.
Zdravniška služba.
§ 44.
Vzprejem zdravnika, službeno mesto.	Na vsaki ladji na vožnjah izven mej male
obrežne vožnje, ki prevaža več nego 50 popotnikov ali na kateri je vštevši moštvo več nego 100 oseb, mora biti vkrcan avstrijski zdravnik, upravičen izvrševati prakso v tuzemstvu. Ladijskega zdravnika je v tem svojstvu zapriseči in odgovoren je za svoje delovanje v svojem delokrogu na ladji tuzemskim oblastvom. Na ladjah, na katerih je več nego 1000 oseb, je vkrcati še enega zdravnika. Pomorsko oblastvo lahko odveže ladje, ki vozijo v okolišu velike obrežne vožnje, da jim ni treba jemati seboj zdravnika.
Ako bi na potu iz tehtnega razloga ne bilo ladijskega zdravnika ali ako bi postal nesposoben za službo, sme konzulski urad prvega pristana, v katerega priplove ladja, dovoliti, da se za čas potrebe vzprejme kvalifikovan tuj zdravnik ali da se potovanje nadaljuje brez zdravnika.
Ladijski zdravnik se mora po predpisu vpisati v vpisnik. On je podrejen poveljniku in je pod ladijsko disciplino.	>,
(8lovenlsch. )
165
§ 45.
Ladje brez zdravnika.	Na ladjah brez zdravnika mora, ako kdo oboli
	ali se rani, dali prvo pomoč poveljnik ali na njegov zaukaz pripraven ladijski častnik. Poveljnik ne sme zamuditi, da vpraša, ako treba, ko priplove v pristane, zdravnika za svet in da eventualno v ta namen v nujnih primerih prislane tudi v pristanu, ki je na potu, ki pa ni v popotnem načrtu.
Obče dolžnosti zdravnika.	§ 46. Ladijski zdravnik je dolžen brezplačno zdraviti moštvo ladje, popotnike tretjega razreda ali popotnike medpalubja, ki so na ladji, in zdraviti popotnike I. in 11. razreda. Za zdravljenje popotnikov I. in II. razreda naj določi lastnik ladje tarifo, ki jo naj odobri pomorsko oblastvo. Ladijski zdravnik mora moštvo preiskati pred nastopom potovanja ter na potovanju enkrat na teden. Njemu je naložena skrb za higijeno na ladji, preiskovanje živil in pitne vode, imeli mora v redu in nabavljati zdravila in razkužila, nadzirali snažnost prostorov za popotnike, kopalnic in stranišč, stanice za živež, kuhinj in kuhinjske posode. Za naredbe, ki se mu zdé potrebne iz razlogov higijene, mora staviti poveljniku predloge. V porazumu s poveljnikom inora določiti dnevne ure, v katerih je moči z njim govoriti in ki se naj vršč v ambulatoriju. Dolžen je poveljniku vsak dan poročati o zdravstvenem stanju popotnikov in moštva.
Nadzorovanje vkrcavanja popotnikov in blaga.	§ 47. Ladijski zdravnik mora biti v vsakem pristanu navzoč ob vkrcavanju popotnikov. Pazili mora na to, da se ne vkrcajo popotniki ali moštvo z nalezljivimi boleznimi, ki jih je treba naznaniti, niti njihovi rabni predmeti. Prav tako mora prepovedati vkrcavanje oseb, ki z ozirom na svoje zdravstveno stanje na ladji ne morejo imeti potrebnega negovanja in postrežbe. Telesno onemoglim lahko ladijski zdravnik dovoli, da sc vkrcajo, ako jih spremlja oseba, ki je določena za njihovo strežbo. Ladijski zdravnik je dolžen poizvedovati o zdravstvenem stanju pristanov, v katerih ladja pristaja, in eventualno predlagati potrebne profilaktične naredbe. Ob vkrcavanju tovorov ali zalog, ki bi mogli postati škodljivi zdravju moštva ali popotnikov,
*	n. pr. strupov, blaga, ki lahko gnije itd., mora ladijski zdravnik poveljniku predlagati ukrepe, ki so potrebni z zdravstvenega stališča.
Zapisek o bolnikih, dnevnik.	§ 48. Ladijski zdravnik je dolžen pisati zapisek o bolnikih in dnevnik. V	zapisek o bolnikih je vpisovati vse posamezne primere bolezni. 0 bolnikih, ki so nameščeni v prostoru za bolnike, morajo biti razvidni naslednji podatki: bolnikovo ime, starost, poklic, narodnost, pristan, kjer se je vkrcal, diagnoza, terapija, potek, izid in trajanje bolezni. Ako pripada bolnik moštvu, mora biti tudi navedeno, kako dolgo traja nesposobnost za delo. V	dnevnik je vpisovati : Natančne podatke o zdravstvenem stanju moštva ob odhodu in o kakovosti omare za zdravila, razloge, zakaj so se eventualno zavrnili popotniki, poveljniku podane predloge, eventualne okolnosti, ki bi mogle škodljivo vplivati na zdravje moštva ali popotnikov.
Zdravstveno poročilo, statistika.	§ 49. Ladijski zdravnik mora razen zapiska o bolnikih in dnevnika sestaviti zdravstveno poročilo in statistiko bolnikov. Zdravstveno poročilo, ki ni podvrženo poveljnikovi kontroli, obsegaj naslednje podatke: 1.	Ime ladje, trajanje potovanja. 2.	Število moštva, skupno število a) popotnikov v razredih in b) popotnikov v medpalubju: A ob odhodu, B na povratku. 3.	Predstavo občih higijenskih razmer na ladji, zlasti z ozirom na snažnost, ventilacijo, preskrbo z vodo, kakovost in količino živil. 4.	Nedostatke, ki bi utegnili škodovati zdravju moštva ali popotnikov, eventualno predloge, kakö bi se odpravili. 5.	Nalezljive bolezni, nevarne za druge, ime bolnika, njegovo starost, poklic, narodnost, pristan, kjer se je vkrcal, diagnozo, trajanje bolezni, ukre-njene naredbe, razkuževanje, prolilakso. 6.	Pripomnje o drugih boleznih. 7.	Eventualna opazovanja na polju higijene in zdravstva (inozemska zdravstvena služba, naredbe o karanteni, patologija eksotičnih bolezni, ladijska higijena itd.).
4 »	Statistiko bolnikov je pisati po vzorcu, navede-»	nem v prilogi 3, in sicer po eno za potovanje tja in eno za potovanje nazaj. Ako zdravnik za*pusti ladjo, preden se je vrnila v pristan izhoda, mora tako „zdravstveno poročilo“ kakor „statistiko bolnikov“ izročiti poveljniku. Ta odda poročili nasledniku ladijskega zdravnika, ki ju naj piše dalje. Kadar se ladja vrne v zadnji tuzemski namembni pristan, se morata obe poročili, preden se podeli pripustitev v svobodni promet (libera pratica), vročiti pristojnemu uradnemu zdravniku ali, ako ni navzoč, pristanskim in zdravstvenim uradnikom, kojih prvi mora vpogledati v dnevnik. Golice za statistiko bolnikov se dobivajo brezplačno pri pristanskih in pomorskih zdravstvenih uradih.
Lekarnica.	§ 50. Ladijski zdravnik, na ladjah brez zdravnika častnik, ki ga je določil poveljnik, mora imeti ključ do lekarnice seboj. Ako imenovane osebe zapusté ladjo, je treba ključ izročiti častniku, ki je na straži. Ključ do omare za strupe se sme izročiti samo drugemu zdravniku ali poveljniku.
Bolniški strežaji. /	§ 51. Na. popotniških parnikih na daljni vožnji, na katerih je več nego 300 popotnikov, je treba vkrcati bolniškega strežaja; ako je več nego 150 ženskih popotnikov, tudi bolniško strežajko. Ako je na ladji več nego 1000 popotnikov, je treba vkrcati še enega strežaja. Za to se naj izberejo morja vajene osebe, ki so, kolikor mogoče, poučene o negovanju bolnikov in razkuževalstvu. / Vse strežajsko osebje je z ozirom na svoje poklicno delovanje podrejeno naravnost ladijskemu zdravniku. Bolniški strežaji in strežajke morajo stanovali v najbližnji bližini prostorov za bolnike, toda izven teh prostorov. V prostor za bolnike smejo hoditi samo v platnenih haljah, določenih za to. Bolniški strežaji in strežajke se ne smejo privzemati za druge službe, če so bolniki na ladji, razen v primerih nevarnosti. Ako so bolniki na ladji, je strežajem prepovedano prati perilo zdravih oseb ali jim opravljati druge osebne službe.
Osebje za snaženje.
Kuhar.
Obči predpisi.
Ako je treba, je določiti pripravne osebe na ladji za strežaje, kjer strežajsko osebje, kolikor ga je, ne zadošča, ali kjer ni predpisano tako osebje.
V. Oddelek.
Snaženje in kuhinjska služba.
§ 52.
Za snaženje popotniških prostorov je vkrcati posebno službeno osebje, ki se sme v navadnih okol-noslih porabljati samo za to službo. Na vsakih 30 popotnikov v kabinah ali na vsakih 100 popotnikov v medpalubju mora priti ena službena oseba.
Ladje, ki ostanejo s 50 popotniki čez 48 ur na morju, morajo vkrcati kuharja za popotnike.
VI. Oddelek.
Ladijski red za popotnike.
§ 53.
Vsak popotnik mora slušati na ladijski red nanašajoča se naročila poveljnika ah njegovega namestnika.
Popotnikom je prepovedano vmešavati se v stvari ladijske in plovstvene službe, prihajati v vse prostore in dele palube, reservirane za ladijsko službo, ter v druge prostore, ki niso določeni za popotnike. Te prostore je oznameniti s tablicami z napisi.
Pristop do prostora, reserviranega za plovstveno vodstvo, se mora zapreti.
Pušiti pod palubo je dovoljeno samo v nalašč za to določenih prostorih ter v kabinah.
Orožje in strelivo, ki ga imajo seboj popotniki, je ob vkrcavanju izročiti poveljniku.
Odprto goreče luči, ako so sploh dopustne, se ne smejo puščati brez nadzorstva niti v kabinah niti na drugih krajih.
Pijanim osebam se lahko zabrani vkrcanje zlasti na zabavnih vožnjah; osebe, ki vzbujajo s svojo zamazano ali zanemarjano zunanjostjo, z gnusnimi telesnimi hibami ali z nepristojnim obnašanjem nevoljo med popotniki, naj izključi poveljnik, da se ne udeležujejo skupnih obedov in da se ne poslužujejo družabnih prostorov.
Osebe, ki kljub ponovnim opominom motijo s svojim vedenjem ali kršijo red in se ne pokoré poveljnikovim zaukazom, naj se izkrcajo v bližnjem pristanu.
Pritožna knjiga.	§ 54. Na vsaki popotniški ladji je treba imeti pritožno knjigo, ki jo je izdalo pomorsko oblastvo po vzorcu v prilogi 4 in ki je opremljena z uradnim pečatom. Popotniki imajo pravico zahtevati, da se jim knjiga pokaže, in vpisovati v njo. K pritožbam lahko poveljnik sè svoje strani vpisuje pripomnje in jih dâ potrjevati po popotnikih. ' Pritožni knjigi je priložiti en izvod tega ukaza. Popotnike je treba z napisi opozoriti, da je na ladji pritožna knjiga. V pritožnih knjigah se ne smejo delati popravki, zaradi katerih bi se ne moglo čitati prvotno besedilo. Pritožne knjige je na zahtevanje pokazati pri-stanskim ali konzulskim uradom.
Seznamek popotnikov.	§ 55. Na ladjah na daljni vožnji naj poveljnik sestavi seznamek popotnikov v dveh izvodih po prilogi 5 in ga izroči pristanskemu uradu, oziroma konzulskemu uradu. Eden izvod, ki ga naj podpiše poveljnik, se obdrži v uradu, drugi izvod vidira urad in ga vrne poveljniku. Ako se po sestavi seznamka vkrcajo še drugi popotniki, se morajo sestaviti dopolnilni seznamki prav tàko in v stiku s tekočo številko v prvem raz-predelku; ti seznamki se morajo zopet podpisati. Poveljnik je odgovoren za to, da se vsi popotniki zapišejo v seznamek. Popotniki so dolžni po resnici dajati potrebne podatke.
Živali.	VIL Oddelek. Prevoz živali in tovorov na popotniških ladjah. § 56. Žive živali se nikakor ne smejo nameščati na delih palube, ki so neposrednje nad prostori za popotnike. Ako se živali vkrcajo na odprti palubi (brez obrambne strehe), jih je odločiti od prostorov za popotnike z odporno ograjo iz desk ali kaj enakega, za katero ni treba, da bi bila zaprta. Da se scalnica in blato živali ne raznaša, to je treba zabraniti z ne-premočno latvo na palubi in, ako treba, z nepre-močnim odtočnim kanalom.
Ako so živali pod obrambno streho, se morajo ločiti od prostorov za popotnike z zaprlo, čez celo širino ladje in do obrambne strehe segajočo steno ali drugače z enakim vplivom.
Pristanskemu uradu je naloženo določiti znižanje števila popotnikov, določenega v pripustnici, ki je postalo potrebno, ker so se živali namestile v prostorih za popotnike ali na palubi.
Dele medpalubja ali nakladne prostore, v katerih so Živah, je z nepropustnimi ostenji ali z drugimi zadostnimi naredbami odločiti in ventilirati tako, da izločki živali in hlevski smrad nikakor ne morejo priti do prostorov za popotnike.
§ 57.
Tovori.	Tovori, ki so vkrcani na palubah za popotnike,
se morajo založiti in odločiti tako, da popotnikom ne delajo nadlege. Naklade, ki širijo prah ali nesnago, je ločiti od prostorov za popotnike z zaprtimi stenami. Smrdljivo blago ter blago, čigar izparivanje je škodljivo zdravju, se sme voziti samo v nakladnem prostoru, ki je proti krmi za vsemi prostori za popotnike ali na palubi s hermetično zaprtimi linicami.
III.	Poglavje.
Predpis o svobodnem boku (frankobordu).
§ 58.
Dolžnost oznamenila, predpis o svobodnem boku.	Pomorske trgovinske ladje daljnje vožnje in
velike obrežne vožnje vsake velikosti ter ladje male obrežne vožnje čez 100 kosmatih vpisanih bečev morajo imeti, ako vozijo tovorno blago, na zunanji strani na obeh straneh ladje z „nakladnimi znamkami“ oznamenjeno, kako daleč se smejo pripustno največ potopili v vodo, nadalje mora biti z „znamko palube“ oznamenjena višinska lega palube, ki gre nad temi znamkami, in imeti morajo „izkaznico o svobodnem boku“, v kateri naj bodo podatki, potrebni za kontrolo „znamk svobodnega boka“.
Znamke in izkaznice mora namestiti, oziroma izdati klasifikacijski zavod, ki ga za ta namen priznava trgovinsko ministrstvo.
§ 59.
Znamke.	„Normalno nakladno znamko“ je namestiti
v sredini ali kolikor moči blizu dolžinske sredine ladje, merjeno med osovino prove in krme v črti, do katere se sme ladja najbolj potopiti v vodo. Ta
znamka sestoji iz kroga, ki ima 30 centimetrov zunanjega premera, in iz 45 centimetrov dolge vodoravne črte, koje gornji rob, potegnjen skozi središče kroga, označuje obče za poletje v morski vodi , normalno nakladno črto“.
Na parnikih je namestiti poleg normalne nakladne znamke po potrebi „specijalne znamke“, kojih gornji robovi naj veljajo kakor „specijalne nakladne črte“ za različna plovna področja in različne letne čase.
Te specijalne nakladne znamke so popisane:
F. W. (Freshwater) za naklad v sladki vodi;
1. S. (Indian Summer) za potovanja v dobrem letnem času v vzhodnjeindijskem vodovju zapadno od Singapora do Sueza in vzhodno od Singapora med povratnikoma v Tihem oceanu;
S. (Summer) kakor podaljšanje normalne nakladne znamke, za poletje vobče;
W. (Winter) za zimo v obče;
W. N. A. (Winter North Atlantic) za zimo (od oktobra do marca vštevši) za vožnje v Atlantskem oceanu med evropskimi pristani ali ožino Gibral-tarsko in amerikanskim obrežjem severno od rta Hatteras.
Specijalne znamke sestojé iz 23 centimetrov dolgih vodoravnih črt, ki izhajajo od navpične črte, oznamenjene 53 centimetrov proti provi od središča kroga.
Nakladna znamka za sladko vodo je narejena proti krmi, vse druge specijalne znamke proti provi.
Na jadrenicah je poleg normalne nakladne znamke namestili samo znamko F. W. in, ako vozijo čez severnoatlantski ocean, tudi znamko W. N. A.
Znamko palube, vodoravno črto, dolgo 30 metrov, je namestiti nad krogom tako, da je sredina njene dolžine navpično nad središčem kroga in da označuje njen gornji rob kakor „črta palube“ mesto, od katerega je meriti svobodni bok.
Višina, v kateri je črta palube, naj odgovarja gornjemu robu poda glavne ali obrambne palube (pri železni palubi brez poda gornjemu robu strin-gerja) na steni boka ali, ako ima kanal ob ograji ladje, prerezi površine poda palube, podaljšane v njeni krivini, s steno boka.
Širina vseh znamk svobodnega boka mora znašati 25 milimetrov.
Vse znamke svobodnega boka morajo biti v steni ladje vsekane ali vdolbene in na liku ladje na temnem dnu zaznamovane belo ali rumeno, na svetlem dnu pa črno.
Posebne znamke za malo in veliko obrežno plovstvo.
Samovoljno izpreminjanje nakladnih znamk.
Prepoved vožnje za ladje, ki nimajo znamk ali so preobložene.
Lestvica potapljanju v vodo.
Na normalni nakladni znamki je s črkami ozna-meniti zavod, ki je namestil znamke svobodnega boka.
§ 60.
Za plovno področje male in velike obrežne vožnje se lahko zmanjša svobodni bok po pravilih, ki jih je priznalo pomorsko oblastvo.
Na ladjah male in velike obrežne vožnje je zaznamovati znamke, ki odgovarjajo temu zmanjšanemu svobodnemu boku, v krogu s črko „C“-
Ladjam, ki imajo znamke svobodnega boka za oceanske vožnje, se lahko v izkaznici svobodnega boka navede za obrežno vožnjo pripustno zmanjšanje svobodnega boka.
§ 61.
Imeti znamke svobodnega boka, popisane s črkami zavoda, brez pripadajoče izkaznice, nadalje samovoljno izpreminjati ali izbrisati znamke, ki so jih namestili poklicani organi, ter samovoljno izpreminjati karkoli v izkaznici svobodnega boka je kaznivo.
§ 62.
Ladje, ki nimajo predpisu primernih znamk svobodnega boka ali se zaradi svojega naklada potapljajo v vodo čez vsakočasno veljajočo nakladno črto, ne smejo pluti po morju.
§ 63.
Na vsaki avstrijski pomorski trgovinski ladji, ki se potaplja bolj nego en meter, mora biti na osovini prove in na osovini krme na desni strani vrezana „lestvica potapljanja“, razdeljena na decimetre in vsaka soda številka decimetrov mora biti ozname-njena z arabskimi števili, ki se razločno ločijo od ( lika ladje.
N h ladjah, ki imajo razen predpisane deci-metrske lestvice tudi lestvico v angleških čevljih na levi strani ladje, je to lestvico oznameniti z rimskimi števili.
Števila morajo s svojim spodnjim robom stati na tisti delni črtici lestvice, za katero veljajo in naj bodo en decimeter (oziroma pol angleškega čevlja) visoka, tako da služi gornji rob števila za označbo lihega števila decimetrov (oziroma pol angleškega čevlja).
Razen tega naj bodo zaznamovane delne črtice od dveh do dveh centimetrov (oziroma za vsak angleški palec).
(Slovonisch.)
166
Prehodna določila.
Kaz ni
Začetek veljavnosti.
Pred nastopom vsake pomorske vožnje, ki traja od enega pristana do najbližjega pristana več nego 24 ur, je vpisati v ladijski dnevnik potop, prečitan na provi in na krmi.
IY. Poglavje.
Prehodna in kazenska določila.
§ 64.
Vse ladje, ki so podvržene ukazu, je postaviti na ogledovanje v treh mescih od dneva, katerega dobi ukaz moč.
Za ladje, ki so v inozemstvu, pa se v tem času ne vrnejo v tuzemski pristan, lahko pomorsko obla-stvo primemo podaljša ta rok.
§ 65.
Prestopke ukaza naj na prvi stopnji kaznujejo pristojni pristanski ali konzulski uradi z globami do 200 K, ako jih ni kaznovati po kazenskih zakonih.
Izterjane globe se stekajo v zaklad, ki ga upravlja pomorsko oblastvo in ki je določen za podpiranje zasebnih zavodov in društev, ki skrbé za siromašne mornarje in njihove svojce.
Globe, ki se ne morejo izterjati od kaznovanih oseb, je izpremeniti v zaporne kazni od 6 ur do 14 dni.
Prizive zoper odločbe prve stopnje je v 14 dneh po vročitvi odloka nasloviti na pomorsko oblastvo.
Ako pomorsko oblastvo potrdi sodbo prve stopnje, če tudi olajšujč izmero kazni, ni nadaljnjega priziva.
§ 66.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem februarja 1913.1.
S časom, ko dobi moč ta ukaz, se razveljavljajo za ladje, ki so mu podvržene, vsi prejšnji ukazi in razglasi, ki se tičejo v tem ukazu uravnanih stvari.
Itoeßler s. r.
(Za popotniške ladje.)
iz leta 19 .
Priloga I, A.
Pripustnica
parnik........za plovstvo na
vožnji.
Ime plovstvene družbe.................Domovinski pristan.................Znamenje za razlikovanje
kosmato
Vpis. bečve--------------indic. H3 . . .
čisto
zadnje pregledovanje v doku se je vršilo v............dne...............( čin in ime I . .
zadnja revizija kotlov se je vršila v.................„.................\ poveljnika / . .
Osebje ladje
Štab	kvalifikacija	čin	pred- pisano	efektivno na ladji
	častniki			
				
				
	strojniki			
				
				
	zdravniki			
	drugi			
Moštvo	na palubi			
	za stroje			
	za strežbo			
Pripustno število popotnikov
Osebe
Raz-
red
Popotna mesta (del ladje)
Prome-
nadni
prostor
Kvadrat-
nih
metrov
•73 5*
CÖ
a.
Skupaj
Za skupno vsoto .
. oseb (poveljnik, ladijsko osebje in popotniki) so predpisane nastopne ladjice in rešilne stvari:
Pripomnje.
	Vrsta	Število	Kubičnih metrov prostora	Za osebe	«	Vrsta	Število	Kubičnih metrov prostora	Za osebe
I !	Rešilne ladjice A ali D				; Prostor pomožnih ladjic	Pomožne ladjice			
	Rešilne ladjice C					Plavi			-----
	Navadne ladjice D					Plavalna telesà			
	Vsota .					Vsota .			
					Rešilni obroči				
					Plavalni pasovi				
(Od c. kr. pomorskega oblastva) (c. kr. pristanskega in pomorskega zdravstvenega kapitanata).
, dne
Št................iz leta 19 . .
(Za tovorne ladje.)
Priloga I, B.
za . .
Pripustnica
. . .	. . za plovstvo na..........vožnji.
parnik jadrenico
Ime plovstvene družbe..............Domovinski pristan................Znamenje za razlikovanje
kosmato
Vpis. bečev	— ■—------indic. H*.............zadnje pregledovanje v doku se je vršilo v
čisto
j	/ čin in ime \
ne............................( poveljnika )
Osebje ladje
-Q a	Kvalifikacija	Čin	Predpisano	Efektivno na ladji
	Častniki			
				
