Priloga ,,Našemu Listu" št. 34. Izhaja vsako soboto in je za naroonike »Našega Lista" v kamniškcm okrajn brezplačen. Kamničan . Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- javljenje po dog-ovoru. Kamniška Bistriea in nje uprava. Z nastopnimi članki skušali bodemo dokazati nemoderno, času neprimerno, kamniški Bistrici pa v pravem pomenu besede škodujočo upravo, ne toliko, kar se tiče najetega osobja, tcmveč korporacijskih upravičencev samih. Skušali bodemo tudi dokazati, kako bi bilo za Bistrico in upravičence korporacije same važnega pomena in velike koristi, ko bi se ko-nečno vendar odločila korporacija do modemejših sredstev in modernejših naprav, kakor obstoje dan-danes, ako se to sploh še naprave imenovati smejo. Prizadevali smo si sicer, da bi za nastopne članke pridobili moža-strokovnjaka, vendar se nam to ni posrečilo. Iz tega vzroka je lahko rnogoče, da se nam bodo urinile male napake, čeravno smo zbirali ma-terijal za nastopne članke skozi več mesecev. Pro-simo torej, da se nam take napake oproste, ali ob enem pa tudi prosimo, da se občinstvo oziroma naj-kompetentnejše osebe, to so korporacijski upravicenci, sami za zadevo zavzamejo in nam svoje mnenje pismeno naznanjajo, kajti rnirna, javna, pred vsem stvarna diskuzija bode zadevi le koristila. Priobče-vali bodemo tudi nasprotna mnenja in sicer po vrsti, kakor nam bodo došla, povdarjamo pa izrecno, da morajo biti taka mnenja strogo stvarna, kajti oseb-nosti bomo odločno odklanjali, ker osebnosti povsod le škodujejo in — osebnosti je pri nas itak mnogo preveč. Kakor je narava v Bistrici in sploh v celi okolici kamniški krasna in kolikor lepot nam nudijo naše planine, tako je tudi upravljanje teh posestev posebno pa gozdov v korporacijskem posestvu skoraj bi rekli zanikerno. Dejstvo je, da se koristi teh gozdov od leta do leta manjšajo in še veeje zlo bode nastalo, ako se upravičenci ne bodo v najkrajšem času odločili uvesti moderno upravo z modernimi sredstvi. Naj vendar že enkrat padejo tisti stari nazori, ki so bili veljavni morda pred sto leti, ko je bilo lesa na vsakih pet korakov v izobilji in ko lesna kupčija iz tega vzroka sploh obstajala ni. Je pa še nekaj dmzega, kar takrat tudi še ni obstajalo, in to je turistika. Nele, da bi imeli od mo-dernih naprav iz gozdov samih upravičenci veliko večje koristi, temveč povzdignil bi se pri nas tujski promet lahko na ono višino, kakor je to drugod in koristi bi imelo od tega celo mesto kakor tudi okolica njegova, naše gmotno stanje pa bi se lahko mnogo, mnogo zboljšalo, saj je dandanes ravno tujski promet jako važen za vsako okolico. Ne bilo bi težko v nase lepe kraje privabljati od leta do leta več obiskovalcev. Seveda se mora tem obiskovalcem tudi marsikaj nuditi, kar pri nas docela pogrešamo. Če nimamo kupčije in obrtnije, naj se vsaj v tem ozim kaj stori in Kamnik ne bode nazadoval od leta do leta vedno bolj. Tujei, ki nas posečajo, se čudijo, da so taki lepi kraji neizkoriščani in po svetu tako malo znani. Toda preidimo k naši prvotni nameri, zato prosimo še enkrat, merodajne osebe naj nastopne clanke stvarno in resno preudarjajo in se udeležujejo diskuzije, toda b r e z osebnosti. (Nadaljevanje sledi.) Nemška šola v Domžalali. Nemški živelj ošabno dviga na celem Kranj-skem svojo glavo. Vedno bolj in bolj napreduje, ce-tudi bi moralo ravno nasprotno biti. Ko so se začele na Kranjskem zavedati občine svojega slovenskega pokoljenja in so začele izrivati nemškega usiljivca, mislilo se je, da bomo Slovenci napredovali vedno bolj in da si bomo konečno osvojili vso svojo zemljo, katero smo od pamtiveka posedali daleč na Koroško, Štajersko in Primorsko. Bili so časi, ko so se na višjih mestih bali za priliodnjost nemškega življa nele na Kranjskem, temveč tudi na Koroškem in Šta-jerskem. Da, bili so časi, ko se so na najvišjih mestih nas Blovencev bali, a danes — no časi se izpremi-njajo — danes