				
	Strojniki			
				
				
	Zdravniki		1	
	Drugi			
Moštvo	za palubo			
	za stroje			
	za strežbo			
Skupaj
Za skupno vsoto . . . oseb (poveljnik in ladijsko osebje) so predpisane nastopne ladjice in rešila:
Vrsta	Število	Kubičnih metrov prostora	Za osebe
Rešilne ladjice			
Navadne ladjice		J	
Plavalni pasovi			
Skupaj .			
Rešilni obroči
(Od c. kr. pomorskega oblastva) (c. kr. pristanskega in pomorskega zdravstvenega kapitanata).
dne
Izvid.
(Zastava)
Pri ogledu ob odhodu, izvršenem dne................................19 •.
se niso dognali nedostatki. so se dognali naslednji nedostatki.
(Ime)
na parniku (jadrenici)
Sprednji nedostatki se morajo odstraniti do
Prislanski urad:
NB. S tintnim svinčnikom pisani izvirnik izvida je izročiti poveljniku, kopijo z modrim papirjem pa je poslati pomorskemu oblastvu (pristanskemu in pomorskemu zdravstvenemu kapitanatu).
Statistika bolnikov.
d
O
JZ
'd
O
-O
O
O
d
rt
M
>
d
o
Oh
rt
d
0 d rt
1
N
d
o
Oh
rt
d
d
O
jd
Oh
rd
O
-d
2
>
JA
5
O
Oh
o
o-
d
3
'rt
Oh
T3
O
jEj
o
Oh
Oh
I
a
!
m
rS
O
H/3
o
d
Oh
j3
cn
o
d
o o
•§ s
g .3
O, W
c/3
03
d
d
rt
O
rd
‘rt*
Oh
g
C/2
S
d
d
rt
H/3
•3
r</3
O
o.
d
rt
H/3
d?
O
rO
Oh
d
•D
rt
*9
"o -J2 §•■c
Oh
O
H/3
O
E
H’-2 S G
Oh
H/3
O
II
Oh
O
o
o" E
Oh
O
H/3
O
S
d
N
CJ
O
«
d
'S*
o
;o*
š
-S
a>
d
d
rt
'd
rO
S
rt
.S
• ^H
lä
JZ
•rt
Oh
d
C/3
-d
'd
O)
d
N
O
i—^H
ê
^3
g
a
N
O
JH
d
d
§
"d
N
f
rt
'd
o
£
‘C
Oh
E
d
"rt
Q
Pritožna knjiga za popotnike
za parnik
izdana v Trstu, dne..........................................................................19
od c. kr. pomorskega oblastva:
Pozor!
Strani pritožne knjige naj imajo tekoče številke. En izvod ukaza c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 19. avgusta 1912. 1. mora biti priložen.
Popotniki, ki so kaj vpisali, naj blagovolijo pristaviti svoje razločno pisano ime in svoj naslov.
Kraj in datum
Pritožbe popotnikov
I
Poveljnikove pripomnje	Ukrep pristanskega urada ali konzulata
•	i
(SlovenUch’ )
167
Seznamek popotnikov:
O)
_ta
D
a
m
•1
a*
>
o
Q-
<D
S
Opomnja						
Kraj namembe						
Domovinski kraj						
Leto rojstva						
Ime in priimek						1
Otroci stari	manj nego 1 leto	Pisuag				g
		i51gom				a* f
	od 1 do 10 let	flsuag				f
		I5[gOUl				s 1
Osebe čez 10 let		OÎJSU02				s. s
		angora				i
lljojsod mtljAaiç						iš
(+ pojzuj itfgnrjodoj						î ss
efueojtjA um}BQ						s 1
Pristan vkrcanja						*) Za popotnike v ra;
miljAOig ugo^j.						
Dodatek.
Dvojni vijaki.
Nepropustni predeli.
Ravnanje z nepropustnimi dnrinii in njili poskušanje.
Predpisi o gradnji, uredbi in opremi ladij.
I. del.
§ 1-
Telo ladje.
Vsi parniki na daljni vožnji, ki so določeni za odpravljanje popotnikov v medpalubju in ki se po objavi tega predpisa novo postavijo v službo, morajo imeti dvojne ali mnogoterne vijake.
Vse ladje, ki se novo vpostavijo v službo po objavi tega ukaza, morajo imeti nepropustne predele, ustrezno predpisom klasifikacijskih zavodov, ki jih je pripoznalo trgovinsko ministrstvo.
V predelih med dvema nakladnima prostoroma se pod črto maksimalnega potapljanja ne smejo narediti duri, v ostalih poprečnih predelih so pod gorenjo črto potapljanja dovoljene samo premične duri, samozaklepne duri ali duri enake vrednosti. Napeljevanje tunelov je dopustno. Samo pri ladjah brez dvojnega poda so v predelu med strojem in prostorom za kotel dopustni predelni zapahi za spuščanje vode na dnu.
Nepropustni podolžni predeli morajo vedno imeti nepropustne premične duri za spuščanje vode na dnu in druge nepropustne duri, da se z odpiranjem teh duri, če se napolni ena stran, more doseči kolikor moči ravna plavalna lega ladje.
Na ladjah daljne vožnje in velike obrežne vožnje, ki so določene za prevažanje oseb in ki se po objavi tega ukaza novo postavijo v službo, morajo biti priprave za zapiranje vseh duri, zapornic, za-klopnic itd. nepropustnih oddelkov tako urejeni, da se more z njimi ravnati s palube, ki je primerno visoko nad vodno črto. Razen tega mora biti signalna priprava, ki naznanja zapiranje duri predelov.
Nepropustne duri morajo biti vedno pripravljene, da se zaprô, v megli ter ob alarmu ognja in vode pa morajo biti zaprte. Na ladjah daljne vožnje jih je poskusiti pred začetkom vsakega potovanja, na drugih ladjah pa najmanj enkrat v mescu. V ladijskem dnevniku je treba zaznamovati, da se je opravil poskus.
Zabeleiek alarma na ladjah brez ladijskega dnevnika.	Ladje na mali obrežni vožnji, ki ne pišejo ladijskega dnevnika, morajo pisati poseben zabeležek za vpisovanje teh ter vseh drugih predpisanih poskusov in alarmov. Vsak vpis mora podpisati poveljnik.
Odgovornost za stanje duri.	Vodilni strojnik ladje je poleg poveljnika odgovoren za popolnoma uporabno stanje gori omenjenih duri.
Dvojni pod.	Vse po objavi tega ukaza novo v službo postavljene ladje, ki so več nego 75 metrov dolge, morajo imeli dvojni pod, ki gre od prove do krine ustrezno predpisom klasifikacijskih zavodov, ki jih je pripoznalo trgovinsko ministrstvo.
Line.	§ 2. Line in vratca. Vse line gornje palube morajo imeti zadostno visoke dolnje pragove, dobro pristoječe zaklopce in povoščene pokrovce. Dolnji pragovi (solari) in špi-ralji strojne line morajo biti posebno močni, in pragovi na ladjah, ki plovejo čez mejo male obrežne vožnje, najmanj 076 metra visoki. Odprtine nad prostorom za kotel ter okoli dimnika in eventualno nad strojnim prostorom morajo imeti rešetke in razen tega železne ali jeklene zaklopce, ki se dajo snemati. Kakor na gornji palubi, morajo biti tudi vse line v glavni in dolnji palubi dobro zavarovane proti prodiranju vode. Vsi zaklopci lin in povoščeni pokrovci morajo imeti pripravna pritrdila in se hraniti na vedno lahko dostopnem kraju v bližini tistih lin, za katere so določena.
Stranska okna.	Za stranska okna je potrebno močno steklo; okvir, ki bodi narejen iz kovine (pa ne iz litega železa), se mora nepropustno zapirati. Za stranska okna, ki so izpostavljena navalu morja, mora biti vrhutega preskrbljen močen obrambni pokrov. Kadar se rabijo ti obrambni pokrovi ob slabem vremenu, se morajo popotniki obvestiti, da jih ne smejo samovoljno snemati.
Vodna vratca.	V ograji ladje (muradi) bodi toliko manikelov in vodnih vratič in tako veliki, da se more hitro odtekati morska voda, ki se napluska.
Razvrstitev in kakovost zahodov.	§ 3. Stopnico in obrambno narodbe. Iz vseh oddelkov, ki so med trdnimi poprečnimi stenami, morajo voditi pripravne stopnice na gornjo palubo.
Na vseh popotniških parnikih morajo biti stopnice najmanj 08 metra široke, na obeh straneh opremljene s trdno ograjo in se ne smejo vzpenjati več nego 65 stopenj. Na stopnicah, ki ob strani nimajo držaja, je v obrambo otrok pod ograjami razpeti mrežo ali enakovredno obrambno pripravo.
V prostorih za 50 do 150 oseb mora biti dvoje stopnic, za 151 do 200 oseb troje in 'za več nego 200 oseb najmanj četvero stopnic.
Vsako dohodno lino gornje palube je opremiti s trdno kapo za lino najmanj 1-7 metra visoko ali s stopniščem.
Držaji.	Line v popotniških prostorih medpalubja mo-
rajo bili obdane z držaji iz drogov ali verig in držaji morajo biti urejeni tako, da dajejo odraslim in otrokom dovolj varstva.
Na delih palube, kamor morejo priti popotniki, morajo imeti vse stopnice ali zvišane brvi držaje vsaj na eni strani. Nakladne line morajo ostati zaprte, ako se ne rabijo za delo ali za hojo navzdol, ali ako so odprte in ako so njihovi dolnji pragovi (solari) manj nego 0-8 metra visoki, morajo biti primerno obdane z verigami ali vrvmi i. e. rečmi. Istotako je poskrbeti pripravne obrambne priprave za stroje na palubi in za verige sidra.
Šotori in solnčniki.	Za tjsie dele gornje palube in palube za do-
gradnje, ki so odkazani popotnikom za potovanje ali promenado, je preskrbeti šotore, vrhutega pa najmanj za eno stran ladje tudi stranske senčnike.
§ 4.
Uredbo za krmilen,je in poveljevanje.
Število krmilnih naprav.	Parniki z več nego 200 bečvami kosmate pro-
stornine, ki se na novo postavijo v službo in ki so določeni za prevažanje popotnikov, morajo imeti dve krmili, ki sta popolnoma neodvisni drugo od drugega, vsaj eno pa mora gnati strojna sila.
Javljanje krmilnih zapovedi in kontrola.	Ako je ročno ali reservno parno krmilo pod
palubo, je treba, da je z govorilom ali s krmilnim telegrafom spojeno s poveljniškim mostom; parna krmila je opremiti s krmilnim indikatorjem.
Vodilo krmila.	Vodilo krmila mora iti na vseh ladjah v popot-
niških prostorih in na palubi v obrambni cevi ali biti drugače pokrito.
Na ladjah, ki imajo krmilno kolo, je vodilo krmila ali mehanizem, ki premika kolo, namestiti tako, da premikanje kolesa ustreza premikanju ladje. Poveljniški besedi „Desno“ in „Levo“ ter znamenja in signali, s katerimi se potrjujeta ali
Javljanje povelj k stroja.
Rotacijska tabela.
Obče.
Tunel.
ponavljata, morajo oznameniti tisto stran, na katero se naj okrene prova ladje, ne pa položaj argutie.
Strojni prostor je z govorilom spojiti s poveljniškim mostom.
Na parnikih nad 200 kosmatih vpisanih bečev mora biti telegraf do stroja, ki mora biti tako urejen, da se more citati povelje pri stroju in odgovor na mostu. Strojni telegraf je na mostu in pri stroju opremiti z zvonilom. Razen tega morajo imeti te ladje še drugo spojilo med poveljniškim mostom in strojem, govorilo, telefon ali kaj enakega.
Električne uredbe za javljanje povelj morajo biti take, da se more od aparata-prejemnika odgovoriti aparatu, ki javlja.
Na poveljniškem mostu vsakega parnika je namestiti na pripravnem mestu rotacijsko tabelo, pre-računjeno za polovični in polni naklad.
II. del.
§ 5.
Strojni iu kurilni prostori.
Prostori za stroj in kotel morajo biti tako prostorni, da se more udobno opravljati služba in izvrševati vzdrževalna dela.
Ti prostori morajo biti zadostno razsvetljeni, posebno pa tista mesta, s katerih se manevrira stroj ali kjer je manometer, naznanilo višine vode, telegraf in slični aparati.
Posebno je treba paziti na naravno, če treba tudi umetno menjavanje zraka v prostorih za kotel in stroj.
Lestvice ali stopnice, ki vodijo s palube v prostore za kotel in stroje, morajo biti take, da more strežno moštvo hitro zapustiti omenjene prostore.
Vsak ločeni kurilni prostor mora imeti posebne stopnice ali lestvice.
Cev osovine in tečaj vretena morata biti vsakčas dostopna, ne da bi bilo treba premeščati naklad, zaloge i. dr. r.
Vse ladje, ki imajo nad 150 kosmatih vpisanih bečev, morajo imeti tunel (galerijo) za vretena, ki gre od preboja (paratije) do prostora za stroje, ter
Pritrjevanje, dostopnost.
Inverzija gibanja.
Cilindri in garnitura zapahov.
Parovodi.
Oznamonilo covovodov.
Obrambne priprave.
mora biti od tega prostora odločen z nepropustnimi vrati. Ta vrata se morajo dati odpirati in zapirati s palube, kije nad vodno črto. V tunelu je treba namestiti priprave za odvajanje vode.
Tunel mora imeti zadostne odmere, da se morejo udobno opravljati vsi potrebni posli na vretenu, na tečajih, skopčalih, zbijačih potirkov itd.
Stroje in kotle je pritrditi tako, da ne morejo izpremeniti svoje lege, kadar se ladja ziblje.
Kotli naj bodo, ako mogoče, položeni tako, da so vsi šivi plašča dostopni od zunaj.
Vsak glavni stroj mora imeti pripravo za inverzijo gibanja in virator, ki delujeta zanesljivo in s katerima je lahko ravnati.
Na strani poda in pokrova cilindrov je treba namestiti varnostne zaklopnice; isto velja tudi za parnice (predele za razdelitev pare) cilindra srednjega in nizkega tlaka, ako se more pomožna para neposrednje spuščati v nje. Te varnostne zaklopnice morajo biti take, da voda, ki brizga iz njih, ne more nikogar opariti.
Parne cevi se morajo lahko raztezati in krčiti; ako treba, je za to v vode vdelati posebne priprave.
Vsi važni vodi za svežo paro morajo imeti priprave za odvajanje vode; tam, kjer bi mogla uhajajoča voda ali para opariti osebe, je treba na pipah za odvajanja vode napraviti odvodne cevi.
Parne cevovode, ki so na palubi, je varovati mehaniške poškodbe in morajo biti položeni ali varovani tako, da osebe ne morejo priti z njimi v dotiko.
Cevovodi v prostorih za stroje se morajo ozna-meniti z različnimi barvami, da se zabranijo zamenjave.
Ob stenah prostora za stroje in tunela je napraviti ročne latve ali druge naredbe, da komu ne spodrsne.
Stroje je treba opremiti s pripravnimi obrambnimi pripravami tako, da osebje ne more priti v delujoče dele strojev.
Naprej moleče klince vretenskih skopčal, zobata kolesa viratorja itd. je obdati z obrambnimi pločevinami.
Steklene cevi višine vode je varovati s primernimi pripravami, da se ne ubijejo.
Pomožni stroji.
Prostor (bunker) za premog.
Orodje, reservni deli.
Zglasilna dolžnost.
Dopustne vrste olja. Spravljanje goriva.
Te cevi morajo imeti lahko dosežne priprave za zapiranje ali varno delujoče samotvorne varnostne zaklopnice, njihove pipe za izpuščanje vode pa cevi za izpraznjevanje.
Priprave za dviganje pepela ne smejo biti nevarne strežnemu moštvu ; vedra za pepel, ki se dvigajo na vrveh ali verigah, morajo se obesiti tako, da ne morejo pasti.
Ako so pomožni stroji postavljeni v posebnem prostoru, mora biti ta prostor zadostno razsvetljen, zračen in od sosednjih oddelkov ločen z nepropustnimi predeli.
Prostori za premog (bunkerji) morajo biti ločeni od kotlov, cevovode, ki gredo skozi nje, pa je z obojem varovati poškodbe.
Prostore za premog je treba zadostno ventilirati, ako treba tako, da se izsesava prašni zrak in vpihava sveži zrak.
Reservni deli in orodje, ki jih je treba imeti seboj, so razvidni iz prilog 1 in 2.
§ 6.
Tekoča goriva.
Parniki, ki kurijo s tekočim gorivom, se morajo pred nastopom prvega potovanja zglasiti pri pristan-skem uradu izhodnega pristana, da so taki parniki, da se oblastveno preskusi, ali so varnostni ukrepi namenu primerni.
Točka, pri kateri se uplameni porabljano olje, ne sme biti pod 110° Celzija.
Oddelki dvojnega poda, ki služijo za sprav ljanje tekočih goriv, se morajo tako zanetati, da ne propuščajo olja. Najmanj 10 odstotkov tekočega kuriva mora biti v shranki nad dvojnim podom.
Ako gorivo ni nameščeno v nepropustnem dvojnem podu ladje, je treba olje hraniti v zaprtih železnih shrankah. Te shranke je delati tako močne, da so zadostno varne, ako je morje razburkano, tudi če so le deloma napolnjene.
Konstruirane morajo biti tako, da morejo zdržati notranji pretlak polovične atmosfere.
Pri shrankah zaloge, ki so razstavljene, se mora s pločevinskimi žlebovi, koriti, obrambnimi pločevinami i. dr. r. zabraniti, da olje, ki teče iz njih, ne pride v dotiko z nakladom ali v spodnji prostor za stroje.
Nameščanje olja.
Te shranke se morajo od prostorov za naklad in kotel odločiti z dvojno steno nepropustnih ' predelov.
Uredbe sesalk za tekoča goriva se ne smejo porabljati za druge namene.
Vsaka shranka za tekoča goriva mora imeti cev za izzračevanje, ki sega čez gornjo palubo in koje iztek je zavarovan, da vanjo ne morejo gorljive snovi.
Za odstranjevanje zgorelih plinov, ko so se izpraznile shranke, je treba narediti primerno ventilacijsko uredbo.
Dolgi cevovodi morajo imeti primemo število priprav za zapiranje, da se morejo omejiti posledice, če počijo cevi.
§ 7.
Motorji z gorenjem.
Shranke za zalogo rudninskih olj, ki gonijo motor, naj se postavljajo kolikor mogoče izven prostora za motor. Ako se vozi olje v dvojnem podu, mora biti najmanj 10 odstotkov vse zaloge v shranki nad dvojnim podom. Poskrbeti pa je treba, da ne uhajajo niti olje niti gorljivi plini in da se shranka ne segreje od katerihkoli vročih delov motorja.
. Shranke za zalogo rudninskih olj, iz katerih uhajajo ob 760 milimetrih barometrske višine že pri 27 stopnjah Celzija ali manj gorljivi plini (v naslednjem oznamenjeni za rudninska olja vrste A), se morajo postaviti izven prostora za motor.
Vse odprtine je treba zapreti z gostimi mrežami iz žice, ki se dadö lahko snemati, da se snažijo.
Ako se gorivo s pretlakom dovaja motorju, se mora shranka primerno ukrepiti in konstruirati za tlak, ki ustreza dvojnemu obratnemu tlaku. Vse shranke morajo biti iz kovine (železa, jekla) zako-vane, varjene ali spojene in ne smejo služiti za okrepljenje telesa ladje, za nameščanje obročev, kavljev in dr.
Pritrditi se morajo tako, da ne morejo izpre-meniti svoje lege, ako se ladja giblje.
Ako ima shranka za zalogo cev stalnico, se mora dati zapirati in imeti obrambno pripravo.
Polnilne cevi za vse shranke morajo segati nad palubo, ako se uporabljajo rudninska olja, ki izpuščajo pri 760 milimetrih barometrske višine
(SlorenUch.)
168
Medenica za zbiranje olja.
Varnostni ukrepi.
Cevovodi.
šele pri temperaturah čez 27 stopenj Celzija gorljive pline (v naslednjem oznamenjena za rudninska olja vrste B), lahko služijo polnilne cevi, ako imajo na koncu mrežo iz žice, za odvajanje zraka.
Pri shrankah pod tlakom ter za rudninska olja vrste A je cevi za odvajanje zraka na shranki opremiti z zaklopnicami, da se varujejo proti povišanju notranjega tlaka.
Vse shranke za zalogo morajo biti tako postavljene, da se iztekajoče se olje lovi v pločevinskih koritih, žlebovih ali kako drugače in da se more lahko odstraniti.
• Da se prepreči, da se leseni deli ne napojé z vodo, mora biti na lesenih plovilih pod shranko ter pod motorjem za olje nepropustna zbiralna medenica iz kovine, iz katere se more nabirajoča se tekočina zanesljivo odstraniti s sesalkami ah z odvodnimi cevmi, ki vodijo iz ladje.
Prostor na dnu in zbiralna medenica morata biti lahko dostopna in vedno suha. V njih se ne smejo shranjevati snovi, ki se lahko vnamejo, kakor na primer z oljem napojeni bombaž.
V	prostorih z rudninskimi olji vrste A se ne smejo postavljati odprte konve ali druge shranke s temi tekočinami.
V	te prostore se sme hoditi samo z varnostnimi svetilkami. Razsvetljevati se smejo samo s takimi svetilkami ali z lučimi v zaprtih linah v stenah, ki se ne smejo prižigati iz teh prostorov.
V	zaprtem prostoru za motor ter v bližini shrank z rudninskimi olji vrste A je prepovedano pušiti tobak.
Rudninska olja vrste A se smejo vlivati samo tedaj, kadar ni popotnikov na ladji.
Ako je treba pri vlivanju teh olj umetne razsvetljave, se smejo rabiti samo prejomenjene svetilke.
Dovodne cevi k motorju morajo imeti pri shranki in pred motorjem priprave za zapiranje.
Te cevovode je narejati iz raztegnjenih bakrenih cevi brez šiva, kolikor mogoče iz enega kosa; za zvarjanje cevi se sme porabljati samo trdo zvarilo. Med seboj in s stičnimi deli je spajati posamezne kose cevi s kovinsko gostilnimi zavoji in kjer zahteva premičnost cevi, jih opremiti z elastičnimi pentljami ali drugimi primernimi pripravami. Dovodne cevi morajo biti varovane pred poškodbami, toda lahko dostopne.
Izpuhalna cev se mora izdatno hladiti in biti izolirana in, ako ima svoj iztok blizu vodne črte, mora biti taka, da se voda ne more vsesavati nazaj v motor.
t
Užiganje.
Ventilacija. Javljanje povelj.
Shranko stiskanega zraka.
Motorne ladje.
Postavljanje.
Garnituro prostorov.
Karburator (vplinjevalec) mora biti tak, da se uhajanje gorljivih plinov ali tekočin, kadar se ustavi stroj, naredi neškodljivo s pripravnimi ukrepi.
Vod za hladno vodo je na steni ladje opremiti z zaporno pripravo in. izstopno cev z ustavljalno zaklopnico, ako se nahaja pod nakladno črto ali blizu nad njo.
Za odpuščanje vode na najnižjem mestu mo-torjevega prostora za hladno vodo je treba primemo poskrbeti.
Ako se porablja električno užiganje, je treba vse žice skrbno osamiti, jih varovati vode in meha-niških poškodb.
Motorji z odprtimi kurilnimi svetilkami se smejo porabljati samo tedaj, ako se motor goni z rudninskimi olji vrste B in ni postavljen v zaprtem prostoru; take svetilke se smejo, ako so pritrjene na motorju, porabljati začasno za poganjanje tudi v zaprtih prostorih.
Prostor za motorje in prostor za shranke morata biti zadostno ventilirana.
I
Ako je mesto za poveljstvo ladje ločeno od prostora za motorje, je treba poskrbeti za javljanje povelj z glasno zvonečimi telegrafi.
Ako se uporabljajo za poganjanje in inverzijo motorja shranke s stiskanim zrakom, jih je opremiti vsako z enim manometrom in z varnostno zaklopnico. Preden se denejo v obrat, ter vsak opeto leto jih je treba poskusiti gledé tlaka s poldrugim obratnim tlakom; vrhutega jih je preiskati vsako leto.
V tem ukazu za parnike predpisane obče pogoje je zmislu primerno uporabljati na motorne ladje.
§ ».
Hladilni stroji.
Hladilni stroji, za kojih obratovanje se ne porabljajo zdravju škodljive snovi, se lahko postavijo v prostoru za stroje ali v prostoru, ki je z njim v zvezi.
Hladilni stroji, ki delajo z žveplasto kislino ali amonijakom, se morajo postaviti v prostoru, ki je popolnoma odločen od ostalih prostorov, v katerih so ljudje.
Ta prostor mora imeli za zračenje dve odvodni cevi, ki vodita pod milo nebo in kojih ena vstopa na najvišji, druga pa na najnižji točki.
Hramba snovi za obratovanje.
Napetost, vrsta toka.
Gradnja izdelovalcev toka.
Postavljanje In poganjanje izdelovalcev toka.
Prostor se mora nepropustno zapreti z vrati. Ta vrata je urediti tako, da se dado odpirati in zapirati z dveh po prostoru ločenih mest, do katerih ne more neposrednje priti plin, če uhaja.
' Steklenice, v katerih je snov za obratovanje pod velikim tlakom, se ne smejo skladati v prostoru za stroje ali v prostoru, ki je z njim v neposrednji zvezi, kakor na.primer v tunelu osi.
§ 9-
Električna naprava.
V mreži razsvetljave je praviloma dopusten enaki tok do 110 voltov in za prenos sile enaki tok do 220 voltov.
Za porabljanje izmeničnega toka mora brodarsko podjetje od primera do primera dobiti odo-brenje pomorskega oblastva.
Dinamostroji morajo biti grajeni tako, da se morejo, delujoči za generatorje, v pol ure preobremeniti za 25 odstotkov, in delujoči za motorje, v treh minutah s 40 odstotki, ne da bi nastal nedopusten ogenj na ščeteh.
Povišba temperature na navojih, kolektorjih, na železu in na tečajih naj pri tem, ako je izolacija iz bombaža, ne presega 50, in ako je iz sljude (tinjca), asbesta ali kaj enakega, ne 80 stopinj Celzija po nepretrgani deseturni polni obremenitvi.
Kolektorji se ne smejo tako močno prijemati, da se morajo gladiti, preden poteče 24 ur.
Kontakti naj bodo nameščeni na zavarovanih mestih.
Vsak dinamostroj in vsak motor mora dobiti tablico, ki ima naslednje podatke:
1.	obratno napetost v voltih,
2.	število obračajev na minuto,
3.	normalno dopustno obremenitev v ampèrih.
Dinamostroji se morajo postavljati najmanj 10 metrov od normalnega kompasa.
Akumulatorje je namestiti na palubi ali v posebnih prostorih, v katere je prepovedano hoditi z odprto lučjo, in to tako, da kislina ne more iztekati, kadar se ladja ziblje.
Gledé ognja nevarne tvarine se ne smejo porabljati za gradnjo posod akumulatorjev.
Stikanje.
Zistern vodove naprave.
Gradivo in izmere roda.
Polaganje vodov.
Na stikalnici, ki jo je narediti iz nezgorljivega gradiva, je namestiti za vsak stroj mernike toka in napetosti z navedbo normalne obremenitve, nadalje iztikala in zavarovala za vsak krog toka tako, da je med obratom kontrola lahko mogoča.
Vsak krog toka mora biti označen s tablico.
Poseben vod mora voditi od stikalnice k stranskim svetilkam in svetilkam na jamborju in poskrbeti se mora za to, da se more častnik na straži vedno prepričati o pravilnem delovanju.
Izstikala tega voda ne smejo biti dostopna nepoklicanim osebam.
Nove naprave naj se napravljajo vedno po zistemu dvojnih vodov (osrednja naprava).
Obstoječe naprave po zistemu z enim vodom se lahko puščajo z odobrenjem pomorskega obla-stva, ako ne gre za ladje, ki vozijo petrolej ali drug gledé ognja nevaren naklad.
Za gradivo voda je porabljati elektrolitiški baker, ki ima najmanj 90 odstotkov kemijsko čistega bakra. Prerez žic, kabljev mora biti odmerjen tako, da na kvadratni milimeter ne poteče več nego 1‘6 ampèra.
Vsaka žica ne sme imeti več nego 2 in ne manj nego 1-2 milimetra v premeru.
Gradivo za izoliranje se ob temperaturi 70 stopinj Celzija ne sme preveč omehčati; odpornost mora po 24urnem ležanju v vodi znašati še 350 megl*omov na kilogram.
Izolacija mora biti popolna proti močno vlažnemu zraku.
Vode je treba polagati tako, da se morejo lahko preiskovati, in sicer ali v lesenih žlebih s privitimi pokrovi ali v znotraj izoliranih železnih ceveh (Bergmannovih ceveh) z namenu primerno porazdeljenimi: stičnimi dozami in ogibaje se ostrih ovinkov.
Oklopljeni ali armirani kablji se lahko brez druge zaščite pritrjujejo na lesenih pločicah s kop-čicami za pritrjevanje kabljev; polagati jih je v cevi, ako je vod izpostavljen visoki temperaturi, močni vlažnosti ali mehaniški poškodbi.
Kjer prehajajo vodi skozi nepropustne predele in skozi palube, morajo biti bronaste mašilne pušice.
Spojišča žic in kabljev se morajo zvariti brez uporabljanja kislin.
Konci kabljev morajo imeti privarjene kovinske končne kose, da nudijo kontaktom dobro površino.
Zavarovala.	Vse odcepke z zmanjšanim prerezom voda je
varovati z zavarovali zoper topljenje, kojih prerez je odmeriti tako, da zdržč še dvakrat močnejši tok, nego je dopusten za žice, ki jih je zavarovati.
V nakladnih prostorih in v prostorih, v katerih se morejo razvijati razpočni plini, ali kjer je iz drugega vzroka nevarnost ognja, se ne smejo nameščati niti zavarovala niti iztikala.
Za notranjo razsvetljavo se lahko porabljajo Svetilke za notranjo razsvetljavo.	žamjce a ogljenimi ali s kovinskimi nitimi ter žar-
nice s pokovinjenimi ogljenimi nitimi.
Ročne svetilke in razsvetila, ki so nameščena na krajih, kjer se lahko poškodujejo, kakor se to lahko zgodi pri posameznih svetilkah v prostoru za stroje, kotle ali naklad, morajo biti zavarovana z mrežami.
Ako je treba v shrambah za premog (bunkerjih) razsvetljave, morajo te shrambe imeti ob stenah okenca za luči, v katerih se namestijo žarnice, tako da plini, ki se eventualno razvijajo, ne morejo priti v dotiko niti s svetilkami niti s stikali in zavarovali.
Za zunanjo razsvetljavo in razsvetljavo palube Svetilke za zunanjo razsvetljavo.	se lahko porabljajo skupine žarnic, takozvane solnč-
nice, in obločnice, zlasti za reflektorje.
Izmed obločnic se lahko porabljajo tako obloč-,	nice z odprtim lokom luči, svetilke z zaprtim lokom
luči (trajne svetilke) in svetilke z enakim tokom z omejenim dovajanjem zraka (štedilne svetilke) kakor tudi obločnice s plamenom — in to postavljene zunaj.
Na krajih, kjer bi žareči kosci oglja, ki odpadajo od obločnic, mogli biti nevarni, sc mora to zaprečiti s primernimi pripravami.
Električno gnani pomožni stroji.	Ako se porablja elektrika za poganjanje po-
možnih strojev, mora dobiti vsak tak stroj poseben elektromotor, tako da je stroj neodvisno od drugih vedno sposoben za obrat.
Motorji ter stikala in zavarovala naj bodo kolikor mogoče zaprti, da so zavarovani pred brizganjem vode in prahom.
Za nameščanje električnih priprav za zapiranje predelnih vrat in za električno poganjanje stroja za
veslanje mora brodarsko podjetje od primera do primera dobiti odobrenje pomorskega oblastva.
Zapiranje.
Obrambne rešetke.
Vobče.
Sesalke santine.
§ io.
Zveze z morjem.
Vse cevi, ki se iztekajo ali stekajo pod vodno črto ali blizu nje, izvzemši cevi za odtekanje stranišč, manikel i. dr., morajo imeti tik ob steni broda nameščene zaporne priprave.
Te zaporne priprave morajo biti kolikor mogoče vidne in tako nameščene, da se more z njimi vsakčas ravnati, ne da bi se snemale ploče itd.
Pipe morajo biti tako urejene, da se more ključ sneti samo tedaj, kadar je pipa zaprta.
Za zapiranje vodov, skozi katere more iztekati voda iz kotlov ali prodirati iz morja v notranjost ladje, se smejo porabljati samo zaklopnice (ventili).
Izvzet je od tega samo vod, ki služi za od-jemanje morske vode za škropljenje pepela, ki pa mora imeti dve pipi. Premer tega voda ne sme presegati 38 milimetrov.
Cevi (stranišč i. dr.), ki se iztekajo pod črto največjega naklada ali blizu nje, morajo biti take, da voda ne more prodirati skozi nje.
Vse večje odprtine za vpuščanje morske vode morajo imeti ob steni ladje rešetko.
§ H-
Sesalke in uredbe za gašenje ognja.
Gledé števila, velikosti in storilnosti sesalk morajo ladje ustrezati najmanj tistim zahtevam, ki jih stavijo klasifikacijski zavodi, priznani od trgovinskega ministrstva.
Vsi parniki morajo imeti dve sesalki santine, ki ju gonijo stroji, ki pa sta neodvisni druga od druge; vsaj ena izmed njih mora biti v stanu sesati iz vsakega nepropustnega oddelka, izvzemši gavun in prostor za verige, ter druge prostore manjše količine.
Za ladje z glavnimi stroji z manj nego 100 konjskimi silami zadošča ena sesalka santine.
Girkulacijska sesalka mora imeti sesalni vod iz prostora za stroj, ta vod pa mora imeti povratno za-klopnico, ki je urejena za zavijanje.
Cevi sonde.
Naprava za sesalko težine.
Poleg tega mora imeti vsak s počeznimi predeli oddeljeni oddelek vsaj eno zadosti močno sesalko, s katero se more ravnati z gornje palube.
To določilo odpade samo tedaj, kadar katerakoli druga priprava omogoča sesati vodo iz nepropustnih oddelkov, tudi ako se izločijo priprave za sesanje vode iz santine, ki so postavljene v prostoru za kotel in stroj.
Ako spredaj omenjene sesalke niso postavljene na gornji palubi, se je treba postavljaje jih ozirati na okolnost, da izsesana voda ne more teči nazaj v notranjost ladje.
Cevi tlaka, kar jih je, naj se iztekajo nad črto največjega naklada.
Za ročne sesalke morajo biti pripravne kljuke na lahko dosežnih mestih.
Sesalke ne smejo biti postavljene višje nego 7 metrov nad sesalnim košem.
Sesalni koši se morajo dati snemati in biti lahko dostopno nameščeni.
Cevovode je polagati tako, da se more voda spravljati iz najnižjega mesta vsakega oddelka; ako pri ladjah z dvojnim podom ni vodnjakov, mora biti ločen cevovod za vsako stran ladje.
Cevovode je polagati varovane in dostopne in praviloma naj ne vodijo skozi shrambe za oglje. Ako se temu ni mogoče ogniti, se mora poskrbeti za primerno zaščito. Ob prehodu skozi nepropustne ločilne stene jih je treba pritrditi tako, da voda ne more prehajati od enega/oddelka v drugega.
Zaporne priprave cevovodov santine se morajo tako urediti, da se more z njimi ravnati iz prostora, v katerem je pripadajoča sesalka santine, ali s palube, ki je nad črto največjega naklada; omarice za-klopnic morajo imeti vzratno delujoče zaklopnice, ki se morejo zaviti.
Vsak nepropustni oddelek ladje mora imeti cev sonde, ki gre od santine do najbližje palube nad črto največjega naklada in do katere se more vedno priti.
Za vsak prostor, ki služi za vzprejemanje vodne težine, je treba narediti za njega polnjenje in iz-praznovanje cevovod, ki je popolnoma ločen od voda santine.
Dopuščati mora, da se more voda težine popolnoma odstraniti tudi tedaj, kadar je ladja močno nagnjena.
Omarice zaklopnic za vod od sesalke santine in težine morajo biti ločene in tako nameščene, da se prostor ladje ne more nikakor poplaviti z vodo, tudi Če se služba opravlja površno.
Načrt odvodnih revi.
Kovne sesalke na motornih ladjicah.
Lovilne stene za ogenj.
Farmi brizgalniva.
Cevi brizgalnice.
Uredbe, da se zaduši ogenj s puro ali plinom.
Kkstinktorji.
Čelade za dim, varnostne svetilke.
‘>09
Vsak oddelek dvojnega poda, ki je sam zase oddeljen in služi za vzprejemanje vodne težine, mora imeti vsaj po eno cev za-zrak in cev sonde.
Pri parnikih z dvojnim podom in več nego pet nepropustnimi ločilnimi stenami mora biti na ladji natančen načrt vodov za sesalke santine in težine.
Motorne ladjice, ki prevažajo popotnike, morajo imeti vsaj ročno sesalko za črpanje vode.
Na ladjah z mostom z zastorom in na ladjah z ohranjenim mostom je v nagradnjah, ki so nepo-srednje nad glavno palubo, ako so določene za nameščanje popotnikov ali naklada, napraviti železne ločilne stene (stene za ogenj) v presledkih dolgih največ 40 metrov.
Popotniške ladje, ki imajo nad 200 vpisanih bečev kosmate prostornine, morajo imeti zadostno močno in vedno v dobrem stanu hranjeno parno brizgalnico, koje vod tlaka gre na glavno palubo.
Za ročne in parne sesalke mora biti zadostno število cevi, cevi za brizganje in prikladnih zavojev ter primerni reservni kosi cevi.
Pipe in zavoji se morajo tako namestiti in porazdeliti, da se morejo cevi lahko nadeti, ako izbruhne ogenj. Cevi morajo biti tako dolge, da se more potrebna voda za gašenje lahko napeljati na vsako mesto ladje. Gevi je treba hraniti tako, da so takoj pripravljene za rabo.
Ladje na daljnji vožnji in na veliki obrežni vožnji, ki služijo za prevažanje več nego 200 popotnikov, morajo imeti uredbe, oziroma aparate, ki omogočajo zadušiti ogenj s paro ali plini.
Aparati morajo bili odobreni po pomorskem oblastvu.
Na vsaki ladji na daljnji vožnji in veliki obrežni vožnji ter na popotniških ladjah na mali obrežni vožnji mora biti pod palubo na različnih mestih najmanj 6 ekstinktorjev, na tovornih ladjah na mali obrežni vožnji 2 ekstinktorja sistema, ki ga je odobrilo pomorsko oblastvo.
Na zunanji strani ekstinktorjev mora biti primerno navodilo za rabo.
Nadalje morata biti na vsaki popotniški ladji na daljnji vožnji dve čeladi za dim in dve varnostni svetilki, na tovornih ladjah na daljnji in veliki obrežni vožnji, ki imajo naložen premog, ena čelada za dim.
169
(Slovenitch.)
Gasilne priprave na motornih ladjicah.	Na motornih ladjicah, ki prevažajo popotnike, je sesalko santine hkratu urediti za sesalko za gašenje ognja. Razen tega morajo imeti seboj ekstinktor ter vrečo z najmanj 10 litri peska.
Dopustna kakovost gledé lege in gradnje.	IH. del. § 12. Prostori in palube za popotnike. Izmed palub, porabljanih za nameščanje popotnikov, ne sme biti več nego ena pod vodno črto. Višina prostorov ne sme biti manjša nego 1'83 metra, merjeno od poda do spodnjega roba tramov palube.	' Nagradnje se smejo porabljati za nameščanje popotnikov samo tedaj, če spadajo k permanentni zvezi z ladjo, če so na vseh straneh zaprte in nudijo dosti varnosti. Nedopustno je nameščati popotnike v naj-doljnjem nakladnem prostoru, ali na nakladih ali na začasno položeni palubi, nadalje na neobloženih delih železnih palub, ki so izpostavljeni vremenu, ali neposrednje pod njimi.
Dopnstna kakovost gledé higijensklh lastnosti prostora.	Za popotniške prostore smejo služiti samo dobro ventiliram, dobro razsvetljeni in nevarnih ali zdravju škodljivih vplivov varovani prostori. Kjer so popotniški prostori ob okrovu za stroj, proštom za kotel, dimniku ali hladilnem prostoru ali blizu njih, se mora z uspešnimi pomočki zaprečiti vplivanje temperature. Od ladijskih prostorov, iz katerih prihaja mokrota ah nadležen duh, jih je odločiti s primernimi uredbami. Nameščanje popotnikov v prostorih, ki niso zadostno razsvetljeni z naravno lučjo, se lahko dovoli, ako so zadostno razsvetljeni z električno lučjo in nudijo za vsakega v njih nameščenega popotnika namesto zračnega prostora, predpisanega v § 13, najmanj 4 kubične metre zračnega prostora; pri tem se za preračun zračnega prostora jemlje višina prostora z 2*4 metra največ.
Obrambni nkrepi.	Vse odprte palube, ki so na razpolaganje popotnikom, morajo imeti na svojih koncih in ob straneh primerno ograjo ali trdne držaje, na ladjah na daljnji vožnji najmanj 1'2 metra visoke, na drugih ladjah najmanj 1 0 meter visoke. Vodoravne latve držajev ali drogi naj ne bodo bolj nego 0-25 metra narazen, drugače mora bit
močna mreža napeta pod gornjo latvo držaja do palube, da otroci ne morejo pasti v vodo. Na vrati-cah ograje za vodo se morajo narediti obrambne rešetke.
Oznamenilo popotniških prostorov.	Vse popotniške ladje je na njihovih dohodih
oznameniti s stalno nameščenimi tablicami. Na tablicah je poočititi določbo prostora, popotniški razred (ako se ločijo razredi), število popotniških mest in številke (ali prvo in zadnjo številko) stalnih ležišč.
Kabine, ki imajo stalna ležišča, morajo biti oznamenjene samo s številkami ležišč.
§ 13.
Odmerjanje števila popotnikov.
Ha ladjah na daljnji vožnji in veliki obrežni vožnji. Število popotnikov se ravna po ležiščih, kar jih
je v zaprtih nagradujah in v medpalubjih.
Kjer so razvrščena stalna ležišča, se določajo popotniški prostori za kabine in za popotnike v med-palubju po številu teh ležišč, ako ustrezajo § 14 in ako je v vsaki ločeni spalnici za vsakega popotnika „ v nagradnjah ali v prvem inedpalubju 2-5, v glo-bočjih medpalubjih 3 kubični metri uporabnega prostora.
Izračunjaje uporabni prostor se za višino med-palubja ne računa nikdar več nego 2 4 metra.
V prostorih za nameščanje popotnikov, v katerih ni stalnih ležišč, se določa število popotniških mest za popotnike v medpalubju po površini palube, ki se more rabiti za ležišče. Pri tem mora priti na vsakega popotnika v nagradnjah ali v prvem med-,	palubju 11, v spodnjih medpalubjih 1-3 kvadrat-
nega metra prazne površine palube.
Kazen popotnih prostorov bodi popotnikom na poljubni palubi na zraku na razpolaganje skupen promenadni prostor, tako da pride za vsako osebo 0-45 kvadratnega metra prazne palube, in ako bi bil za popotnike v kabinah 1. in 2. razreda reserviran večji prostor palube, mora biti za popotnike 3. razreda na ostalih delih palube prej oznamenjena . izmera promenadnega prostora.
Popotni prostor za popotnike na palubi je preračunih s 084 kvadratnega metra prazne površine palube. Za to je uporabljati samo gornjo palubo. Ako na ladjah na veliki obrežni vožnji gornje palube ne tvori glavna paluba (eventualno z zvišanim kasa-
Na mali obrežni vožnji.
Merjenje površine palube.
rom) ali zaščitna paluba, temveč paluba z zastorom, promenadna paluba ali delni kasar, ne sme dolžina delov palube, odmerjenih za popotnike na palubi, v vsem presegati četrtine vpisane dolžine ladje. Katere dele palube je odmerjati v takem primeru, se prepušča, da odbere lastnik ladje.
Število popotnih prostorov v kabinah in drugih zaprtih nastanovalnih prostorih s stalnimi ležišči se določi kakor zgoraj, toda v nagradnjah in v prvem medpalubju se zahteva, da prideta na osebo v prvem medpalubju samo 2-0, v nižjih medpalubjih 2-3 kvadratna metra uporabnega prostora.
V prostorih za nastanovanje, ki nimajo stalnih ležišč, se določa število popotnih prostorov na ladjah na mali obrežni vožnji s 0-75 kvadratnega metra prazne palube za osebo.
Prav tako se lahko vrhutega na ladjah na mali obrežni vožnji izmerjajo jedilni saloni ter vsi drugi družabni prostori.
Za promenadni prostor je za vse popotnike, ki imajo svoj popotni prostor v zaprtih prostorih, reser-virati na poljubni palubi na zraku 0-25 kvadratnega metra prazne palube.
Popotni prostor za popotnike na palubi je odmeriti s 075 kvadratnega metra prazne palube za osebo. Za to se more uporabljati poleg gornje palube tudi vsaka pripravna paluba nagradenj.
Na ladjah na mali obrežni vožnji, kojih pot znaša na vožnji tja in nazaj skupaj več nego 150 milj, mora biti za šesti del popotnikov na palubi obramba zoper veter in grdo vreme v prostoru, določenem za to pod palubo ali na palubi, eventualno tudi pod želvasto palubo, odprto samo proti krmi, ali kaj enakega. Take prostore je izmerjati po meri, določeni za popotne prostore na palubi.
Za palubo za popotnike se ne merijo:
a)	tisti deli palube, ki so reservirani za vodstvo ladje ;
b)	vsi deli palub nagradenj, ki segajo čez telo ladje ali brez zadostne opore čez strani ali konce nagradenj, ter deli palube, ki počivajo samo na enostavnih podporah palube ali na nepopločenih rebrih ladje, ki segajo nad gornjo palubo ;
c)	vse površine palube nagradnje, ki niso zadosti močne, da bi nosile eventualno toliko oseb, kolikor jih ima prostora na njih, če stojé tesno
Površina palube, ki se znracuni za popotne In promenadne prostore, „prazna“ paluba.
Merjenje.
/manjšanje števila popotnikov.
Stavbna naprava prostorov.
stisnjene, ter površine palub, na katerih bi slučajno kupičenje ljudi spravilo stabilnost ladje v nevarnost. Skrbeti je za to, da na take dele palub ne morejo priti popotniki;
d) prehodi med hišicami na palubi in ograjo ali držajem, ako so manj nego 08 metra široki, , nadalje hodniki, ki morajo v nagradnjah ali medpalubjih ostati prosti za promet.
Popotni, oziroma promenadni prostori se smejo popotnikom vsakega razreda odkazovati samo na prazni površini palube. Z oznamenilom „prazna površina palube“ je umevati tisto površino palube (gornje palube, medpalubja; mosta, promenadne palube), ki ostane med kanali ob ograji ladje, od-bivši vse zapreke (kakor so line, stopnice, solari, špiralji, ladjice, jamborji, okrovi strojev, dimniki, verige za sidra, vinči, stalni predmeti oprave itd.) za bivanje popotnikom in ki jo ogledovalno oblastvo odmeri, da je pripravna za to. Stalne sedeže in ležišča je računati k prazni površini palube, ako z blazinami ali posteljnino vred niso višja nego 1 meter nad palubo.
Popotniški prostori in površine palube se premerijo na podlagi v § 10 ukaza omenjenega načrta za razdelitev popotnikov, preden sc ladja prvikrat postavi v službo in kolikorkrat se izpremené uredbe za popotnike.
Ako postanejo izmerjeni pbpotniški prostori ali površine palube iz kateregakoli razloga nerabni za popotnike, se zmanjša število popotnikov, ki se smejo vkrcati, za število nerabnih popotnih in promenadnih prostorov. Ako gre za trajno zmanjšanje prostorov, je lastnik ladje dolžen to naznaniti pomorskemu oblastvu, ki mora popraviti pripustnico. Ako se začasno zmanjšajo prostori, mora poveljnik to naznaniti vsakočasno pristojnemu pristanskemu uradu, da se v izvidu zabeleži začasno znižanje in svoje-časno zopet zvišanje prvotnega števila popotnikov.
§ U.
Spalnice za popotnike.
Spalnice je s stenami ločiti od vseh drugih prostorov ladje.
Deli železnih palub, ki so izpostavljeni vremenu in ki so nad spalnicami, se morajo pokriti z lesenim
	obrambnim krovom, pritrjenim na njih in debelim najmanj pet centimetrov, ali z drugim slabim vodilom toplote. . Zoper toploto prostora za kotel ali stroj je treba spalnice dobro varovati.
OBče spalnice se morajo ločiti po spolih.	V občih spalnicah se mora skrbeti za ločene prostore za moške in ženske. Dečki, mlajši nego 10 let, se lahko vzamejo seboj v ženski oddelek.
Odknzovanjc ležišč.	Popotniki, ki ostanejo na ladji dve noči zaporedoma, morajo imeti, ako so popotniki v razredih, v svoji kabini postelj, ali za ležišče pripraven divan, in ako potujejo v medpalubju, morajo imeti primerno ležišče, ki je varovano pred vremenom. Popotniki v medpalubju, ki prebijejo na ladji šest noči, imajo pravico do postelje. Po običajih dežele se lahko odstopi od te poslednje določbe.
Izmere postelje.	Vsaka postelja mora biti najmanj 1 '83 metra dolga in 060 metra široka, mora imeti spalno žimnico, blazino pod glavo in, letnemu času primerno, eno ali dve odeji. V ženskih oddelkih bodi 5 odstotkov postelj najmanj 0*80 metrov širokih.
Razvrstitev postelj v zbiralnih prostorih. 1	V zbiralnih prostorih, ki so opravljeni s stalnimi posteljami, smeta stati dve vrsti postelj druga nad drugo, ako višina medpalubja presega 1 '86 metra. Nameščati več nego dve vrsti ni dopustno. Razdalja spodnje postelje od poda mora znašati najmanj 0*40 metra, razdalja med obema posteljama, ter tudi razdalja med gornjo posteljo od gornje palube pa 0*70 metra. Postelje, koje stojé po dolžini ali širini druga poleg druge, se morajo ločiti z nizkimi stenami, ki se lahko odstranijo. Od praga lin morajo biti postelje najmanj 50 centimetrov daleč. ‘ Vsaka postelja mora na eni strani po dolžini ali širini prosto stati. Hodniki med vrstami postelj morajo biti najmanj 0*60 metra široki in se ne smejo zastaviti niti s popotno prtljago niti z drugimi rečmi. Da se pride v gornjo posteljo, morajo biti pri rokah prenosne lestve, najmanj ena za vsakih 100 takih postelj.
Ozuuiiioiiilo ležišč.	Vsa ležišča, viseče mreže ali postelje je ozna-meniti s tekočimi, dobro vidnimi številkami.
s
Določba če/,normal no široke postelje.	Vsaka normalna postelja je določena samo za
eno osebo. Nosečim ženskam ter materam, ki imajo seboj dete, staro manje nego eno leto, je odkazovati 080 metra široke postelje.
Snemanje postelj popotnikov v medpalnbju.	Postelje, ki so jih na potu uporabljali popotniki
v medpalubju, se v namembnem pristanu ne smejo sneti prej nego 12 ur potem, ko se dopusti svobodni promet, razen ako bi popotniki pred potekom tega časa prostovoljno zapustili ladjo.
§ 15.
Kakovost popotniških prostorov.
V obče.
Lik.
Ventilacija.
Kurjava.
Vsi prostori, ki jih uporabljajo popotniki, morajo biti snažni, imeti dosti svetlobe ter primemo pripravo za ventilacijo, in kolikor mogoče, biti varovani zoper mokroto, smrad, toploto in druge nadležne vplive.
Vsi prostori morajo biti popleskani s svetlimi, niti gledé ognja nevarnimi, niti strupenimi barvami.
Ladijski prostori, v katerih je bil poprej naložen smradljiv naklad, se morajo do dobra izmiti in prezračiti, preden se vkrcajo popotniki.
Vsak prostor, v katerem je lahko 50 do 100 popotnikov, mora imeti dve cevi za ventilacijo odobrene konstrukcije. Za vsakih nadaljnjih 100 popotnikov mora biti še ena cev za ventilacijo, ah se mora primerno povečati premer ventilacijske cevi; ventilacijske cevi morajo biti koristno razvrščene in vsaka izmed njih mora imeti najmanj 30 centimetrov premera. Vsi prostori, ki so v prvem medpalubju stransko od prostora za stroj in kotel, ter vsi popotniški prostori v drugem in naslednjih medpalubjih pod glavno palubo morajo imeti električne ali enakovredne ventilacijske priprave.
Ventilacijske cevi morajo segati do potrebne višine nad palubo, eventualno nad šotore za solnce in dež. Pod palubo morajo biti tako razvrščene, da zračni tok ne zadeva neposrednje na postelje.
Druge priprave za zračenje so pripustne, ako se po preudarku pomorskega oblastva doseže enak vpliv.
Manjši prostori ali kajite morajo imeti ventilacijo, ki zadošča po preudarku ogledovalnega oblastva.
Prostori, ki so določeni popotnikom za bivanje, se morajo v mrzlem vremenu kuriti; zaradi tega
morajo imeti namenu primerne kurilne uredbe. Železne peči niso dopustne.
§ 1«.
Prostori za moštvo.
Odmerjanje prostorov.	Na vseh ladjah mora biti prostor, ki je določen
za nastanitev moštva, tako velik, da pride na vsako osebo 3'5 kubičnega metra zračnega prostora in 075 kvadratnega metra prazne površine palube.
Ako je za moštvo posebna jedilnica, zadošča v stanišču za vsakega mornarja 0-6 kvadratnega metra prazne površine palube.
Preračunjaje zračni prostor se odbijejo v stani-ščih vgrajene sestavine ladje ter, kar je potrebnih predmetov oprave (omare, skrinje i. dr.).
Višina stanišča mora znašati 1 *83 metra, merjena od spodnjega roba trama palube do poda. Višina palube, ki znaša več nego 2 metra, se šteje samo za 2 metra.