se nam pa k vecjemu posmehujejo. Že Svatopluk je zvezal butaro palic in kazoč na to primero rekel: Bodite složni! To butaro palic ne more nihče prelomiti, a posamezne palice, to iuu je igrača. Tako so nastopali na višjih mestih, in razve-zali so nas. Dobro vedoč, da smo močni, pa tudi nevarni, ako bi se nas tiralo do skrajnosti, seveda le toliko časa, dokler smo složni, zasejali so med nas oseben prepir, ki zna postati za nas Slovenee usode-polnega pomena. Mesto, da bi pomagali rodnim bratom na Štajerskern, Koroškem in Primorskem boriti se proti mogočnemu nasprotniku, koljemo se raje med seboj in bomo morda celo na Kranjskem v do-glednem času prišli v položaj braniti svojo narodno posest in misliti na samoobrambo. Statistično je dokazano, da se krčijo od leta do leta naše meje vedno bolj in bolj, da so naše postojanke vedno slabeje in da se nemška obrt in trgovina med nami, eelo na Kranjskem vedno množi in da Slovenci v primeri z Nemcem vedno bolj ginemo. Vse to sa je doseglo z umetnim negovanjem tujih narodov in z zasejanim bratskim razporom in iz tega izvirajočo neumno našo politiko. Kako bi bilo mogoče pred 30 ali celo 20 leti v Domžalah ustanoviti nernško šolo, v kateri se dandanes le hujska šolsko mladino v nežni starosti in se jo uči sovražiti Slovcnce. Kjer-koli so se ustanovile nemške šulferajnske šole, skoraj povsodi so bile sprva ponižno zasebne, a tekom časa povspele so se do ošabnih javnih šol. Tako se deluje tudi na Kranjskem, počasi in previdno leze tuj živelj v n a š život, a kakor dela to počasi in previdno, toliko stalnejši je in toliko moenejši in trdnejši je od dlie do dne. (Dalje prihodnjic.) Ijudska veselica dne 5. avgusta. Naše naj-mlajše društvo, kamniški Sokol, katero si je pri svojem rojstvu stavilo lepo in hvalevredno nalogo, vzgajati mladino v trdne značaje pa tudi telesno čvrste može, priredi dne 5. avgusta t. 1. ljudsko vese-lico v velikem obsegu na vrtu Rodetove gostilne na Šutni. V ta namen je pozval stalni odbor v pomno-ženi odsek vrle rodoljube, ki z vso vnemo priprav-ljajo vse potrebno. Sokol si je svest, da more vspešno delovati le takrat, ako mu bodo na razpolago po-voljna denarna sredstva, s katerimi mu bode omo-gočeno poskrbeti za svojo lastno telovadnico, oprem-ljeno z vsemi potrebnimi orodji. S tekočimi dohodki si seveda ne more pridobiti povoljnega fonda, pora-biti mora torej druge prilike. V namen Sokolovega fonda torej priredi se veselica dne 5. avgusta, ki bode gotovo svoje prednice dosegla, kar se tiče zabave in obsega. Pri veselici bodo sodelovala vsa kamniška narodna društva, potrudile se bodo pa tudi vrle naše narodne dame. To nam je pač dovolj jamstva, da mora ta veselica lepo vspeti. Zunanja bratska društva opozarjamo, da imajo najboljšo železnično zvezo, iz Ljubljane odpelje popoldanski vlak ob 2 in dospe v Kamnik ravno ob pričetku veselice. Tudi za vračanje je zveza jako ugodna, vlak odhaja iz Kamnika ob 3/49 uro; seveda s tem ni rečeno, da bi morali zunanji ude-ležniki tako zgodaj zapustiti veselieni prostor, saj pri-haja kamniški jutranji vlak še pred 7. uro zjutraj v Ljubljano. Ljudska knjižnica v Kamniku. Priprave za ljudsko knjižnico v Kamniku so že precej napredo-vale. Nabralo se je že precej knjig, ki pa so jih ve-činoma darovali razni gospodje, ki ne bivajo v Kam-niku. Kamničani se za našo tozadevno prošnjo niso dosti zmenili, čeprav bi knjige, katere jim trohnijo po raznih policah in zabojih, brez škode lahko obr-nili v korist vsega kamniškega prebivalstva. Brez vsake podpore od strani Kamnicanov je popolnoma nemogoče, osnovati dobro in potrebam odgovarjajočo knjižnico. Obračamo se zato še enkrat na sl. kam-niško občinstvo s prošnjo, naj nam priskoči na pomoč bodisi že s kakšnim književnim, ali pa de-narnim daroni. — V namen ljudske knjižnice sta nadalje darovala g. dr. Ivo Šubclj, ministrski tajnik na Dunaju in g. Al. Benkovič v Kamniku večjo