Na vitko zgrajenih ladjah ni vpoštevati prostora od prove do 0-5 metra pred prvo stransko lučjo, kadar se preračunja predpisani zračni prostor. „Prazna površina palube“ je tisti del palube, ki ostane, ko se odračunijo vse zapreke kakor ventila-torji, cevi za verige, nepremični predmeti oprave (postelje, omare).
Stavbna naprav«, bigljeuskl zahtevki.	Dohod do prostorov za moštvo ne sme biti
oviran, tako da se more lahko uiti, ako bi nastal požar.
Prostori za moštvo morajo biti z ločilnimi stenami odločeni od nakladnega prostora, od stanic za zaloge in svetilnice, od skladišča barv, od kuhinje, stranišč ter prostorov, ki služijo za nameščanje žive živine. Prostore za moštvo je treba varovati mokrote, smrada, gorkote sosednjih prostorov kakor drugih nadležnih vplivov. Pod prostorov za moštvo mora biti obložen z lesom ali z drugim slabim vodilom toplote, ki se lahko snaži. Stene, podi in stropi morajo hiti dobro kalafatani.
Stene in stropi stanišč morajo biti svetlo popleskani, da se dadö umivati.
V spalnicah ne sme biti niti lukenj za sidra niti arganov ali sličnih priprav. Parni cevovodi, ki so napeljani skozi prostor za moštvo, morajo biti dobro izolirani.
Pristojnost, velikost in razvrstitev postelj.
Oprava prostorov za moštvo.
Rasvetljava.
Kurjava.
Ventilacija.
Pljuvalnik.
Oznaninnilo.
Za vsakega mornarja mora biti ena iz železa narejena postelja.
Postelje morajo biti najmanj 1 -83 metra dolge in 60 centimetrov široke.
Več nego dve postelji ne smeta biti druga nad drugo. Razdalja med podom in spodnjim robom postelje mora znašati najmanj 40 centimetrov.
Razdalja med posteljami ter razdalja gornje postelje od stropa mora znašati najmanj 70 centimetrov.
Prostor nad posteljo mora ostati prazen do višine 70 centimetrov.
Prostor za moštvo mora imeti ustrezno osebam, ki so nastanjene v njem, omare in skrinje. Nameščene pa morajo biti tako, da ne ovirajo sna-ženja prostora.
V	vsakem prostoru za moštvo morajo biti, ako niso posebni prostori ali mesta določeni za povži-vanje jedi, mize in sedeži za najmanj polovico oseb, ki so nastanjene v prostoru.
Prostor za moštvo mora biti podnevu tako svetel, da se morejo pri difuzni luči v sredi prostora z lahkoto čitati tiskani časniki.
Ponoči je treba prostor za moštvo zadostno razsvetliti.
Ob mrzlem vremenu je treba poskrbeti za zadostno kurjavo stanišč.
Ako se porabljajo za kurjavo peči, ne smejo imeti zapor, s katerimi bi se mogle zapreti.
Odvod dima mora imeti pripravo, ki brani, da plini ne udarjajo nazaj.
Železne peči je treba opremiti z železnimi zasloni, ki morajo imeti na spodnji strani odprtine.
V	vsakem prostoru za moštvo morata biti najmanj dve ventilacijski pripravi, katerih ena služi za to, da lovi sveži zrak, druga pa, da izpušča porabljeni zrak.
Ventilacijske cevi ali cevke je nameščati tako, da izhajajoči mrzli zračni tok ne zadeva na postelje.
Stanišča, ki so več nego 25 metra globoka in v katerih so na vratih okna, je na nasprotni strani opremiti s strojno ventilacijsko pripravo.
V	vsakem prostoru za moštvo mora biti vsaj en pljuvalnik, ki ga je treba snažiti vsak dan.
Število oseb, ki se sme nastaniti v prostoru za moštvo, je poočititi na vratih ali blizu vrat.
170
iSlovenlach.)
Vzdrževanje.	Prostori za moštvo morajo biti vedno snažni in suhi. čim nastopi sum nalezljive bolezni, jih je treba razkužiti in na novo popleskati.
Prostor za obleke za dež.	Na ladjah čez 500 vpisanih bečev kosmato je izven prostora za moštvo pripraviti prostor za obešanje oblek za dež. Ta prostor mora biti nameščen tako, da se morejo obleke odložiti, preden se vstopi v stanišče, in obleči, preden se stopi na prosto.
Potrebščine prostorov za bolnike po vrstah ladij.	§ 17. Prostori za bolnike. A.	Na vsaki tovorni ladji na daljnji vožnji in na vsakem popotniškem parniku na veliki obrežni vožnji z manj nego 50 popotniki mora biti prostor za bolnike. V tem prostoru je postaviti najmanj dve postelji. Na vsako posteljo mora priti najmanj pet kubičnih metrov zračnega prostora. Sicer veljajo ista določila kakor za stanišča moštva. Ta prostor za bolnike se sme, dokler na ladji ni bolnika, porabljati tudi drugače, ne smejo pa se vanj nastaniti popotniki. B.	Na vseh popotniških parnikih na veliki obrežni vožnji z več nego 50 popotniki mora biti stalen prostor za bolnike, ki bodi na gornji palubi ali v prvem medpalubju, kolikor mogoče, v sredini ladje. Ta prostor mora bili odločen od prostorov za popotnike in moštvo in prosto dostopen s palube. Biti mora tako prostoren, da pride na vsakih 100 oseb na ladji ena postelja in na vsako mesto najmanj pet kubičnih metrov zračnega prostora. Začeta stotina se šteje za celo. Postavljeni morata biti najmanj dve postelji, toda ne druga nad drugo. C.	Na vseh popotniških parnikih na daljnji vožnji morajo biti na gornji palubi ali v medpalubju ležeči stalni prostori za bolnike, ki so prosto dostopni s palube. Odločeni morajo biti od prostorov za popotnike in moštvo. Biti morajo tako prostorni, da pride na vsakih 50 oseb v prevažanje pripuščenega števila moštva in popotnikov v medpalubju ena postelja in na vsako mesto najmanj pet kubičnih metrov zračnega prostora. Prostor za bolnike mora biti z vrati zvezan s straniščem in z odločeno kopalnico, ki sta določeni edinole za bolnike. Stranišča morajo imeti sedalo, naslonjala za roke in se morajo izplaknjevati z vodo in ustrezati vsem higijenskim zahtevam. Kopalnica imej po možnosti dovod za toplo in mrzlo vodo s pripravo za regulacijo.
C.	
Uredbe prostorov za bolnike.
Razen prostora za bolnike mora biti na krmi izoliran prostor za bolnike, ki imajo nalezljive bolezni; prostor mora biti tako velik, da pride na vsakih 150 v prevoz prepuščenega števila popotnikov v medpalubju ena postelja in na vsako mesto najmanj 8 kubičnih mehov zračnega prostora.
Tako v prostoru za bolnike kakor tudi v izoliranem prostoru morata biti postavljeni najmanj dve postelji, toda ne druga na drugi. Pri ladjah na daljnji vožnji z več nego 500 popotniki morajo biti tako bolniški prostori za nenalezljive bolezni kakor tudi izolirani prostori deljeni v dva ločena oddelka, eden za moške in eden za ženske. Vsak teh oddelkov mora imeti svoje stranišče in svojo kopalnico. Vhodna vrata v bolniški in izolirani prostor morajo biti en meter široka.
Stene in gornji strop bolniških in izoliranih prostorov morajo biti popleskane z belo oljnato barvo, sicer veljajo gledé njih ista določila kakor za prostore moštva. Pod ne sme biti pokrit z lesom ali s propustno tvarino.
Prostori morajo biti zadostno razsvetljeni z dnevno svetlobo in ponoči se morajo, ako mogoče, dati razsvetljevati električno. V poslednjem primeru morajo biti pri rokah stikalni kontakti in prenosne električne svetilke.
Zračenje skozi okna ali stranske line mora biti omogočeno tudi ob grdem vremenu.
V	vsakem bolniškem in izoliranem prostoru mora biti strojna ventilacijska priprava.
Za kurjavo mora biti skrbljeno.
V	bolniških in izoliranih prostorih samih ne sme biti nameščen iztok vode.
Najmanj ena tretjina števila postelj mora imeti 80 centimetrov širine, ostanek pa najmanj 60 centimetrov.
Ena dolžinska stran postelje mora biti prosta ob najmanj 90 centimetrov širokem hodniku. Ob drugi dolžinski strani postelje ne smejo biti skupaj, temveč mora biti vmes najmanj 30 centimetrov prostora. Ako sta dve postelji druga nad drugo, se mora dati gornja sklopiti.
Postelje morajo imeti žimnice in blazine iz živalske dlake ali volne, težke skupaj najmanj 10 kilogramov, dve volneni odeji, šest prtičev in po tri prevleke za blazine.
Pri vsakem postelnjaku je postaviti majhno kovinsko stojalo za steklenice, kozarce in pljuvalnik.
Postelje je treba lakirati.
Za vsak bolniški prostor morajo biti potrebne umivalne priprave, posode za opravljanje potrebe,
Ambulatorij.
St vilo.
lonci za scalnico in bljuvanje ter primerne posode za pijačo in zdravila.
Za bolnike mora biti posebna posoda za jed in pijačo ter posebni noži, žlice in vilice in to se mora hraniti v omari izven bolniškega prostora.
Za vsakega bolnika mora biti na razpolaganje ena bolniška obleka in za vsakega zdravnika in vsakega bolniškega strežaja morata biti v vsakem oddelku dva plašča, ki se dasta prati.
Bolniške in izolirane prostore ter njihove stranske prostore je treba imeti vedno pripravljene za vzprejem bolnikov in se ne smejo porabljati za druge reči, izvzemši primer pod A.
Na vseh ladjah, na katerih je predpisan ladijski zdravnik, mora biti na gornji palubi ali v prvem medpalubju zdravniški ambulatorij, ki je z vrati v zvezi z bolniškim prostorom.
Ambulatorij mora biti dosti velik, tako da more priti vanj poleg zdravil in pomočkov za negovanje bolnikov miza za preiskovanje, pristopna na vseh straneh.
Strani in stropi morajo biti popleskani z belo barvo brez strupa. Pod mora biti pokrit s cementom, pločami brez špranj ali drugim enakovrednim uradno odobrenim gradivom. Prostor mora dobivati neposrednjo dnevno luč v zadostni meri skozi najmanj dve stranski lini ali stranski okni. Ponoči se mora dati prostor električno razsvetljevati.
V	ambulatoriju se morajo postaviti: v posebni omari vsa zdravila in pomočki za negovanje bolnikov, preiskovalna ali operacijska miza, mala mizica in pručica, ki se vrti.
V	prostoru mora biti pipa za sladko vodo, na ladjah, kjer je vodovod za gorko vodo, tudi pipa za toplo vodo. Umivalnica mora imeti najmanj 10 centimetrov premera.
Nad umivalnico se mora postaviti stoječa posoda iz stekla za šest litrov raztopine za razkuževanje.
Prostor mora imeti pripravo za kurjenje.
§ 18.
Stranišča.
A.	Za moštvo:
Ako število moštva ne znaša več nego 100 oseb, mora biti za vsakih 20 oseb po eno mesto v stranišču. Ulomki od 20 se računijo polno.
Za vsakih 40 oseb čez 100 mora biti še po eno mesto v stranišču.
Uredba.
Število.
Uredba.
Pljuvalniki.
Izmed predpisanih mest v stranišču mora biti vsaj polovica urejena po turškem zistemu.
Na majhnih plovilih z nizko ograjo, na katerih ni mogoče narediti zaprtega stranišča, se mora narediti močno sedalo z žlebovi za odtekanje čez ali skozi bok ladje. Sedalo mora biti zavarovano zoper vreme ali se more dati zapirati z vrati ali s premičnimi durimi.
B.	Za popotnike:
Na vsakih 50 popotnikov mora priti v vsakem popotniškem razredu eno stranišče, oziroma eno mesto v stranišču. V vsakem razredu pa morata biti brez ozira na število popotnikov dve stranišči, katerih eno je treba reservirati za ženske.
Ako znaša število popotnikov več nego 100, je treba postaviti za moške primerno število separatnih urinalov, ki se neprestano izplaknjujejo z vodo ali pisoarje z oljem.
Na ladjah, kojih vožnje od izhodnega pristana do namembnega pnstana ne trajajo dalje nego šest ur, morata biti dve stranišči, dokler število popotnikov ni večje nego 125, in za vsakih 100 oseb več še eno stranišče, oziroma eno mesto v stranišču.
Stranišča morajo biti od drugih prostorov oddeljena s stenami, in ako so na gornjih palubah, morajo biti z dohodi vred dobro varovana zoper veter in morje. Pod in stene stranišč je treba s kalafatenjem, klejenjem in pleskanjem s svetlimi oljnatimi barvami ali sicer na pripraven način narediti neprodušne in nepropustne.
Pod stranišča je treba tako urediti in opremiti, da se voda odteka.
Vsa stranišča morajo biti urejena, da se izdatno izplaknjujejo z vodo, turški pa neprestano, in imeti pripravo za odvajanje zraka in sedala morajo biti tako urejena, da se morejo dvigati ali da se dvigajo samotvorno.
•
V	straniščih je treba namestiti primerne opore za oprijemanje.
Stranišča morajo biti podnevu in ponoči zadostno razsvetljena.
Stranišča se' morajo snažiti vsak dan dvakrat in razkuževati vsak leden enkrat.
Za popotnike v medpalubju ali popotnike 3. razreda lahko služi skupno stranišče za osebe istega spola z več mesti, ki jih je ločiti s stranskimi ostenji.
V	vseh popotniških prostorih je treba postaviti
higijenske pljuvalnike, ki se morajo vsak dan izplakniti.	<
Število.
Uredba.
Voda za pranje perila.
Število in uredba.
§ 19-
Uredba za umivanje in kopanje.
A.	Za moštvo:
Na parnikih, kojih moštvo (moštvo na palubi in pri strojih) šteje več nego 20 oseb, mora biti prostor za umivanje s tako umivalno uredbo, da se more hkratu umivati moštvo ene straže.
Ako šteje na ladji strežno osebje več nego 20 oseb, je tudi za to osebje priskrbeti poseben prostor za umivanje, ki mora imeti toliko uredeb za umivanje, da se more tretjina osebja ob istem času umivati.
Prostori za umivanje morajo biti opremljeni z vodovodom, tušem, koritci za umivanje nog in s potrebnimi umivalnimi posodami ter z obešali za obleke. Tuš mora biti tako nameščen, da pada njegov curek poševno.
Prostori za umivanje in stranišča ne smejo biti v istem prostoru ladje. Ako mejita ta dva prostora drug ob drugega, ju je treba ločiti z železno ločilno steno (brez vrat).
Prostori za umivanje se morajo snažiti vsak dan.
Enkrat v tednu je dati vsakemu možu za pranje perila 10 litrov sladke vode.
B.	Za popotnike :
Za popotnike v kabinah mora biti v vsaki kabini najmanj en umivalnik.
Za popotnike na palubi in v medpalubju je na vožnjah, ki trajajo več nego 72 ur, preskrbeti dva svetla prostora za umivanje, enega za moške, drugega pa za ženske.
Skupno število umivalnikov je premeriti tako, da pride na vsakih 20 oseb en umivalnik.
Prostori za umivanje morajo imeti vodovode ali sesalke, in popotnikom je treba dati na razpolaganje sladko vodo za umivanje v zadostni množini.
Posebnih prostorov za umivanje ni treba urediti, ako vozi ladja manj nego 100 popotnikov na palubi ali v medpalubju, in ima po 20 oseb umivalnik s potrebno vodo drugače na razpolaganje.
Umivalne uredbe v straniščih se vštevajo samo tedaj v gori predpisane, ako so ločene od mest v stranišču z ločilno steno, ki je najmanj tako visoka kakor človek, in ako ostaja dosti prostora za umivanje.
Pralnica.
Lega, število, uredba.
Jedilnice.
Snažnost.
Tarife.
Prostori za živež.
Na ladjah na daljnji vožnji je urediti pralnice posebej za vsak popotniški razred. Za popotnike 3. razreda se mesto kopeli v banjah lahko preskrbi pršna kopel.
Parniki na daljnji vožnji, ki prevažajo popotnike v medpalubju, morajo imeti pralnico, ki je po okol-nostih lahko združena z razkuževalnim aparatom (§ 25).
§ 20.
Kuhinja, jedilnica in prostor za živež.
Kuhinje in peči za peko morajo biti na gornji palubi, v nagradnjah aÛ v gornjem medpalubju. Ako je pod kuhinje iz lesa, gaje varovati s kovinsko pločo.
Kuhinja mora biti prostorna in se dati dobro zračiti. Imeti mora uredbe, ki so potrebne za pripravljanje jedi in toplih pijač za vse osebe, ki so na ladji. Tako za pripravljanje kakor tudi za razdeljevanje jedi je prepovedano porabljati posodo iz ne dobro pokositrenega bakra ali iz tvarine, ki ima v sebi svinec.
Na ladjah vseh kategorij mora biti v medpalubju ali v drugem pripravnem prostoru toliko miz in klopi, da se more jesti v največ treh turah.
Za to porabljane mize in klopi so lahko tako urejene, da se dadö obesiti ali da se drugače postavljajo in snemajo.
Posod za kuhanje, jedi in pijače ter namiznih prtov, nožev, vilic in žlic mora biti zadostno število in morajo se skrbno snažiti.
Tarife za jedi in pijače je treba nabtti v popotniških prostorih in jedilnicah.
Živila je treba hraniti v shrambah za živež, določenih za to, ki se dado zračiti in ki morajo biti varovane zoper mokroto in škodljivo naraščanje temperature. Odprtine v steni je treba zapreti s kovinskimi mrežami zoper miši. Vino je treba imeti v hladnih prostorih. Ladje, ki plovejo po toplih krajih, morajo imeti za konserviranje svežih živil shranko za led, v katero gredö najmanj 3 bečve ledu, ladje na daljnji vožnji, ki vozijo več nego 50 popotnikov, pa namenu primerno urejeno hladilno stanico.
Stene shrambe za živež morajo biti zunaj obite s slabim vodilom toplote in znotraj gladke. V shrambah za živež je namestiti črpalni ventilator.
Za pleskanje se smejo porabljati samo svetle barve brez strupa. Pod mora biti raven in gladek.
Police (stelaže), predeli in zaboji za živež morajo biti tako nameščeni, da se more shramba lahko snažiti.
Vse zaloge morajo biti tako hranjene, da do njih ne pridejo podgane in muhe.
V shrambah za zaloge se ne smejo shranjevati nikakršne reči, ki škodljivo vplivajo na živila, ki jim dajejo slab duh ali ki so nevarne v higijenskem oziru.
Obvezna električna razsvetljava.
Hazsvetljava za silo.
Pripustila razsvetila, odprte luči.
Prostori, kt jih je razsvetljevati (udi podiiovu.
§ 21.
Razsvetljava.
Ladje na daljni vožnji in veliki obrežni vožnji, ki služijo za prevažanje več nego 50 popotnikov pod palubo ali v kajiti, morajo imeti električno razsvetljavo; za to mora biti na ladjah z več nego 3000 kosmatih vpisanih bečev dva ali več dinamo-strojev. Konstrukcija in uredba razsvetilne naprave mora ustrezati predpisom § 9 ter predpisom po trgovinskem ministrstvu pripoznanega klasifikacijskega zavoda, ki ne nasprotujejo tem predpisom.
Pri električni ali drugi odobreni osrednji napravi za razsvetljavo mora biti razen tega še poskrbljeno za razsvetljavo za silo prostorov, v katerih se stanuje pod palubo, všlevši hodnike, stopnice in izhode.
Da ni treba postavljati posebnih svetilk za silo, so oproščene ladje samo tedaj, ako daje razsvetljavo za silo konstantno dinamostroj, ki je s potrebnim pomožnim kotlom ali motorjem vred instaliran tako visoko, da more električna razsvetljava za silo dalje delovati, tudi če bi voda, ki prodira skozi razpoke, poplavila prostor za stroje ali kotle.
Svetilke za silo je prižgati, ko se znoči, in goreti morajo dotlej, da se zdani.
Za razsvetljavo ladijskih prostorov se smejo uporabljati samo električne naprave ali kjer niso predpisane, druge odobrene osrednje naprave ali taki viri luči. za kojih rejo se porabljajo rastlinska ali ne nevarna rudninska olja. Odprte luči te vrste ter tudi sveče se smejo porabljati samo tedaj, kadar so pritrjene in jih kdo nadzoruje.
V prostorih za stroje, motorje in kotle je dovoljeno rabiti prenosne, odprte, z rastlinskim oljeni rejene svetilke s stenjem in sveče, ako to ni izrečno prepovedano.
Temne prostore, hodnike, stopnice in izhode je razsvetljevati tudi podnevu, ako se uporabljajo.
Obsežnina na tovornih ladjah. Obsežnina na popotniških ladjah.
Število in velikost ladjic popotniških ladij po velikosti ladje.
Yeč prostora, nego zadošča za vse osebe, se ne zahteva v ladjicah.
Vrste ladjic.
Svetilke in svetilnice se morajo pripravljati in polniti v stanici za svetilke, določeni za to, ki ima tako lego in je tako urejena, da se požar, ki bi nastal v njej, po možnosti ne more dalje širiti.
IV. del.
§ 22.
Ladjice in plavi.
Tovorne ladje morajo imeti toliko ladjic, kolikor jih je treba, da se spravi v nje moštvo.
Popotniške ladje morajo imeli toliko prostora v ladjicah in pomožnih ladjicah, da zadošča za vse osebe, ki so na ladji.
Pri tem je dva otroka pod 135 centimetri telesne dolžine računati za eno osebo.
Popotniške ladje morajo vobče (ne gledé na določilo naslednjega odstavka) ustrezno svoji na-kladnosti voziti seboj v prilogi 3 določene ladjice.
Ne gledé na spredaj stoječa določila ni nobena ladja dolžna od primera do primera imeti seboj več prostora v ladjicah in pomožnih ladjicah nego ga je treba, da se vzprejmejo vse osebe, ki so na ladji.
Ladje, ki hočejo imeti seboj manj prostora v ladjicah, nego je predpisano v tabeli, morajo imeti oblastveno izkaznico o obsežnini svojih ladjic in ne smejo, razen v primerih sile na morju, vkrcati več oseb, nego je navedeno v izkaznici.
Za ladjice se lahko porabljajo:
A.	Rešilne ladjice vitke prove in krme z nepropustnimi Skrinjami zraka, ki morajo v ladjicah iz lesa zauzemati vsaj eno desetino prostora ladjice. Na kovinskih ladjicah je sposobnost plavanja pomnožiti s plavalnimi telesi, kakor pluto ali čim enakim, nameščenimi na zunanji strani ladjice, tako, da more ladjica plavati tako kakor enako velika lesena ladjica.
B.	Rešilne ladjice vitke prove in krme brez Skrinj zraka, toda s plavalnimi pripravami, ki dajejo ladjicam plavalno silo, kakršno zahteva vrsta A. Plavalnih priprav mora biti v tem primeru najmanj ena četrtina nameščena znotraj in najmanj polovica zunaj ladjice.
C.	Ladjice s plavalnimi pripravami, ki imajo polovico plavalne sile, ki se zahteva za vrsto ladjice A in B, in katerih mora vsaj polovica biti nameščena zunaj ladjice.
(Slovonisch.)
17 i
Razdelitev ladjie po vrstah.
Najmanjša prostornina posameznih ladjie.
Preračun prostornine in koliko oseb obsega.
D. Navadne ladjice trdne gradnje iz lesa ali kovine.
Na tovornih ladjah na daljni vožnji mora biti najmanj ena ladjica vrste A ali B.
Na popotniških ladjah mora priti polovica predpisanega števila ladjic kakor tudi prostora v ladjici na ladjice vrste A ali B\ druga polovica lahko sestoja iz ladjic vrste C ali D, toda vrsti D ne smeta pripadati več nego dve ladjici.
Ladjice vrste A, B in C morajo imeti na popotniških ladjah s 300 kosmatimi vpisanimi bečvami navzgor najmanj po 3‘8, na ladjah pod 300 kosmatih vpisanih bečev, najmanj po 2'8 kubičnega metra prostornine.
Prostornina normalno zgrajenih ladjic se preračuni s produktom iz največje dolžine, največje širim? in notranje globočine ladjic, pomnoženim z 0-6. Dolžino je meriti med zunanjima ploskvama opiate poleg obeh osovin, oziroma do zadnje ploskve kvadra krme, širino med zunanjima ploskvama opiate, globočino v sredi med kavobandami, od višine gornjega roba kavobande ali najglobočjega roba razme do gornjega roba podladija (kilja).
Za vsako osebo, ki jo mora vzprcjeti ladjica, mora priti v ladjicah vrste A 0'283 kubičnega metra, v drugih ladjicah 0-23 kubičnega metra (ali 10, oziroma 8 kubičnih angleških čevljev).
Oprema ladjic.	K opremi vsake ladjice, ki se šteje v pred-
pisano število, spada:
l	,
a)	1 polen postavek jermenov za ladjice in 2 re-servna jermena;
b)	1 i/a postavka mašket ali sličnih priprav in po 2 zamaška za vsako luknjo za odtekanje vode; maškete in zamaški morajo biti na ladjici pritrjeni z močnim konopeem ali z verižicami;
c)	1 krmilo z vzvodom ali kobilo in vodilom vred, 1 najmanj 36 metrov dolga lovilna vrv in 1 mornarski kavelj, 1 malo sidro, 1 bednjič (bujol) in 1 izpolec; la izpolec in krmilo s primerno dolgimi konopci pritrjena na ladjico ;
d)	v zaprtih posodah zaloga pitni' vode najmanj *L litra (na mali obrežni vožnji '/» litra) na vsako osebo obsežnine.
Na ladjah na daljni vožnji in veliki obrežni vožnji spada vrhutega k opremi ladjic:
a)	po ena ročna sekira na provi in krmi, z močnim konopeem pritrjena na ladjici;
b)	pripravna oprema (takelaža) sestojeČa iz jamborov, jader in pripadajočih reči;
Konstrukcija skrinj zraka.
Kakovost plavalnih priprav, ki so na zunanji strani.
Plavalna sila pinte.
Plavalne priprave iz druge tvarine.
Razvrstitev ladjic.
Plezalne vrvi.
c)	v pušicah zaprta zaloga trdega kruha najmanj i/4 kilograma na vsako osebo obsežnine;
d)	kompas za ladjico;
e)	shranka s 5 kilogrami rastlinskega ali živalskega olja za umirjevanje valov z mošnjo ah drugo primerno pripravo vred za razdeljevanje olja;
f)	svetilnica s stenjem in oljem, da more goreti osem ur;
g)	obvezila (priloga 5 E) y nepropustni vreči, ki jo je oznameniti z ženevskim križem.
Vse ladjice vrste A, B in C je na obeh straneh zunaj opremiti s primerno pritrjenim konopcem za oprijemanje, ki sega od prove do krme.
Dolžina posameznih škrinj zraka ne sme presegati 1'2 metra. Narejene naj bodo' iz bakrenih ploč ali ploč iz rumene kovine, ki so debele 07 milimetra (ali ki tehtajo na kvadratni angleški čevelj 18 une) ali iz enakovrednega gradiva, vzdolžni šivi morajo biti dvojno zloženi in zliti, podi navadno zloženi in spojeni ali zliti. Skrinje zraka je varovati z dosti močnim lesenim obojem, ki mora biti tak, da se morejo škrinje lahko jemati iz njega.
Tisti del plavalne priprave, ki je na zunanji strani, mora biti narejen iz velikih kosov plute in prevlečen s platnom za jadra, popleskan z gosto oljnato barvo in primerno pritrjen.
Ako je pluta v dobrem stanju, je smatrati za preračun plavalne sile, da je 1 '25 kubičnega metra plute prav toliko kakor 1 kubični meter škrinje zraka.
Plavalne priprave iz druge tvarine so pripustne samo, če so preskušene za enakovredne in če jih je odobrilo pomorsko oblaslvo.
Kolikor dopušča konstrukcija ladje, morajo biti ladjice na obeh straneh ladje enakomerno razdeljene, morajo viseti pod pripravnimi žrjavi z vtaknjenimi škripci, tako da se morejo brez nevarnosti in hitro spustiti v morje.
Ladjice, za katere ne ostaja prostora pod žrjavi, morajo biti tako postavljene, da se morejo hitro poriniti pod žrjave ali druge za spuščanje prikladne priprave.
Na žrjavih ladjic je namestiti primerno močne konce vrvi z vozli za plezanje, ki se morajo dati z roko doseči s palube in morajo biti tako dolge, da segajo do gladine vode, kadar je ladja prazna.
Priprave za spuščanje.
Obleke ladjic.
Oznamenilo ladjic.
Red za ladjice, ladjice pripravljene za morje.
Poskušnje z ladjicami.
Prostor v pomožni ladjici.
Merjenje.
Spodnji Stori vrvi ne smejo imeti trdnih kavljev, temveč morajo imeti priprave, ki omogočajo, da se lahko hitro spuščajo.
Za obleke ladjic se sme porabljati praviloma samo platno zajadra ali „persenning“, ki se dâ lahko odstraniti. Za uporabljanje lesenih obojev je treba odobrenja ogledovalnega oblastva.
Na vsaki ladjici je na zunanji strani s pripravnim markiranjem poočititi ime in domovinski pristan ladje, tekočo številko ladjice ter predpisom primerno vrsto ladjice in število oseb, za katero je določena.
V ladjicah se ne smejo nameščati predmeti, ki ne spadajo k opremi ladjice.
Vse ladjice morajo biti v dobrem stanju in ob vsakem času pripravljene za rabo.
Na vožnji mora vsaka ladja imeti, ako so ladjice na vrtilnih žrjavih, najmanj eno ladjico ob strani, vsak popotniški parnik pa na obeh straneh po eno tako ladjico tako na žrjavih in mornarsko pripravljeno, da se more takoj spustiti v morje, če je potreba. Ponoči mora biti v eni teh ladjic goreča svetilnica.
Vse ladjice se morajo najmanj vsak mesec enkrat za poskušnjo spustiti v morje in, če so iz lesa, tri ure pustiti v vodi. Ovire, ki bi se opazile na pripravi za spuščanje ali na ladjicah, se morajo takoj odstraniti. Uspeh poskušnje z ladjicami je vpisali v ladijski dnevnik (oziroma na ladjah na mali obrežni vožnji v zabeležek po § 1).
Ako predpisani prostor v ladjicah ne zadošča, da bi se spravile vanje vse osebe, ki so na ladji, mora biti razen tega toliko pomožnih ladjic in rešilnih plavov, kolikor je potrebno za 'ostale osebe. V koliko se smejo na mesto pomožnih ladjic in rešilnih plavov uporabljati drugi plavalni predmeti, določa pomorsko oblastvo.
Na ladjah z manj nego 100 kosmatih vpisanih bečev ter na ladjah, ki plovejo samo v domačih vodah in se pri tem ne oddaljijo od obrežja več nego štiri morske milje, sc lahko predpisani prostor v pomožnih ladjicah nadomesti s plavalnimi pasovi (§ 23).
Pomožne ladje lahko pripadajo katerikoli predpisani vrsti ladjic in morajo imeti predpisano opremo.
Za izmero pomožnih ladjic se računi kakor pri predpisanih ladjicah za vsako osebo 0'283, oziroma 0-23 kubičnega metra.
Tudi parne ali motorne ladjice, ki se vozijo na ladjah, se prištevajo k pomožnim ladjicam Kadar sc merijo, pa je odbiti prostor, ki ga zavzemata stroj in kotel.
Rešilni plavi morajo biti gledé svoje konstrukcije odobreni po pomorskem oblastvu. Imeti morajo primerno opremo, vsekakor pa malo sidro, najmanj 36 metrov vrvi in jermene v razmerju k svoji velikosti.
Kadar se merijo plavi, se računa 0085 kubičnega metra Skrinje zraka kakor 0-283 kubičnega metra prostora v pomožni ladjici za vsako osebo, ako imajo vse osebe sedeče prostora.
Plavalna telesa.	Plavalna telesa morajo biti namenu primerno
narejena, za plavalna telesa poočitena z rešilnim obročem, naslikanim nanja z oljnato barvo, porazdeljena na gornji ali na promenadni palubi in imeti okoli in okoli konopec za prijemanje. Plavalna telesa, ki se morajo šele napihovati, preden se rabijo, niso dopustna.
Število oseb, za katere je odmeriti eno plavalno telo, se poizve s tem, da se število kilogramov železa, ki ga more nositi v vodi, deli s 14-5. Na črti potapljanja plavalnega telesa, mora priti za vsako osebo 0-3 metra prostora.
Nameščanje.	Vse pomožne ladjice, plave in plavalna telesa
je na palubi namestiti tako, da se morejo v primeru potrebe hitro in lahko rabiti. Prostora na palubi pa ne smejo znatno zožiti in ne smejo ovirati manever z vrvmi in ladjicami. Za spuščanje pomožnih ladjic in plavov mora biti ukrenjeno, kar je pripravno.
.	§ 23.
Dr tigri pom očki za reševanje.
Število rešilnih obročev.	Vsaka ladja na daljni vožnji in veliki obrežni
vožnji mora voziti seboj toliko rešilnih obročev, kolikor je predpisanih ladjic, pa ne manj nego šest.
Ladje male obrežne vožnje čez 200 vpisanih bečev kosmate prostornine morajo voziti seboj šest rešilnih obročev, ladje do 200 vpisanih bečev kosmate prostornine pa štiri rešilne obroče.
Rešilni obroči s svetilno pripravo.	Tovorne ladje čez 500 kosmatih vpisanih
bečev ter popotniške ladje med 100 in 3000 kosmatimi vpisanimi bečvami, morajo imeti,- če plovejo ponoči, en rešilni obroč s svetilno pripravo, popotniške ladje od 300 kosmatih vpisanih bečev navzgor pa dva.
Ta svetilna priprava mora biti taka, da se v vodi samotvorno vname.
Svetilne pušice je s 5 do 10 metrov dolgimi konopci pritrditi na rešilnih obročih in obroče, enega na vsaki strani ladje, namestiti na poveljniškem mostu ali blizu njega.
Namesto te priprave se lahko ima rešilna svetilna boja, ki nosi 20 kilogramov, na krmi in sicer na kavlju na vzmet.
Rešilne boje.
Število plavalnih pasov.
Kakovost rešilnih obročev.
Nameščanje rešilnih obročev.
Kakovost plavalnih pasov.
Nameščanje plavalnih pusov.
Na ladjah, ki vozijo na daljni vožnji ali na veliki obrežni vožnji več nego 200 popotnikov, mora biti taka boja na krmi poleg predpisanih svetilnih priprav na rešilnih obročih.
Vse ladje morajo imeti za vsako osebo, ki je na ladji, en plavalni pas (jopič, rešilni telovnik i. e. dr.).
Na ladjah na mali obrežni vožnji, ki plovejo v domačih vodah in se pri tem ne oddaljijo več nego štiri morske milje od obrežja, mora biti število plavalnih pasov tako veliko, da s prostorom v ladjicah vred zadošča, da ostanejo vse osebe, ki so na ladji, nad vodo.
Rešilni obroči morajo biti narejeni iz trdne plute in okoli in okoli opremljeni s konopcem za prijemanje, dva na vsaki ladji razen tega s 30 metrov dolgim konopcem za metanje. Dve nasprotni četrtini kroga obročev je pobarvati s svetlordečo, drugi dve z belo oljnato barvo. Čezmernega pobar-vanja se je ogibati.
Odpadki plute ter druga rahla polnila se ne smejo porabljati v rešilnih obročih, obroči iz tva-vine, ki je enakovredna kakor pluta, samo z odo-brenjem pomorskega oblastva.
Vsak za eno osebo določeni rešilni obroč mora v vodi 24 ur plavati s 14’5 kilograma železa, obešenega nanj.
Rešilni obroči morajo biti porazdeljeni na poveljniškem mostu in na palubi, viseti na kavljih ali čem sličnem na lahko dostopnih mestih in ne smejo biti nikakor privezani.
Plavalni pasovi morajo s 5 kilogrami obešenega železa 24 ur ostati nad vodo, biti tako opremljeni, da je mogoče jih hitro in varno pod pazduho pritrditi okoli telesa in, ako so narejeni iz toge tvarine, morajo imeti za vsako roko 5 centimetrov globoko izrezo.
Aparati, ki se morajo napihovati pred rabo, niso dopustni.
Plavalni pasovi morajo biti poočiteni za pasove in se hraniti poleg ležišč ali na sicer pripravnih mestih, kjer so za popotnike in osebe moštva najlažje pri roki.
V kabinah, prostorih medpalubja in na delih palube, ki jih uporabljajo popotniki, je razobesiti obvestilne tablice, ki so oznamenjene s podobo rešilnega obroča in s katerimi se opozarja na plavalna telesa, ki so eventualno na ladji, in se naznanja kraj, kjer so hranjeni plavalni pasovi ter, kako se rabijo.
Oznamcnilo izvira na rešilnih pomockili.
Olje za pomirjevanje morja.
Aparat za metanje konopca.
Izmera.
llruga luč na štraju.
Dolžnost imeti pomagala vedno pripravljena.-
Kompasi.
Rešilne obroče in plavalne pasove je ozname-niti z imenom plovstvene družbe in domovinskega pristana ladje.
Ladje na veliki obrežni vožnji morajo imeti seboj 10 kilogramov, ladje na daljni vožnji 50 kilo-logramov rastlinskega ali živalskega olja za pomirjevanje valov.
Popotniške ladje na daljni vožnji in na veliki obrežni vožnji s 500 kosmatimi vpisanimi bečvami navzgor morajo imetipopomorskem oblastvu odobren aparat za metanje konopca s tremi konopci in z do-tičnim navodilom za rabo. Na ladjah z več nego 5000 kosmatimi vpisanimi bečvami in na ladjah, ki vozijo več nego 200 popotnikov, naj ta aparat meče 200 metrov daleč, sicer pa najmanj 50 metrov.
Izbira zistema je prepuščena lastniku ladje.
§ 24.
Plovstvnna pomagala.
Vsaka ladja mora ustrezno vožnji, ki jo izvrši, razen luči, znamenil in plovstvenih pomagal, ki so sicer še predpisana po zakonu, imeti v prilogi 4 oznamenjene opremne predmete.
Ladje, ki so daljše nego 35 metrov, morajo obvezno imeti drugo luč na štraju, ki je fakultativna po ukazu c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 10. aprila 1900. 1. (drž. zak. št. 80), člen 2 e.
Vse morske karte, brodarske ročne knjige ter seznaniki svetil morajo biti vedno v redu pripravljeni.
Kadar se kompasi postavijo, potem ko se pre-gradé, ko se znatno pomnožijo ali zmanjšajo železni deli na ladji, ko se izvršč večja popravila ali kadar je ladja bila dalje časa izven službe, ter ko se po-ložč električni vodi ali ako se zdi sicer potrebno, mora kompase preiskati oblastveno za to določeni zavod ali strokovnjak, ki ga je priznalo pomorsko oblastvo in ki določi deviacije in je zaznamuje v tabeli.
Na ladjah, kojih poveljnik ima izpričevalo (brevet) za kapitana daljne vožnje, lahko on določi deviacijo. Električni vodi se morajo polagati in dinami in magneti postavljati oziraje se na to, tla najmanje vplivajo na kompase in kronometre. V tistih primerih, v katerih se izjavlja, da je pri-pusten zistem enega voda, se morajo vodi polagati najmanj 5 metrov oddaljeni od vsakega kompasa.
Ako se naj v bližini kompasov napravi električni vod, se mora v vsakem primeru uporabiti
Omara z zdravili. Dotacija.	zistem dvojnega voda; obe žici je pri tem položiti tako tesno drugo tik druge, kakor dopušča kraj. Vpliv električnih naprav na kompase se mora dognati, kadar dinamostroj deluje normalno. V. del. § 25. Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov. Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov morajo biti spravljeni v posebno oznamenjenih zabojih ali omarah za zdravila. Biti morajo v lahko dostopnem suhem prostoru, razsvetljenem z dnevno lučjo. S kavlji ali kako drugače se morajo pritrditi na steno ali na podu prostora in se ne smejo zastaviti ali založiti z drugimi rečmi.
Obvczila, ne zaprta.	V zabojih morajo biti v prilogah 5, A, B, C in D po množini in kakovosti navedeni pomočki in predmeti. Obvezila morajo biti spravljena v posebnem oddelku, ki se ne sme zapreti.
Strupi pod ključem. Oznamenilo.	Vsa z znamenjem strupa (f) oznamenjena zdravila je hraniti v odločenem, z varnostno ključavnico zaklenjenem oddelku zabojev ali omar. Pri opremah po prilogi b, B 'm C morajo tako pohode teh zdravil kakor tudi zunanja stran tega oddelka imeti oznamenilo „strup“ (bele črke na črnem dnu).
Signature.	Zdravila se morajo hraniti v posodah, ki imajo po avstrijski farmakopeji predpisano signaturo. Pri opremah po prilogi 5, A, B, C morajo biti posode opremljene z listki, na katerih je v lahko čitni pisavi (ako mogoče tiskano) razen latinskega imena navedeno običajno ime zdravila, njega uporaba in množina (doza), ki se vzame, kakor je predpisano v prilogah. Pri zdravilih za zunanjo rabo mora biti 1 do 2 centimetra širok rdeč trak z napisom „zunanje“ nalepljen okoli posode.
Posode.	Množine zdravil pod 50 grami morajo biti v posodah za 50 kubičnih centimetrov, množine po 50 do 100 gramov v posodah za 100 kubičnih centimetrov.
Preglednost.	V zabojih ali omarah za zdravila naj bodo zdravila za notranjo rabo in zdravila za zunanjo
Navedba vsebine v omarah.
Instrumenti.
Kakovost zdravil.
Hramba nekih pripravljenih zdravil.
Razknževalni aparat.
Množina živeža.
Zaloga vode, izmera pitne vode, destilacijski aparat.
rabo ločena in pregledno spravljena, ako mogoče, v vrstnem redu prilog.
Na trdi papir tiskan izvod dotične priloge mora biti dobro pritrjen na notranji strani vsakega zaboja za zdravila ali vrat vsake omare za zdravila.
Instrumenti morajo biti dobro ponikljani ali shranjeni v posebnem lesenem zabojčku, ki se dobro zapira. Instrumente je dobro shranjevati pomaščene s kisline prostim vazelinom.
Zdravila morajo ustrezati predpisom avstrijske farmakopeje zadnjega datuma. Dobivati se morajo v tuzemstvu razen v primerih sile.
Zdravila naj se jemljejo seboj, kolikor je to mogoče, v obliki tablet.
Shranjevati zdravila v papirnatih vrečicah je dopustno samo v steklenih posodah.
Zdravila v tabletah, pastilah, v oddeljenih praških ali paketičih se morajo hraniti v steklenicah s širokim vratom ali v steklenih cevkah.
Pri oddeljenih praških mora biti na ovoju razločno razvidno ime zdravila, njegova teža in, ah je za notranjo ali zunanjo rabo.
Gledé luči občutljiva zdravila se morajo shranjevati v temnih steklenih posodah, obliži nepro-dušno zamotani v pločevinskih posodah. Maže naj se shranjujejo, kolikor mogoče, v umetno prirejenih tubah.
Hlip se mora shranjevati v steklenicah z vdrg-njenirn zamaškom in stekleno kapico.
Popotniške ladje na daljni vožnji in veliki obrežni vožnji morajo imeti odobren razkuževalni aparat, ladje, za katere je predpisan ladijski zdravnik, razen tega odobren prenosen razkuževalni aparat za formalin.
§ 26.
Živež in zaloga votle.
Vse ladje, ki plovejo od pristana izhoda do prihodnjega pristana več nego deset ur, morajo imeti seboj dobrega in zdravega živeža toliko, kolikor zadošča za dobo, katero bo najbrže trajalo potovanje, in sicer najmanj za vsako osebo, ki je na ladji, v množini, določeni za mornarja.
Na daljni vožnji je treba imeti seboj na ladji reservno zalogo ene tretjine živil, ki so potrebna za potovanje, oziroma kos pota.
Za vsako osebo, ki je na ladji, se mora imeti seboj na ladji najmanj 5 litrov dobre pitne vode za en dan potovanja. Količino, ki jo je imeti seboj, je
I7ž
(SlovfiiiKfh.j
Reserviia zaloga vode.
Shranjevanje vode.
Vodnjaki.
Osrednji ruzdeljevnè vode.
Seznainek živeža.
Razvidnost izviru > krc a ne vode.
preračunati po številu popotnih dni, ki pridejo na vožnjo med dvema postajama za vodo.
Vse popotniške ladje na daljni vožnji morajo imeti destilacijski aparat, ki je v stanu v 24 urah dajati 5 litrov dobre pitne vode za vsako vkrcano osebo.
Pristanski, oziroma konzulski urad lahko dovoli ladjam, ki vozijo seboj destilacijske aparate, ki morejo dajati v 24 urah toliko pitne vode, kolikor je potrebno za en dan za vsako osebo moštva in popotnikov, da vozijo seboj manj nego predpisano množino vode.
Ladje brez destilacijskega aparata morajo imeli seboj reservno zalogo ene tretjine odmerjene količine pitne vode.
Pitna voda naj se ima v železnih, kolikor mogoče v prostoru postavljenih zabojih za vodo, ki imajo luknjo za vhajanje, ki se dâ nepropustno zapirati, luknjo za odpuščanje, cev za zrak, ki gre na gornjo palubo, in cev sonde. Cev za zrak mora biti tako nameščena, da skozi njo ne more priti nesnaga v zaboj. Sonde, določene za zaboje za vodo, se ne smejo porabljati za drug namen in se morajo shranjevati v okrovu.'
Zaboj za vodo se sme znotraj popleskati samo s strupa prosto barvo. Tudi na ceveh ali drugih kosih garniture zabojev se ne smejo porabljati zakonito prepovedane kompozicije svinca.
Za jemanje pitne vode naj služijo pipe ali na večjih ladjah sesalke in samo za ta namen položen cevovod.
Razen vodnjakov na palubi, v katerih je pitna voda za popotnike v medpalubju, morajo biti v vsakem prostoru gornjega medpalubja, v katerem je nameščenih več popotnikov, postavljeni majhni vodnjaki na palubi s 15 do 20 litri vsebine, da morejo popotniki ponoči ali ob slabem vremenu dobiti vode.
Na ladjah z osrednjim razdeljevačem vode ne sme biti ta razdeljevač v neposrednji bližini nad prostorom kotla ali stroja ali kuhinjo.
Osrednji razdeljevač vode mora biti obložen s slabim vodilom toplote.
Poveljnik mora skrbeti za to, da pride v vsakem pristanu na ladjo potrebna množina živeža in vode dobre kakovosti, in mora po naročilu pristan-skega, oziroma konzulskega urada predložiti sezna-mek živeža, kar ga je na ladji.
Ako se ima ua ladji druga nego destilirana voda, je njeno množino in izvir ob vkrcanju vpisati
Kontrola kakovosti živil.
v ladijski dnevnik, na mali obrežni plovbi pa v za-beležkih po § 1.
Pristauski uradi morajo, če ni zdravnika na ladji, nadzorovati dobro kakovost živil, pitne vode in vode za kuhanje in se po potrebi prepričati s tem, da se vzame poskušnja.
§ 27.
VI. del.
Prehodna določila.
Za ladje, ki so se'začele graditi, preden se je objavil ta ukaz, nastopijo po § 5 ukaza naslednje izjeme in olajšave.
K prvemu delu, §§ 1 do 4.
Potrebno ni izpremeniti gradbeno napravo in uredbo ločilnih sten, vrat v teh stenah, ladijskega vijaka, lin, stopnic, duri za vodo, stranskih oken in krmila.
Telegrafe za krmilo in stroje, indikatorje krmila, govorilne cevi, telefone je namestiti v treh mescih*).
K drugemu delu, §§ 5 do 11.
Pri strojih in motorjih z zgorenjem je napraviti ali izvesti garniture in obrambne priprave, pri hladilnih strojih garniture, pri električnih napravah po potrebi preložiti vode zaradi bližine kompasa v šestih mescih.
Prav tako je napraviti izhode za silo iz strojnih in kurilnih prostorov ter nabaviti aparate, da se uduši ogenj s paro ali plini, v šestih mescih. Stavbnih naprav ni treba izpremeniti, da se izvrše v drugem delu obseženi predpisi.
K tretjemu delu, 12 do 21.
Popotniški prostori, kar jih je, se lahko uporabljajo tudi naprej, ako približno ustrezajo zahtevkom ukaza. Odmerjaje število popotnikov se raču-nijo z gornjo omejitvijo vsa doslej porabljana ležišča za potna mesta. Nasprotno pa se morajo tisti prostori, v katerih ni stalnih ležišč, nadalje promenadna mesta in na ostajajočih delih palube potni prostori za popotnike na palubi na novo izmeriti v zmislu § 13 v enem letu potem, ko dobi ta ukaz moč.
*) Vso naslednje navedbe časa je računati od dne, katerega dobi ukaz moč.
Lastniki ladij so dolžni nove izmere primerno porazdeljene zglasiti v dovoljeni dobi.
Ventilacijskih in kurilnih uredb ni treba izpre-minjati.
Uredbo prostorov za moštvo je v šestih mescih po možnosti prilagoditi predpisom. Njihova stavbna razporedba lahko ostane neizpremenjena.
Na ladjah, za katere so predpisani bolniški in izolirani prostori, je poskrbeti vsaj za to, da se bolniki ločeno nastanijo; pri tem je po možnosti izpolnjevati zadevna določila ukaza. Stavbne izpremembe se ne morejo zahtevati zaradi uredbe bolniških in izoliranih prostorov.
Števila, lege in konstrukcije stranišč ni treba izpreminjati.
Notranjo opravo prostorov za umivanje in kopalnic je, kolikor mogoče, v šestih mescih napraviti po predpisih.
Stavbna izprememba prostorov za živež ter shrank za vodo ni potrebna.
Prostore za živež je v šestih mescih urediti po predpisu.
K četrtemu delu, §§ 22 do 24.
Sedanje ladjice se l&hko porabljajo naprej, ako so dobre kakovosti in ako so rešilne ladjice opremljene s plavalnimi pripravami, ki so po svojem delovanju enake predpisanim.
Prostor v ladjicah, kolikor ga nedostaje z ozirom na predpis, se lahko nadomesti z odo-brenjem pomorskega oblastva s prostorom v pomožnih ladjicah. Predpisano opremo ladjic je nabaviti.
Rešilne obroče in plavalne pasove je treba pripraviti v treh mescih.
K petemu delu, §§ 25 do 26.
Omare za zdravila je nabaviti v treh mescih.
Sedanje omare za zdravila se lahko porabljajo še eno leto, morajo pa biti po predpisu zaprte.
Reservni deli za kotel in stroje.
Ladje na mali obrežni vožnji.
Postavek klinov za skopčanje.
Po en klin za tečaje kljuk, tečaj križne glave in tečaj vretena.
Po ena polovica postavka zaklopnic cirkulacijskih in zračnih sesalk, zaklopnic za sesalko santine in napolnjevanje, en postavek za vsako sesalko, pri enakih za vsaki dve.
Tri reservna stekla z obroči za vsako višino vode.
Ena četrtina postavka palic za rešetke.
Mašilo za cev kotla.
Ladje na veliki obrežni vožnji.
Porivalni drog za vsak cilinder, pri enakih zadošča eden.
Po en postavek popolnih klinov za tečaje kljuke, križne glave in vreten.
Postavek klinov za skopčanje vsake dimensije.
Postavek zaklopnic za cirkulacijsko in zračno sesalko.
Postavek zaklopnic za vsako sesalko za napolnjevanje; enake veljajo za eno.
5 odstotkov vijakov betov,
5 odstotkov vseh vijakov zračnih in cirkulacijskih sesalk.
2 odstotka popolnih kondensnih cevi.
Tri reservna stekla z obroči za vsako višino vode.
Pol postavka palic za rešetke.
Mašilo za cev kotla za vsakih 50 cevi vretja.
Ladje na daljni vožnji.
Porivalni drog za vsak cilinder; pri enakih zadošča eden.
Tečaj kljuke in tečaj križne glave, popolen.
Po en postavek popolnih klinov za tečaje kljuk, tečaje križne glave in vreten.
Po en betov drog za zračno sesalko in za cirkulacijsko sesalko.
Pri centrifugalnih sesalkah po en tečaj in en postavek klinov in za pripadajoči Stroj en porivalni drog, en betov drog in en bet.
Postavek klinov za skopčanje vsake dimensije.
Popolen postavek zaklopnic za cirkulacijske in zračne sesalke.
Sesalke santine, napolnjevalne sesalke in ventili alimentacije ; postavek zaklopnic za vsako sesalko ; enake veljajo za eno.
Po pet odstotkov vijakov od pokrovov cilindrov' in parnic, vijakov za bete ter vijakov zračnih ter cirkulacijskih sesalk.
Pol postavka normalnih obročev beta, kjer se rabijo, za vsak cilinder.
Vzmet za varnostno zaklopuico po velikosti.
2 odstotka popolnih kondensnih cevi in cevi vretja.
Šest reservnih stekel za višino vode za vsako višino vodo.
Postavek palic za rešetke.
Po trije drogi ploščatega in okroglega železa.
100 vijakov z 10 do 30 milimetri premera.
Mašilo za cev kotla za vsakih 50 cevi vretja.
Orodje za prostor kotla in stroja.
Ime	■Ladje na mali	Ladje na veliki	Ladje-na daljni vožnji
	obrežni vožnji		
Klešče		3	3	3
Prenosne kovačnice			1	1
Nakovalo	•		1	1	1
Preboj z lesenim držalom		1	1	1
Ročno dleto		1	1	1
Kovaška ponikva			4	4	4
Kladivo		1	1	1
Primož s pilo 		 ......	1	1	1
Preboj za markiranje		I	1	1
Ključ za vijake	 		6	6	12
Angleški ključ za vijake		1	1	1
	•		1
Šilasto šestilo . . 					1	1
Šestilo za luknje			1	1
Šestilo za deblino		•	1	1
Svinčene čeljusti precepa		1	1	1
Žaga za kovine	•		1	1	1
Izvijač tranele				1
Pile, asortirane		 •	12	12	24
Ravnilo					•	1
Držaji za pile . . 				3	3	6
Ročno kladivo		1	3	3
Beti za pile		1	1	1
			