zbirko knjig. Ogenj. V četrtek popoldne je nastal v Kamniku na Vel. produ požar, ki jo uničil 2 kozolca polna žita ter eno šupo. En kozolc je bil last posestnika Repanšeka, v katerega je posestnik malo prej na-ložil polno žita, dmgi kozolc in šupa pa je bila last-nina gostilničarja Herolda, kateri pa je bil zavarovan za ta dva predmeta za 660 kron, a ima nad 1000 K škode. Repanšek pa sploh zavarovan ni bil. Zažgal je 71etni deček Alojzij Zupanc iz hudobne naga-jivosti, Občni zbor podružnice Slov. plan. društva se vrši v soboto 28. t. m. zvečer ob 8. uri pri Sokolu. Oni, ki so med nedelavnostjo sedanjega odbora vedno govoričili o tem, bodo menda gotovo prišli. Vojaki v Kamniku. V pondeljek 23. t. m. je prispelo iz Logatca v naše mesto 15 častnikov in 15 vojakov 1. letnika vojne šole in so že 24. zopet odpotovali. — Včeraj pa je prišlo s popoldanskim vlakom 15 častnikov in 15 vojakov ravnoistega let-nika vojne šole ter ostanejo do 30. julija. Z desetim vlakom odpotujejo dalje. Gledališki večer. Skoraj je presmelo nazivati to, kar so »gospodje in gospodične iz Ljubljane" pri-redili nam v naši Čitalnici v nedeljo 22. julija — gle-dališki večer, cetudi so ga prireditelji sami tako na-znanili. Ne vemo, kaj bi si mislili od teh mladih gospodov in gospodicen, ali nas imajo za take na-ivneže, da bomo vsi iz sebe, ko se bo reklo, da so gledališčni igralci recte diletantje prišli v Kamnik gostovat, ali pa smatrajo Kamničane za ljudi, ki še nikdar niso prestopili praga diletantske dvorane. Lahko trdimo, da so naši čitalnični diletantje bolj na mestu, kadar najslabše igrajo, kakor so pa bili igralci, ki so priredili ta gledališčni večer. — O predstavi sami prinašati kako oceno bi bilo odveč. Četudi je ,,Brat Sokol" za nas noviteta, s tem vendar še ni vse rečeno. ,,Kmet Herod" je že v vsaki vasici pozabljena igra, nič boljši ni bil komičen prizor »Zadnja goldinarja" in petje pri tem prizoru je bilo res vseskozi komično. Ciganski ples naj pa prirejajo cigani med seboj, morda ga bodo pogodili. Ali nekaj moramo pa vseeno priznati gospodom in gospodičnam iz Ljubljane! Namreč da znajo s cenami pretiravati. Kdo bo neki placal pfi takem vsporedu 2 K za prostor? No, karaniško občinstvo tudi ni šlo na ta lim in po dvorani bi bili lahko igrali slepe miši. V Mekinjah priredi ondotno izobraževalno društvo v nedeljo 29. t. m. veselico na čast hrvatskim letovičarjem. Vspored je zanimiv. Začetek ob y44. uri popoldne. Društvo Kamnik priredi na vrtu Fischeijevega hotela veselico v nedeljo 29. t. m. Vspored izpolnju-jejo dmštvene tamburašinje, mešani zbor in sviranje na gosli s spremljevanjem klavirja. Začetek veselice ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Vojaško veteransko društvo v Kamniku pri-redi dne 12. avgusta t. 1. veselico na vrtu hotela Fischer, pri kateri bo svirala kamniška mestna godba. Natančneje se bo naznanilo pravočasno z lepaki. \ Rlengšu priredi kat. slov. izobr. društvo ve-selico v nedeljo dne 29. julija v veliki dvorani to-varne Ladstatter. Na vsporedaje: tamburanje ondot-nega tamburaškega zbora pod vodstvom g. Anton Kompareta, petje mešanega zbora, deklamacija, igra in komičen prizor. Začetek točno ob lU^. uri pop. Od strcle ubit. V sredo popoldan se je vračal proti 4. uri s polja proti domu posestnikov 191etni sin Janez Hubad p. d. Kebolj, doma s Povodja v vo-diški fari. Ker se je bližala nevihta, spustil se je fant v tek, kar je pa bilo zanj osodepolnega pornena, kajti strela je udarila vanj in ga ubila. — Pri ne-vihti ne teči! Okrajuo glavarstvo v Kamiiiku razglaša, da je po zakonu z dne 11. februarja 1. 