I m e	Ladje na mali obrežn	Ladje na veliki vožnji	Ladje na daljni vožnji
Kontrolna ploča		1	i	l		1
Svinjska noga			1	1
Ščipaljka	- . . . .			1
Preboj		i	t	1
Ploščato in trioglasto strugalo				1
j Ploščato dleto		6	6	\ 12
Ščetka za pile				1
Škropilnica za olje				1
Jekleni in bakreni trn		1	1	1
Kotomer				1
Šilaste klešče				1
Igla za risanje				1
Križno dleto		1	1	12
Ročni sveder	:				1
Spajalo		1	1	1
Škarje za pločevino		1	1	1
Železo za obračanje				1
Rezača za vijake		1	1	1
Sveder za navrtke (za ženske vijake)					1
Jekleni sveder	•				1
Zobčasti sveder		1	1	1
Ročni sveder			1	1	1
Stojalo za sveder		•		1 .
Ročni vzvod za smirkanjc			/		1
Enostavni kolotumik				različni	1
Diferencijalni kolotumik			1	1
Les za nakladanje 				1
Brus na olje	j			•	1
			
I m e	Ladje na mali	Ladje na veliki	Ladje na daljni vožnji
	obrežni vožnji		
Železo za kalafatanje				' j
Brusni kamen					1
KljuÈ za propeler in za propelerje va krila			1	1
Zagozde					1	1
Vijaki za dviganje				1
Vijaki za tlak in očca na vijak			1	1	1
Lesena ročna manovela (držalo)				1
Dleto za ogenj			1	1	1
Kavlji za ogenj			1	> po potrebi	po potrebi |
] Greblje za ogenj	; . . .	1		
Žeželj		1		
Ščetke za cevi		*		
Greblje za cevi		 • •		1		1 *
Kladivo za poravnavanje		1 1		1
Mehaniško dleto				1
Mali stroj za cevi			1	1
Kladivo za oglje		■ po potrebi	1 po potrebi	J po potrebi
Lopata za oglje			 .			
Zidarska žlica (ometalnica)				1
Izvijač (dleto)			1	1	1
Sekira		1	1	1
Stroj za struganje				1
Strugača					1
Dleto za les				1	1
Bila listarica				1
Sveder za les				1	1
Votlo dleto 			4	6
			
Število in prostornina predpisanih ladjic.
Kosmata prostornina v vpisanih bečvah		Število ladjic	Skupna prostornina ladjic v kubičnih	
od	do		metrih	angleških čevljih
50 '	100	2	6	230
100	200	2	8	283
200	300	2	10	353
300	400	2	12	424
400	500	2	14	494
500	600	3	20	706
000	700	3	23	812
700	800	4	26	920
800	900	4	29	1.024
900	1.000	4	33	1.165
1.000	1.250	4	39	1.377
1.250	1.500	6	49	1.730
1.500	1.750	6	55	1.942
1.750	2.000	6	59	2.084
2.000	2.250	6	62	2.190
2.250	2.500	6	65	2.300
2 500	2.750	6	67	2.366
2.750	3.000	6	68	2.401
3 000	3.250	8	75	2.649
3.250	3.500	8	78	2.760
3.500	3.750	8	81	2.861
3.750	4.000	8 '	85	3.002
4.000	4.250	8	88	3.108
4.250	4 500	8	91	3.220
4.500	4.750	8	98	3 461
4.750	5.000	10	101	3.450

(SloventM-h.i
173
Kosmata prostornina v vpisanih bečvah		Število ladjic	Skupna prostornina ladjic v kubičnih	
od	do		metrih	j angleških čevljih '	
5.000	5.250	10	107	3 779
5.250	5.500	10	112	3.956
5.500	5.750	10	118	4.167
5.750	6.000	10	124	4.379
G.000	6.250	12	129	4.556
6.250	6.500	12	135	4.768
6.500	6.750	12	141	4.980
6.750	7.000	12	146	5.156
7.000	7.250	12	152	5.333
7.250	7.500	12	158	5.580
7.500	7.750	12	163	5.757
7.750	8.000	12	169	5.969
8.000	8.500	14	182	6.428
8.500	9.000	14	194	7.852
9.000	10.000	14	220	7.770
10.000	11.000	14	232	8.193
11.000	12.000	14	235	8.299
12.000	• '	13.000	, 16	248	8.759
13.000	14.000	16	260	9.182
14.000	15.000	16	273	9.641
15.000	16.000	16	286	10.101
16.000	17.000	16	298	10.524
17.000	18.000	18	311	10.983
18.000	19.000	18	324	11.443
19.000	20.000	18	337	11.902
Ladje z več ne ali 12 7 kubičnih metr	go 20.000 bečev morajo ov prostora v ladjicah v	imeti za vsakih eč.	1000 hoče v ali ulomke	450 kubičnih čevljev
Seznamek
astronomskih, nautiških in meteoroloških instrumentov, pomožnih knjig, morskih kart
in signalov.
! Tekoča j številka	Predmet	Popotniške ladje			Tovorne ladje		
		Število predmetov na potovanjih na					
		mali I veliki		daljni pomorski vožnji	mali	veliki	daljni pomorski vožnji
		obrežni vožnji			obrežni vožnji		
1	Sekstanl			l	1		1	1
2	Barometer			l	1		1	1
3	Barograf				1			
4	Termometer			l	2		1	1
5	Hronometer		•	l	3*)	•		1
6	Dalnjegled z močnim povečanjem . . .		l	1	-	1	1
7	Nočno steklo		1	l	2	1	1	1
8	Ladijske ure		1	2	2	1	2	2
9	Kompas normalen s pripravo za merjenje (kompas na suho)		.	1	1		1	1
10	Kompas krmila**)		1	2	2	1	1	2
11 12	Reservni kompas (kompas na suho) in reservne kompasove rože z ostmi in kamenčki za vsak kompas		1	1	1	1	1	1
	Navadni solkometer (merilo za brzino)			1			
! 13 j 14	Ure peščenice				1			
	Patentni solkometer (samo za parnike) .		1	2	•	1	1
15	Ročna olovnica		1	1	1	1	1	1
16	Olovnica za srednje globočine ....		1	1			1
*:)	Ladje s telegrafom brez žic v področju rudJj o telegrafski S pripravo zn merjenje.	il signalov ra	s» samo en h	ronoroeter.			
Tekoča številka	Predmet	Popotniške ladje			Tovorne ladje		
		Število predmetov na potovanjih na					
		mali	veliki	daljni pomorski vožnji	mali	veliki	daljni pomorski vožnji
		obrežni vožnji			obrežni vožnji		
17	Olovnica za večje globočine			1	1			
18	Olovnica za velike globočine			1	1			
19	Devidcijske tabele (dromoskop) za vsak kompas 			1	1	1	1	1	1
20	Zbirka popravljenih, namenu služečih morskih kart, brodarskih priročnih knjig in popisov svetil za morja, po katerih se plove, in potrebna pomagala za znamenja		i	1	1	1	1	1
21	Efemeridi, nautiške pomožne tabelice		1	'		1	1
22	Mednarodni kodeks signalov			.	,		1	1
23	Premena signalov mednarodnega kodeksa signalov			1	2		1	1
24	Govorilo 		1	1	1	1	1	1
2r3	Topovi za signale ali drugi enakovredni aparati				1	1			1
26	Rakete ali svetilne krogle		6	12	12	6	12	12
27	Modre luči za signale (ogenj kakor signal za pilote)		6	12	24	6	12	24
28	Municija za strele iz topov			12	24			12
29	Signali na daljavo			1	1			1
30	Ročni rog za meglo		1	1	1	1		1
31	Svetilka za signale po Morseovem sistemu 			1	1	•		
				1			
Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov
za parnike na mali obrežni vožnji, ki niso na morju dalje nego tri nre nepretrgoma, in za
jadrenice na mali obrežni vožnji.
1 Za zunanjo rabo:						
j Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime		Količina		Uporabljanje
Za obkladke	Plumbum acet. alum. comp. Ifl'	Octovokisla glina		8 tablet		Pri zmečkaninah, vnetjih naj se 1 tableta raztopi v ijt litra vode
Mazilo	Lanolinum borieum 3°/o	Borov lanolin		50 gramov		Pri opeklinah, čireh (turih) in kadar se obžulji koža
Razkuževalo	Liquor cresoli saponatus ali drug fenolov derivat, priporočen po oblastvu			100 gramov		Oprezno! Za zunanjo rabo in razredčeno. Ena žlica v 1 litru vode
■ Obvozila:						
Hidrofilni gazi			5 metrov		V obliki traka širokega 8 centimetrov, zamotano v svitek odprt na strani	
Hidrofilna vata			200 gramov		V paketičih po 50 gramov	
Preveze			10 kosov		Po 5 metrov dolge, 8 do 10 centimetrov široko	
Obvezilne rute			2 kosa		Po Esmarchu	
Vizmutna obveza za opekline			1 meter		Dene se naravnost na opekline	
Kavčukov obliž za lepljenje			1 meter		V obliki traka širok 3 centimetre, v ploče-vinskih pušicah	
Škarje			1 kos			
Varnostne zapinjače			12 kosov			
Obveza za prste			6 kosov			
Navodilo za )irvo pomor.
Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov
za parnike na mali obrežni vožnji, ki ostanejo na morju dalje nego tri ure
nepretrgoma.
Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime	Količina	Uporabljanje
A. Za notranjo rabo				
Leki za čiščenje (odvajanje)	Magnesium sulfuric um	Grenka sol	250 gramov	Kadar je kdo zaprt. Zjutraj na tešče j 1 do 2 žlici grenke soli raztopljene v topli vodi.
	Oleum ricini	Ricinovo olje	4 X 30 gramov	Kadar je kdo zaprt in kadar ima drisko 1 stekleničico.
	+ Phenolum phthaleinum 01 ali Gascara sagrada 0 5	Fenolftalein	20 tablet	1 do 2 tableti zvečer.
		Cascara sagrada	25 pastil	1 do 2 pastili zvečer.
Leki za zapiranje	+ Tinctura opii ali Tabulettae 0 2 = 10 kapljic	Opijeva tinktura	20 gramov 25 tablet	Oprezno! Ni za otroke. Za bolečine v želodcu, krče, bolečine v trebuhu 10 kapljic štirikrat na dan v presledkih 1 ure. Največ (iO kapljic v 24 urah. 1 tableto trikrat na dan.
	Bismutum subnitricum	Vizmut	30 gramov	Za želodčni katar in drisko. Vsaki dve I uri enkrat na ost noža. Do šestkrat na dan.
	Natrium bicarbonicum	Dvojnoogljeno-kisli natron	50 gramov	Za gorečico. Enkrat do dvakrat na ost noža.
Leki zoper kašelj	+ Codeinum hydrochloricum 001	Kodein	25 tablet	Oprezno ! Ni za otroke! 4 do 6 tablet na dan.
Leki zoper mrzlico	Chininum hydrochloricum 0-2	Kinin	150 tablet	Zoper malarijo. 5 tablet na dan. Glej „Navodilo“.
	Acidum acetylicum salicylicum 0'5	Acetilsalicilna kislina	20 tablet	Zoper vnetje vrata in revmatične bolečine 3 do 6 tablet na dan.
Izpodbudljiv lok	Spiritus actheris	HoiTrnannove kapljico	30 gramov	Po omedlevici 20 do 25 kapljic v žlici vode ali na cukru.
Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime		Količina		Uporabljanje
B. Za zunanjo rabo	(1,						
Za obkladke	Plumbum acet. alum. comp. 1 9	Tablete svinčenega oeta		12 kosov		Pri zmečkaninah, vnetjih. 1 tableta I naj se raztopi v i/s litra vode.
Mazilo	Lanolinum boricum 3 »/o Vaselinum + Unguentum hydrargyri mitius	Borov lanolin Vazelin Sivo mazilo		50 gramov 50 gramov 10 paketičev		Pri opeklinah, čireh (turih) in kadar se obžulji in oguli koža. Zoper uši. Eden paketič udrgniti. Drugi dan oprati z milom.
Za vtiranje (mazanje)	Spiritus camphoratus	Špirit s kafro		1(K) gramov		Kadar bolé mišice.
Za vbrizgavanje	Zincum sulfuricum 0-2 g	Cinkov sulfat		40 tablet		Kadar so vnete oči. 1 prašek v 20 gramih vode. Pustiti, da kaplja. Kadar ima kdo kapavico eno tableto, kasneje 5 tablet v 100 gramih vode. Za vbrizgavanje v scalnik dva do štirikrat na dan.
Razkužila	+ Liquor krese drug fenolov de po ob	>li saponatus ali rivat, priporočen lastvu		250 gramov		Oprezno ! Samo za zunanjo rabo in razredčeno. 1 žlico v 1 litru vode.
C. Obvozila						
Hidrofilni gazi		—	10 metrov		V obliki traka, širokega 8 centimetrov, 2 svitka po 5 metrov, odprto na strani	
Hidrofilna vata			500 gramov		2 paketiča po 250 gramov	
Obveze			20 kosov		Po 5 metrov dolge, 8 do 10 centimetrov široke	
Obvezilne rute			2 kosa		Po Esmarchu	
Nepremočna tkanina, ki se ne lepi			1 meter		Za pokrivanje obkladkov	
Vizmutna obveza za opekline			2 metra		Dene se naravnost na opekline	
Kavčukov obliž za lepljenje			B metrov		V obliki traka, širokega 5 centimetrov v plo-čevinskih pušicah	
Šine iz lesa ali lepenke			2 kosa		Dolge >/, metra, široke 6 centimetrov	
Varnostne zapinjače			24 kosov			
Prazne steklenice z zamaški iz pinte			4 kose		2 po 20, 2 po 100 gramov	
						
Števec kapljic	2 kosa
Beli listki za prilepljanje	10 kosov
Rdeči listki za prilepljanje z napisom „Za zunanjo rabo*	10 kosov
Suspensorij	2 kosa
Brizgalke za kapavico	1 kos
Maksimalni termometer	1 kos
Škarje	1 kos
Obveza za prste	12 kosov
Navodilo za prvo pomoč.
Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov
za vse ladje brez zdravnika na veliki obrežni vožnji in na daljni vožnji.
Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime	Količina	Uporabljanje
A. S5a notranjo rabo.				
Lek za čiščenje (odvajanje)	Magnesium sul-furicum	Grenka sol	2000 gramov	Kadar je kdo zaprt. Zjutraj na tešče 1 do 2 žlici grenke soli raztopljene v topli vodi.
	Oleum Ricini	Ricinovo olje	500 gramov	Kadar je kdo zaprt in kadar ima drisko 1 do 2 žlici.
	+ Phenolum phthaleinum 0' 1	Fenolftalein	50 tablet	1 do 2 tableti zvečer.
	Cascara sagrada 0’5	Cascara sagrada	50 pastil	1 do 2 pastili zvečer.
Lek za zapiranje	+ Tinctura opii ali Tabulettae 0-2 = 10 kapljic	Opijeva tinktura	50 gramov 150 kosov	Oprezno! Ni za otroke. Za bolečine v želodcu, krče, bolečine v trebuhu. 10 kapljic štirikrat na dan v presledkih po 1 uro. Največ 60 kapljic v 24 urah. 1 tableto trikrat na dan.
	Bismutum subnitricum	Vizmut	100 gramov	Za želodčni katar in drisko. Vsaki dve uri enkrat na ost noža. Do šestkrat na dan.
Lek za bljuvanje	Radix Ipecacuanhae 1 9	Bljuvni koren	10 praškov	Kadar se kdo zastrupi s pokvarjenimi jedili. En prašek v malo mlačne vode. Ako ne začne kmalu bljuvati, še 1 prašek.
Pri težavah prebavljanja	Natrium bicar-bonicum	Dvojnoogljeno-kisli natron	200 gramov	Zoper gorečico (zgago) 1 do 2 krat na ost noža.
	Acidum hydro-chlorieum dilution	Razrejena solna kislina	50 gramov	Pri težavah v želodcu z nekislim puhanjem (riganjem). 10 do 15 kapljic v vodi večkrat na dan.
	Tinctura rhei vinosa	Tinktura rabarbare z vinom	150 gramov	Kadar kdo nima teka, žličice vsak dan pred obedom.
		\		
(Sloveuiach.)
174
\ Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime	Količina	Uporabljanje
! Lek zoper kašel j	+ Codeinum hydrochloricum 001	Kodein	50 tablet	Oprezno! Ni za otroke! Za suhi kašelj brez izmečka. 4 do 6 tablet na dan.
	+ Acidum benzoi-cum cum cam-phore 01	Benzojeva kislina	50 tablet	Za pljučni katar s slabim kašljem eno tableto večkrat na dan. Kadar se vnamejo pljuča, vsaki dve uri. Ni za otroke!
Lek zoper mrzlico	Chininum hvdrocldoricum 0-2	Kinin	400 tablet	Zoper malarijo. 5 tablet na dan. Glej ,Navodilo“.
	Acidum acety-licnm salicylicum 0-5	Acetilsalicilna kislina	100 tablet	Za vnetje vrata in revmatične bolečine. 3 do 6 tablet na dan.
	Antipyrin 0-5	Antipirin	20 tablet	Za bolezni z mrzlico in močnim glavobolom. 3 do 4 tablete na dan.
Lek za 1 pomirjevanje	Ammonii bro-mati 0-25 Kalii bromati Natrii bromati àà 0-5	Brom	10 tablet v stekleni cevi ali praškov v steklenih fijolah	Za duševno razburjenost, brezspal-nost, epilepsijo (božjast). 1 do 2 tableti.
Izpodbudni leki	Ammonia	Amonijak	50 gramov	Po omedlevici in za pijane. Nekoliko kapljic na vati držati pod nos.
	Spiritus Aetheris	Hofïmannove kapljice	50 gramov	Pri omedlevici 25 kapljic na cukru.
1 Za veneriške bolezni	Kalium jodatum 0-5	Jodov kalij	100 tablet	Za sekundarno sifilis na dan 1 do 2 tableti raztopljeni v vodi. Ako nastane nahod, prestati.
	Baisamum Copaivae ali Oleum Saiitali	Kopaivski balzam ali Santalovo olje	100 gramov 100 nramov	Kadar ima kdo blenoragijo (kapavico) s pojavi močnega vnetja, vnetje mehurja. Trikrat na dan 10 do 20 kapljic. Ako se pojavijo bolečine v želodcu ali mehurju, prestati.
	Hexamefhylen-tetranin 0'6	Heksametilen- tetranin	50 tablet	Da se olajša puščanje vode pri hleno-ragiji (kapavici), 3 do 6 tablet na dan. •
Lek za ublaže-vanje bolečin	+ Morpbinum hydrochloricum 001	Morfij	20 tablet	Ni za otroke ! Oprezno ! Samo kadar so zelo hude bolečine. Največ 4 praške v 24 urah.
	+ Amidopyrin 0-3	Amidopirin	20 tablet	Zoper glavobol. Največ 2 tableti v 24 urah.
	Phenacetini 0-2 Coffeini 0’05 Chinini hydro-bromici 0'05	Fenacetin	10 tablet.	Zoper glavobol, do trikrat na dan eno tableto.
				
Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime	Količina	Uporabljanje
B. /a zunanjo rabo.				
Za obkladke	Plumbum acet. alum. comp. • 9	Tablete svinčenega octa	24 kosov	Pri zmečkaninah in vnetjih. 1 tableta naj se raztopi v i/2 litra vode.
	Semen lini pulv.	Moka lanenega semena	500 gramov	Pri gnojnih vnetjih pod neranjeno kožo. Za tople obkladke.
Mazila	Lanolinum boricum 3 #/„	Borov lanolin	100 gramov	Pri opeklinah, čireh (turih) in kadar se obžulji in oguli koža.
	Vaselinum	Vazelin	100 gramov	
	Vaselinum	Vazelin brez kisline	20 gramov	Za mazanje instrumentov.
	+ Unguentum hydrargyrimitius ïg	Sivo mazilo	10 paketičev	Zoper uši. En paketič vdrgniti. Drugi dan oprati z milom. •
l*rašek za posipanje	Bismutum sub-gallicum	Vizmutov subgalat (nadomestilo za dermatol)	50 gramov	Posipati čire (ture), kadar se dve rani druga ob drugo drgata in pri opeklinah.
	Pulvis adspersorius salicylatus	Salicilov prašek za posipanje	300 gramov	Kadar nastanejo na nogah in pod pazduho rane od hudega znojenja.
Različno	Acidum salicylicum	Salicilova kislina	20 gramov	Zoper kurja očesa. Posuti in pokriti z malimi vlažnimi kosi vate pa pokriti z obližem za zlepljenje.
	Glycerinum cum acido tannico 10 «/„	Taninov glicerin	50 gramov	Ozebline namazati s čopičem.
	Acidum boricum	Borova kislina	50 gramov	Za vnetja ust in grla. 1 žličico v čašo vode. Grgrati.
	Creosotum cum špiritu	Kapljice za zobe	20 gramov	1 do 2 kapljici na malo vate vtakniti v votli zob.
	Spiritus camphoratus	KalVovec	100 gramov	Za mazanje, kadar bolé mišice.
	Camphora 10 g	Kafra	2 paketiča	Kadar se raztopi v 100 gramih žganja, se dobi kafrovec.
				•
Obče delovanje	Latinsko ime	Slovensko ime	Količina	Uporabljanje
Različno	Charta sinapisata	Sinapizam (gorčični papir)	12 kosov v plo-čevinskili pušicah	Pri omedlevici, jako hudih bolečinah v prsih in ledju. Povlažiti in položili na kožo. Čez */4 ure zopet odstraniti.
Za vbrizgavanje	Zincum sulfu-ricum 0 2	Cinkov sulfat	40 tablet	Kadar so vnete oči. Pustiti, da kaplja. 1 prašek v 20 gramih vode. Za blenoragijo (kapavico) 1, kasneje 5 tablet v 100 gramih vode za vbrizgavanje v scalnik 2 do 4 krat na dan.
	Kalium hyper-manganicum	Hipermangansko-kisli kalij	20 gramov	Za blenoragijo (kapavico), ako cinkov sulfat preveč boli, 1 kristal v čaši vode (modrorožasto). Tudi za grgranje.
Zoper parazite	Sapo Kal inus	Mazalno milo	300 gramov	Kadar ima kdo kraste, enkrat na dan vdrgniti v kožo. Po treh dneh se okopati.
	Balsami peru-viani 20 Spiritus saponis Kalini Styracis liquidi àà 40	Peruvanski balzam	200 gramov	
Za zdravljenje ran	Spiritus vini Aether Benzinum	Vinski cvet Hlip Bencin	250 gramov 250 gramov 250 gramov	Za čiščenje kože okoli ran. Glej „Navodilo“. Oprezno! Nevarno zaradi ognja! Poklopiti s stekleno kapo, ako je pluta, privezati jo.
Razkuževala	+ Liquor kresoli saponatus ali drug fenolov derivat, priporočen po oblastvu		250 gramov	Oprezno ! Samo za zunanjo rabo in razrejeno. 1 žlico na 1 liter vode.
	+ Pastili Hydrar-gyri bichlorati corrosivi U0	Sublimatske pastile	20 pastil v stekleni cevi	Oprezno! Samo za zunanjo rabo! 1 pastilo raztopiti v 1 litru vode. Glej „Navodilo“.
Izven lekarniške omare naj se hrani pod kl jučem : + Liquor kresoli saponatus 5000 g.
('. Obvestila.
Hidrofilni gazi
Hidrofilni gazi
Hidrofilna vata
10 metrov
4 metre
1000 gramov
V obliki traka. 2 zvitka po 5 metrov odprla na strani
štiri paketiči po 1 kvadratni meter
štiri paketiči po 250 gramov
po 5 metrov dolge, 8 do 10 centimetrov široke
Obveze
30 kosov
Obveza za prste	12 kosov	Uporabljanje
Obvezilne rute	2 kosa	Po Esmarcliu
Nepremočna tkanina, ki se ne lepi	1 meter	Za omotanje obkladkov
Vizmutna obveza za opekline	2 metra	Dene se direktno na opekline
Kavčukov obliž za lepljenje	5 metrov	V obliki traka, širokega 5 centimetrov, v pločevinskih pušicah
Šine iz lesa ali lepenke	2 kosa	Dolge »/2 metra, Široke 6 centimetrov
\ arnostne zapinjače	24 kosov	
Drugi pomocki za negovanje bolnikov.		
Posoda za merjenje	1 kos	po 100 centimetrov vsebine in razdelba na 10 centimetrov
•Žličiea iz roga	1 .	velika kakor žličiea za kavo
Lopatica za mazilo	1 ,	
Medicinske stekleničice	10 kosov	štiri po 20, dve po 50, štiri po 100 gramov 5
Zamaški iz plute	20 „	
Števec za kapljice	6 „	
Beli listki za lepljenje	50	„	
Rdeči listki za lepljenje z napisom „Za zunanjo rabo*	50	„	
; Listki z napisom „Strup* in mrtvaško glavo	20 „	
Esmarcliova cev	1 kos	S *	/
Irigator	1 ,	po s/4 litra, cev iz gume dolga 1 */8 metra, 1 pipa in 2 nastavka od dur.ta za klisliranje
Steklenica za scalnico	1 ,	za moške
Suspensorij	G kosov	
Podpasač za kilo	2 kosa	eden za desno, eden za levo stran
Brizgalke za blenoragijo (kapavico)	4 kose	iz stekla z nastavki iz durita
Jaqucsovi katetri iz gume	2 kosa	št. 16 in 18
Čopiči iz dlak	1 kos	
Maksimalni termometer	2 kosa	Termometer za tropsko mrzlico
		
Y zabojčkih za instrumente, ki sc dobro zapirajo.		
Škarje	1 kos	ki se dado razložiti
Britev	1 „	
Bisturi	2 kosa	eden zavit, eden raven
Pinceta	1 kos	
Pean	2 kosa	
Igle za rane	3 kose	Zapognjene, različno debele
Svila za šivanje	2 špuli	Št. 2 in 3 v steklenih ceveh v antiseptični j raztopini
Navodilo za prvo pomoč in ladijsko liigijeno.		
Živež za bolnike.		
Čaj	kilograma	
Pšeno (gris)	3 kilogrami v zalitih pušicah po i/t kilograma	
Kondensirano mleko	3 kilogrami	
Vino Malaga (Lacrimae Christi)	2 steklenici	
Priloga 5 D.
Zdravila in pomočki za negovanje bolnikov
za vse ladje, ki morajo imeti zdravnika.
Latinsko ime ! •	Oblika	Do 200	Do 1000 j Čez 1000		
		osel) na ladji		
Acidum acetylicum salicylicum . . .	Tablete 0 5	50.y	200 g	200 g
+ Acidum benzoicum		Tablete po 01	50 kosov	50 kosov	50 kosov
Acidum boricum			200 g	500 g	1000 g
Acidum citricum					200,v	200 g
+ Acidum diaelhylbarbituricum . .	Tablete 0'5	20 kosov	30 kosov	30 kosov
Acidum hydrochloricum dilutum . .		50 g	100 jr	100p
Acidum salicylicum			20 g	50 g	100 g
Acidum tannicum			20 g	100 g	100p
Acidum tartaricum			50 g	300 g	500 g
+ Adrenalin 1®;0		Ad vitram fuscum		25 g	50 g
Aether				500 g	2000 g	3000 g
Aether pro narcosi			100ÿ	300 g	500 g
Aethylum chloratum		Fijole po 10 ÿ prilično	6 kosov	6 kosov	12 kosov
I Alumen crudum pulv				200 jr	300 g
+ Amidopyrin		Tablete 0 3	30 kosov	30 kosov	30 kosov
Arnylum oryzae			500 g	' 1000 r/	1600 g
Ammonia				50 g	100 jr	100 g
Antipyrin 			Tablete 0T>	20 g	100 g	150 g
Anti pyrin coffeino citricum ....	Tablete 10		20 g	40 g
+ Apomorphinum hydrochloricum .	V tijolali po 0-01	6 kosov	12 kosov	18 kosov
		300 g	1000 g	2000 p
Aqua destillata . .		1000 g	4000 g	6000 g
				