1883 dolžnost posestnikov ozir. uživalcev in najemnikov zemljišč zatreti predenico po njivah, travnikih in pašnikih, cestnih obronkili in po drugili zemljiščih in sicer predno prične cveteti. Vsi tisti, ki bi to ne storili, kaznovani bodo od 2 do 20 kron, poleg tega se bode predenica imičila na stroške dotičnih strank. — Dalje svari okr. glavarstvo pred vsprejetjem stavbin-skega dela v Severni Ameriki. Po deželi hodijo agentje raznih tvrdk ter nagovarjajo domače stavbin-ske delavce, naj vsprejmejo delo v Ameriki posebno v San Francisku, katero mesto je bilo kakor znano od potresa razdejano. Ameriške oblasti ne dovolijo takim delavcem izkreati se in jih pošljejo nazaj v do-movino, ker jili smatrajo za kontraktne. Tudi so raz-mere v Severni Ameriki za stavbne delavce jako neugodne. Pozor toraj! V zdravišcu je danes v soboto koncert na čast vsem Anam. Koncertuje jako izvežbana srbska družba. Mestna godba priredi v soboto po mestu mi-rozov. Iz Stoba. Naše gasilno društvo, dasi še mlado, se vendar prav pridno giblje. Pred kratkim je dobilo naročeno brizgalno, postavilo si je za shranitev ga-silnega orodja hram ter bode to dne 12. avgusta blagoslovljeno. Pri tisti priliki priredi naše društvo veliko vrtno veselico s prav zanimivim programom. Pridno se že oglašajo sosednja društva k udeležbi in upamo, da bo ta slavnost vsem ostala v prijetnem spominu, društven odbor se pa tudi na vso moč trudi ustreči došlim gostom z razvedrilom in zabavo. Opozarjamo vse one, kateri so se morda od naspro-tujoče strani dali motiti, da se vrši slavnost nepre-klicno, pri vsakem vremenu dne 12. avgusta t. 1. — Ker nam za danes primanjkuje prostora, priobčili bomo v prihodnji številki vspored v celoti. Pretep. Na Rovili sta pila v nedeljo popoldne v gostilni pri Cerarju Jernej Kališnik in Jakob Kladnik žganje v družbi nekaterih drugih fantov in deklet. Kakor je že navada, da nastane v takem po-ložaju prepir, sporekla sta sa tudi imenovana na poti domu grede. Jakob Kladnik pa ni bil zadovoljen samo s prepirom, temveč lotil se je tudi dejanski Kališnika, vrgel ga ob tla ter ga z odprtim nožem udaril po giavi. Kališnik leži doma sieer pri zavesti, a govoriti ne rnore. Vsakovrsine \n\% kakor tndi kovinasle u v rakve pnporoea umetni mizar u Kamniku tia Šutni. Pogrebni za^od. Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točua. Ceiie zmerne. (fals-cegla) iz raznih velikih tovarn Postrežba točna. Cene nizke. je najboljše domače sredstvo za ^^" pokončavanje muh. "^fel Glavna zaloga pri trgovina s špecerijskirn blagom w ICamsiiku na O^alsDiu. Cene: 1 pola 10 vin. Pri večjem odjemu znaten popust. 12—4 SpomiDjajts se drušlveoega zaklada I V krojaški mojster v Kamniku ----------------- na Klancu--------•—•—<— se uljudno priporoča v vsakovrstna v nje- govo stroko spadajoča dela zagotavljajoč dobro delo po najnovejšem kroju in s primerno ceno. Sp» Sfranje, 20 miiiut iz Kamnika. Slav. občiustvu iz Kamuika ter gg. hribolazcem se naznanja, tla točim izborno pristno vino ter veduo lahko postrežem z gorkimi iu mrzlimi jedili. Gg. turiste opozarjam na pristno domačo slivovko. Za obilen obisk se priporoča 3—3 TomaŽ Qs»adiŠBliks gostilničar. mast se prodaja v trgovini Josip ineia Y Kamnlku. oblastvtno koncesijoairani napeljevatelj vodovodov % IKanineku naznanja slav. občinstvu, da prevzema popolne vodovodne naprave, izdela na zahtevo za taiste uačrte iu proračune, \i)elje soliduo iu ijo uizkih cenali vodovod \ hiše, napravlja popolne kopelji s pečjo, klozete z vodnim izpiranjem, vodomete, priprave za škropenje vrta, perilnice, kakor tudi vsa v to stroko spadajoea dela. — Izdeluje iu popravlja tudi strelovode ter hišne telefone in telegrafe. 6—4 Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, filaunitrg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse ursle mineralne vode. MM ® w Komeeda Naročila se izvršujejo točno in skrbno. Cene ugodne. Kr anj sko scidčicili in sieklenieah priporoca 11 iil ^i^l^f C^f f B fi ^ sa naročila se Ir ^i©^illi«wl*i® BB točno izvršujejo. Mqi l\m f Kamniku. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu. in gospo-dinji najtopleje priporoča. ^ Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.