Latinsko ime •	Oblika	Do 200	Do 1000 1		Čez 1000
		oseb na ladji		
+ Aqua laurocerasi			50 g	100 g	200 g
+ Argentum nitricum crystallisatum		5<7	10 sr	10 g
+ Argentum nitricum fusum . . .		10 g	20 sr	20 g
+ Atropinum sulfurieum		Tablete 0 0003	20 kosov	25 kosov	50 kosov
+ Atropinum sulfurieum		Fijole 0 01	6 kosov	12 kosov	24 kosov
+ Atropinum sulfurieum		Solutio l°/0. Naj se menja za vsako potovanje		10 sr	20 sr
Balsamum copaivae				100 p	100 j;
Balsamum peruvianum			50 sr	100 g	150 g
J Benzinum	. .		250 g	2000 g	2000 g
Bismutum subgallicum ......		100 g	100 g	500 g
j Bismutum subnitrieum			100 g	200 sr	250 g
{ Gamphora			20 g	50 sr	100 g
; Gamphora 		Fijole camphora 0'2	6 kosov	12 kosov	18 kosov
Gamphora		cum oleo amygd. 0 2	6 kosov	12 kosov	18 kosov
Gaseara sagrada		Pastile po 0 5	50 kosov.	100 kosov	100 kosov
1 Gharta sinapisata			12 kosov	30 kosov	48 kosov
Chininum hydrochloricum 0'2 . . .	Tablete	400 kosov	400 kosov	400 kosov
Chininum hydrochloricum			100 g	200 g	300 sr
1 Chininum bihydroehloricum ....	Fijole po 0'5	12 kosov	12 kosov	24 kosov
+ Chlorarum hydratum		Tablete TO v stekleni cevi	10 g	20 <7	20 s 300 g
; + Ghloroformium					200 s-	
+ Ghloroformium pro narcosi . . .	V posameznih steklenicah po 100 g	100 g	200 g	400 g
+ Cocainum hydrochloricum . . .		*9	5 9	10 g
■+• Cocainum hydrochloricum . . .	Fijole 0 02	(i kosov	12 kosov	24 kosov
+ Godeini hydrochlorici		Tablete 0 01	100 kosov	100 kosov	150 kosov 24 kosov
I + Coffeinum nalriohenzoicum . . .	Fijole po 0 2	12 kosov	18 kosov	
+ Cuprum sulfurieum cristallisatum	Lapis	1 kos	3 kose	G kosov
				
Latinsko ime	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000
		oseb na ladji		
+ Cuprum sulfuricum in pulvere . .		5</	100	100
+ Extraetum Belladonnae				30 0	30 0
Extractum hydrostitis canadensis fluidum			50 g	100 0	1000
+ Extractum secalis cornuti fluidum	Naj se menja vsako leto		20 0	200
+ Ergotinum Bombelon		Fijole po 0-2	12 kosov	12 kosov	12 kosov
+ Eserinum salicylicum		Tablete 0 0001	6 kosov	6 kosov	12 kosov
Ferrum sesquichloratum solutum . .			30 0	30 0
Flores Chamomilae				500 0	500 0
Foliae uvae ursi				1000 0	1000 0
Gelatina		Fijole po 5#/0 po 5 cm3		8 kosov	8 kosov
Glyeerinum				50 g	3000	500 0
Gummi arabicum			50 g	200 0	3000
+ Hexamethylentetramin		Tablete 0-5	50 g	50 0	50 0
+ Hydrargyrum bichloratum ammo-niatum				100	100
+ Hydrargyrum bichloratum coro-sivum (Pastilli) 1 '0		Sublimat	200 g	300 0	500 0
+ Hydrargyrum chloratum mite . .	Calomel (tablete 0‘3) ad vitrum flavum	20 kosov	50 0	1000
+ Hydrargyrum chloratum mite 0-01, cum sacchero lactis 0'3	....	Calomel (tablete 0'01)	30 kosov	150 kosov	200 kosov
+ Hydrargyrum oxycyanatum . . .			100	100
+ Hydrargyrum oxydatum flavum .			5 g	5g
Hydrogenium hyperoxydatum . . .	Tablete v stekleni cevi	10 g	20 0	30 g
+ Jodoformium		Pozor na morju!	10 g	20 0	20 0
Kalium jodatum		Tablete 0 5	100 kosov	100 0	100 0
Kalium hydrotartaricum (Cremor tar-tari)				500 0	500 0
Kalium liypermangnnicum			1000	200 0	2000
				
(Slovonisch.)
175
Latinsko ime	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000
		oseb na ladji		
				
j + Kreosotum			10 jr	20 g	20 jr
Lanolinum anhydrieum		Dobro zapreti, ne v ploče-vinskih pušicah	200 jr	500 jr	500 jr	j
Liquor ammoniae anisatus			20 g	150 g	150 jr
Liquor kresoli saponatus			250 g	500 g	500 g
Lycopodium				50 g	50 jr
Magnesium oxydatum			100 jr	1000 jr	1000 g
Magnesium sulfuricum			2000 g	4000 g	4000 j
Methylenum coeruleum		Tablete 0’10 do 0'25	25 kosov	25 kosov	25 kosov
+ Morphium hydrochloricum 0 01	.	Tablete	30 kosov	150 kosov	200 kosov
+ Morphium hydrochloricum . . .	Fijole po 0 01	12 kosov	3(1 kosov	3(i kosov
+ Morphium hydrochloricum . . .	Fijole po 0'02		12 kosov	: 24 kosov
ßNuphtolum			20 g	50 g	50 jr
Natrium hicarbonicum			300 jr	1000 jr	1500 jr
Natrium bromatum 			Tablete PO v stekleni cevi	20 kosov	50 jr	50 .j-
Natrium chloratum			100 g	200 r/	300 g
Natrium salicylicum 			100 jr	200 jr	200 j-
Oleum lini			500 g	1000 g	looo jr
1 Oleum olivae	 »		300 g	1000 g	1000 jr
Oleum ricini 			1000 jr	3000 jr	3000 <r
Oleum Santali			50 jr	100 g	150 jr
Oleum Terebinthinae . 					200 JT	200 j/
Oxygenium		V železnih cilindrih z manometrom		200 litrov	400 litrov
Pepsinum hydrochloricum				40 jr	40 jr
j + Phenacetinum		Tablete 0-5		10 g	10 jr
Phenacetini 0 2, Coffeini, Ghinini aa 0 05 		Tablete	20 kosov	100 kosov	100 kosov
				
Do 200
Latinsko ime
Oblika
Do 1000 Gez 1000
oseb na ladji
+ Phenolum phthaleinum
Tablete 0T
50 kosov
100 kosov
150 kosov
Phenylum salicylicum .
Tablete 0‘5
50 g
100 g
100 jr
+ Piloearpinum hydrocbloricum
Fijole 0-001
6 kosov
6 kosov
Plumbum acetieum aluminicum compositum ........................
Tablete
30 g
10 g
60 g
Pulvis aerophorus Seidlitzensis
24 praškov
24 praškov
36 praškov
Pulvis adspersorius salicylatus
300 g
500 g
500 g
Pulvis Ipecacuanhae opiatus (Doweri)
Tablete 0 25
50 kosov
50 kosov
50 kosov
Radix Ipecacuanhae i. p.
50 g
50 g
Radix Rhei i. p.
Kadix Senegae i. p.
Sal Carolinensis factitiUm
+ Santoninum
Sapo Kalinus
Semen lini
+ Solutio arsenicalis Fowleri
+ Scopolaminum hydrobromicum
Spiritus camphoratns
Spiritus saponis Kalini
Spiritus sinapis
Pastilli 0-025
Fijole 0 0003
100 g
100 g
50 g
50 g
300 g
500 g
30 kosov
30 kosov
300 g
600 g
1000 y
1000 g
1000 g
2000 g
20 g
50 g
50 g
6 kosov
12 kosov
18 kosov-
300 g
1000 g
10«) g
300 </
500 g
200 g
200 g
500 g 200 g
Spiritus vini
+ Strychninum nitricum
+ Stibium kalio-tartaricum
Fijole 0-001
1000^
3000 g
4000 g
6 kosov
12 kosov
18 kosov
10 g
20 g
30 g
Styrax liquidus
Sulfur depuration
Syrupus simplex
Tlnelura amara
100 g
200 g 200 g
300 g
200 g
100 g
1000 <7 200 g
1000 g
300 g
Latinsko ime	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000
		oseb na ladji		
Tinctura Chamomilae				50 <7	50-7
Tinctura chinae composita			100 g	200 g	200-7
Tinctura cinnamomi			50 g	150 g	150fl-
+ Tinctura digitalis (ali Digalen, Digt, Dialysat)			50-7	50 g	50 9
+ Tinctura Jodi		Pozor na morju!	50-7	mg	100 9
+ Tinctura opii Simplex			100-7	200 g	200 9
Tinctura pomi ferrata				mg	200 9
+ Tinctura Strophanti			50-7	50-7	50 9
+ Tinctura Strychni (nuc. vom.) . .		20-7	20 g	20 9
Tinctura valerianae			20 g >	20 g	20 9
+ Unguentum Hvdrargyri				200-7	200 9
+ Unguentum Hydrargyri mitius . .		100 g	250 g	300 9
+ Unguentum Hydrargyri oxydati flavi		Hydrargyri oxydati flavi 0*1, Vaselini 10 0	10 g	20.-7	20 9
Unguentum Plumhi oxvdati ....			100.9	IOO9
Unguentum Zinci oxydati			mg	100 g	100 9
Vaselinum			500 g	1500-/	2000 9
Vaselinum		Vazelin brez kisline	mg	200 g	300 9
Zincum oxydatum			50 <7	50 g	50 9
+ Zincum sulfuricum			30 g	50 g	50 9
Serumi:				
		l)o 200	Do 1000	Čez 1000
		oseb na ladji		
Mezga (limfa) za nastavljanje koz			Toliko porcij, kolikor znaša polovica števila oseb na ladji		
Serum za difterijo po 1000 a. e. . . 				2 steklenici	12 steklenic	24 steklenic
■				
Latinsko ime			Do 200 j Do 1000		Čez 1000
			oseb na ladji		
Rcagencije :					
Acidum aceticum dilutum				100 g	mg	lOÔjr
Acidum nitricum				100 g	mg	100 g
Kalium ferrocyanatum sol. 10 °/0				mg	mg	mg
Nylander				mg	mg	mg
Fehling I				50 g	100 g	mg
Fehling II				50 g	mg	mg
Kalium hydroxydatum sol. 10 °/0				100 g	100 g	100 g
Papir za filtracijo				2 poli	4 pole	8 pol
Lakmusov papir, rdeč in moder v trakih dolgih 1 m				2 dozi	4 doze	4 doze
Stekleni lijak				2 kosa	2 kosa	2 kosa
Epruvete					12 kosov	24 kosov	21 kosov
Stojala za nje				1 kos	1 kos '	1 kos
Razkužcvala:					
Latinsko ime	Do 200	Do 500	Do 1000	Do 1500	Do 2000
	oseh na ladji				
Liquor kreosoli saponatus		litrov 10	litrov 15	litrov 25	litrov 30	litrov 35
Acidum Hydrochloricum cone. . . .	0-5	0-5	1	1-5	2
Formaldehydum solutum		2	2-5	3	4	5
Spirit za gorenje		3	4	5	6	7
Sulfur		5 kg	5 kg	5 kg	10 kg	10 kg
Obredla :					
Ime			Do 200	Do 1000	Čez 1000
			oseb na ladji		
Hidrofilni gazi		V obliki traka, Širokega 8 cm, dolgega 5 m, v zvitkili odprto na strani		15 m	20 m	25 m
					
	I m e	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000
			oseb na ladji		
	Hidrofilni siazi		V paketičih po 1 m2	6 m	20 m	30 m
	Jodoformni gazi			V obliki traka, širokega 8 cm in dolgega 2 5 m, v zvitkih odprto na strani	2‘5 m	5 m	10 m
	1 Hidrofilna vata		V več paketičih	2 kg	5 kg	10 kg
	1 Vata, nerazmaščena			1 kg	2 kg	3 kg
	Obveze Calicot		5 m dolge, 6 cm široke	10 kosov	20 kosov	20 kosov
	Obveze Calicot		5 m dolge, 8 do 10 cm široke	40 kosov	80 kosov	120 kosov
	Obveze iz flanela		5 m dolge, 8 do 10 cm široke	4 kose	10 kosov	20 kosov
	Obveze iz organtina		5 m dolge, 8 do 10 cm široke	6 kosov	10 kosov	18 kosov
	Obveze iz mavca		V zalitih dozah	10 kosov	20 kosov	30 kosov
	Obvezilne rute			2 kosa	4 kose	8 kosov
	Obveze za prste			12 kosov	24 kosov	24 kosov
	Nepremočna tkanina, ki se ne lepi, ali listi iz kavčuka			1 m2	2 «i2	3 m2
	Kavčukov obliž, ki se lepi		V obliki traka, dolgega 5 m, širokega 5 cm ; v pločevinski dozi	5 m	10 m	15 m
	Prevrtani angleški obliž za lepljenje .	Paketiči po 2 lističa	2 paketiča	4 paketiče	6 paketičev
	Vizmutne obveze za opeklino ....	Po 1 m	2 m	4 m	0 m
	Šine iz žice		Za obveze rok	1 kos	2 kosa	2 kosa
	Lesene šine			4 kose	6 kosov	12 kosov
	ŠineT				2 kosa	2 kosa
	Šine iz lepenko		Ravne, prilično '/z m dolge	10 kosov	20 kosov	30 kosov
	Šine iz lepenke		V obliki pištol	4 kose	8 kosov	12 kosov
			1 polo	3 pole	4 pole
	Petitov čevelj				1 kos	1 kos
	Mavec		V stekleni posodi z vbruše-. nim zamaškom	3 kg	rokg	10 kg
	Čevljarski ostrižci			'U kg	11» kg	1 kg
					
	Oblika	Do 200	1 .	Do 1000	Čez 100Q
		oseb na ladji		
Varnostne zapinjače ;			3C> kosov	60 kosov	60 kosov
, Škarje za obveze 				1 kos	1 kos	1 kos	i
Lekarniško orodje:				
Ime	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000	;
		oseb na ladji		
Tehtnica z garnituro uteži		More tehtati 10 r/	kosov 1	kosov 1	kosov 1
Posode za merjenje		Po 100 cm3 z razdelbo na 10 cm3	1	1	1
Posode za merjenje		Po 10 etn3 z razdelbo na 10 cm3	1	1	1
Lijaki		Iz stekla	2	2	3
Možnarji z betom		Iz porcelana	1	1	1 - 1
Lopatice za mazilo			2	2	2
				
Žličice, rožene		1 velika kakor žličica za kavo, 1 kakor za čaj	2	2	2
Posodice za štetje kapljic			6	6	10
				
Medicinske stekleničice		Različne velikosti do ÏÏ00 cm3 vsebine	24	48	100
Zamaški iz plute			60	60	120
Lončki za mazila			2	4	6
Gorivci na špirit		Iz stekla s stenjem in stekleno kapo	1	1	1
Trinog . -			Mala ublika	1	1	1
Lesene škatlje		Različne velikosti	12	21	48
Škatlje iz lepenke		Različne velikosti	12	24	36
Papirnate mošnjo			60	100	200
Charta cerata		Pola	1	2	4
Oblati			100	200	400
Listki, beli			100	200	400
Listki, rdeči z napisom „Za zunanjo rabo* 			100	200	400
Listki z znakom strupa in mrtvaško glavo			20	20	40
				
	Oblika	Do 200	Do 1000	Čez 1000
		oseb na ladji		
Orodje za bolnike:				
Mošnje za led			kosov 1	kosov 2	kosov 3
Termofor (steklenica za gretje) . . .		1	2	4
Nepremočna tkanina		1-80»» X 1 »»	1	1	2 '
Posodica s kljunom		Iz porcelana	1	2	4
Cev za pitje		Iz stekla	1	2	4
Medenice			1	2	4
Steklenice za urin		Za moške	1	2	3
Irigator		Z 2 cevima iz gume dolgima 1'50 m, 2 pipama, 1 brizgalka za rane in 1 za klistir	1	2	4
Suspensoriji			6	12	24
Podpasači za kilo		Za desno stran	1	2	4
Podpasači za kilo		Za levo stran	1	2	4
Podpasači za kilo		Za obe strani	1	1	2
Steklenice za mleko			4	20	40
Sesalniki iz gume		V obliki naprstka	8	30	50
Čopiči iz dlak			4	10	15
Zdravniško orodje:				
]			Do 200	Čez 200
			oseb na ladji	
Maksimalni termometri (za tropsko mrzlico)				kosov 2	kosov 6
Stetoskop				1	1
Ščetke za roke	.				2	3
Maska za narkozo				1	1
llrizgalke Rekord ali Lyer po 1 cm3					1	2
			1	
Ime	Do 200	Čez 200
	oseb na ladji	
Brizgalke Rekord ali Lyer po 5 cm1 		kosov 1	kosov 2
Reservne cevêice (kanule) za nje		6	6
Lanceta iz kovine, ponikljana, za odvzemanje krvi		1	1
Lestvica za hemoglobin po Talquistu		1	1
Držaj za peklenski kamen		1	1
Steklene brizgalke za blenoragijo (kapavico) z nastavkom iz durita		6	12
Katetri Jacquesovi št. 16		1	4
Katetri Jacquesovi št. 18		1	4
Sonde za puščanje vode (bougies)		1	3
Odpirač za usta				1	1
Klešče za jezik		1	1
Cev za želodec z lijakom			1	1
Porivač za goltanec	• . . . .	1	1
Reflektor s trakom na čelo	*	1	1
Ogledalo za jabolko		2	2
Čopič za goltanec		2	2
Lijak za ušesa		3	3
Pinceta, zapognjena v koleno		1	1
Blefarostat (držaj za vejico)	, .	—	1
Trahealne kanule		—	2
Esmarchova elastična cev		1	1
Stekleni irigator s cevjo dolgo 1 ‘/a m		1	1
Hruška iz kavčuka		1	2
Skodela za umivanje				1	2
Skodela za instrumente 		1	1
Skodela za gnoj	.		2	2
		
(Slo v oni »o h.)
176
Ime	Do 200	Čez 200
	oseb na ladji	
Odvodna cev				—	2 metra 1
Bierov zvon s premerom prilično 5 cm		kosov 1	kosov 1
Sterilizator za instrumente	 tako velik, da se morejo sterilizirati tudi ginekološki instrumenti in instrumenti za porodničarstvo.	1	1
Gorila za to 		1	1
Instrumenti: Vsi samo iz kovine, ponikljani. V zaboju, ki se dobro zapira.		
Nož, šiljast		1	1
Nož, trebušast		2	3
Nož, glavat	.	1	1
Hemiotom 		.		—	1
Ravne škarje		1	1
Zavite (Cooperove) škarje		1	1
Pincete za arterije po Péafiu		4	6
Anatomske pincete		1	2
Pinceta s kavlji 			2	2
Glavata sonda		1	1
Votla sonda		1	1
Lopatica za jezik 			1	1
Igle za rane, v stekleni pušici		24	48
Svila (št. 2, št. 3) v steklenih cevih, sterilizirana, vretenca		2	4
Katgut v steklenih cevih, steriliziran		2	2
Držaj za igle				1	1
Britev		1	1
Ostra žlica		1	1
Kornealna lanceta		1	1
		
Ime	Do 200	Čez 200
	oseb na ladji	
Dleto za oči				kosov 1	kosov 1
Trokar 		1	1
Igla za transfuzijo z olivnim nastavkom		1	1
Klešče za zobe		5	5
Peresa za cepljenje, sterilizovana, v stekleni cevi		100	400
ali lanceta za cepljenje z ostjo platinoiridija		1	1
Orodje za amputacijo:		
Veliki nož		—	1
		1
		
Nož, dvorezec		—	1
Nož za rezanje med kostmi		—	1
Velika žaga		—	1 _ ... .
Žaga za resekcijo		—	1
Ostri kavlji s štirimi roglji		—	2
Topi kavelj		—	1
j Ostre klešče za kosti		—	1
Dleto za kosti, votlo		—	1
Svila (št. 2, 3 in 4)			3 paketiči
Ginekološko orodje in orodje za porodnicarstro:		
Vaginalni speculum, v dveh delili		 .	kosov 1	kosov 1
! Speculum cilindrski			1	1
Klešče s kavljem za maternico, dolge		1	1
Klešče za prijemanje, dolge		1	1
' Pinceta s kljupo, dolga		1	1
Curette, široka		1	1
		
Ime				Do 200	Čez 200
				oseb na ladji	
Sonda za maternico					kosov 1	kosov 1
Cev za izpiranje maternice					1	1
Katetri za ženske					2	2
Steklene kanule za irigacijo					1	2
Klešče 					—	1
I Perforatorij					—	1
Kranioklast					—	1
Braunov kavelj					—	1
Zanjka za obračanje					—	1
Oblačila za zdravnika :					
Plašči za operacije 					1	2
Plašči za preiskovanje bolnikov					3	3
Čevlji čez čevlje za inficirane prostore					1 par	1 par
Knjige :					
Dnevnik o bolnikih. Zdravniški dnevnik. Golice za statistiko bolezni. Avstrijska farmakopeja, zadnja izdaja. Navodilo za prvo pomoč in ladijsko higijeno. Učna knjiga o tropskih boleznih.					
Živila:					
ime	Do 200	Čez 200			
	oseb na ladji				
Pšeno (gris), sago ali tapijoka		%	1	v zalitih pušicah po >/2 kg ali v nepro-dušno zamašenih steklenicah		
Kufekejeva moka za otroke		1	3			
Kondensirano mleko		3	5			
Vino Malaga (Lacrimae Christi) ....	2 steklenici	3 steklenice			
Priloga 5 E.
Obvezila za rešilne ladjice.
V nepremočnem ovoju je treba hraniti:
8 velikih posameznih obvez, komprimiranih,
5 srednjih	,	,
f
5 malih	,	,	,
2 paketiča, vsak z 2 obvezilnima rutama po Esmarchu, komprimirana.
(SioTonUch.)
177