List 12.
Politiški oddelek.
Reforma davkov.
Minoli mesec predložil je finančni minister Steinbach državnemu zboru načrt preosnove neposrednih davkov. Ta načrt se je že dolgo obetal. Ne le sedanji finančni minister temveč tudi prejšnji ministri so spoznavali potrebo, da je treba davke tako premeni ti, da se bogatinom nalože primeroma višji davki. Liberalci sami tudi niso upali naravnost nasprotovati taki reformi davkov, ali za kulisami so pa znali s svojim vplivom vse preprečiti.
Liberalna vlada bi se nikdar ne bila upala lotiti take reforme davkov, kakor se tudi ni upala obdačiti borze. Bila je preveč odvisna od židovskih bogatinov, kateri se kaj radi odtegujejo visokim državnim davkom. Pa tudi konservativna vlada ni takoj prva leta se mogla lotiti te važne zadeve. Dokler je potrebovala vedno novih državnih posojil, to ni bilo mogoče, ker je finančni minister moral gledati, da ostane v dobrih razmerah z bogatimi bankirji. Katera država potrebuje posojil, ne sme se jim zameriti. To je posebno dobro že čutila Rusija. Na vseh borzah je hitro padla veljava ruskemu rublju in slabi vpliv se je kmalu pokazal v vsem ruskem narodnem gospodarstvu. Bas pritisk židovskih financijerjev je mnogo pripomogel k težki gospodarski krizi, v kateri je sedaj Rusija.
Naša država je zatorej morala poprej narediti ravnotežje v narodnem gospodarstvu, še le potem je mogla misliti na tako reformo davkov. Da se je doseglo to ravnotežje, za to je največ zahvaliti prejšnjo državno-zborsko večino in pa finančnega ministra Dunajevskega. Da ni Dunajevski pripravil pota, gotovo bi se tudi Steinbach ne mogel lotiti z vspehom reforme davkov.
Dosedaj je vsaka reforma davkov imela le namen povišati državne dohodke. Zaradi tega so že bili davkoplačevalci  najbolj veseli, če   se   o   kaki  reformi  davkov
ničesa govorila ni. Nova davčna reforma je v tem oziru vsa drugačna. Njen namen ni povišati državnih dohodkov, temveč izrecno določa, da dohodki ostanejo stari. Ko bi se le kaj več dobilo od nove vredbe davkov, se bode pa pri nekaterih davkih odpustilo.
Da je nameravana preosnova davkov dobra, dokazuje pač to, da so se proti nji oglasili že nekateri liberalni židovski listi. Ti listi se za interes manj premožnih razredov dosti ne brigajo, ali jako občutni so pa, ko bi se kako naložila večja bremena bogatim kapitalistom. Posebno jim ne ugaja način, kako se bode davek odločeval, da se bode pri tem oziralo tudi na najemnino, ki jo kdo plačuje od svojega stanovanja. Neki dunajski list toži, da se bode premalo oziralo na izpovedbe ob-dačencev in modruje, da so zlasti boljši in premožnejši stanovi že dovolj pošteni, da bodo po pravici povedali svoj dohodek, in to že zaradi tega, da se jim umazanost ne bode mogla očitati. Vsakdo bode pač priznal, da bi baš bogati židje utajili mnogo dohibdkov, ko bi se njih besedam verjelo. Vsaj je znano, da se židje radi odtegujejo vojaški dolžnosti, ravno tako se tudi plačevanju davka. Da se ne boje očitanja umazanosti, zato pa imamo pač dovolj dokazov. Da se v premogokopih na Morav-skem, ki so v židovskih rokah, tako slabo plačujejo delavci in prav nečloveški izrabljajo delavske moči, tudi ni lepo, ali bogati židje to vendar trpe, če tudi se je stvar že večkrat prerešetavala po raznih listih.
Načrt  novega  davčnega zakona  je   obširen, ima v
v
vsem 316 paragrafov. Z njim se bode reformovala pri-dobitkarina in dohodarina. Važna je določba, da se vsaki večji dohodki imajo porabiti za ponižanje zemljiškega, hišnega in pridobitnega davka. Od novega davka se bode lep del prepustil tudi deželam, kar je potrebno, ker deželni stroški povsod rapidno naraščajo.
Preosnova davkov je razdeljena v štiri zakone, v zakon o splošni pridobitkarini, v zakon o pridobitkarini od podjetij, katera so zavezana javno polagati račune, v zakon o obdačenju plač in zakon ob obdačenju osobnega dohodka.
94
Prvi davek bodo morala plačevati ona podjetja, katera so proračunjena na dobiček. Izvzete so zadruge, dela za mezdo, kmetijstvo in gozdarstvo. Oproščene so šivilje, perice in likarice, hišna industrija, zasebni učitelji in pisatelji. Oprostiti se pa morejo tudi obrtniki, ki delajo brez pomočnika ali pa samo z jednim pomočnikom.    Ta davek bodo razdeljevale posebne cenilne ko-
v
misije. Četrtino članov bode v te komisije imenoval finančni minister, polovico jih volijo obdačenci sami, četrtino pa trgovska in obrtna zbornica. Davek bode konti-gentiran, to ,'e za vsak okraj ali deželo se bode določilo, koliko da ima plačati in omenjene cenilne komisije bodo torej imele le odločiti, kako naj se potem davek razdeli na posamične obrtnike. Davčna svota se bode razdelila na posamezne okraje na podlagi sedanjih davčnih uspehov. Poznejše premembe bode pa imela ukreniti posebna komisija devetih članov. Tretjina članov v to komisijo imenuje finančni minister, tretjino gospodska, tretjino pa poslanska zbornica.
Pridobitkarina od podjetij, ki morajo polagati javne račune, bode se določila po bilancah, pri čemer se bodo vselej odštele obresti od dolgov.
Davek od plač se bode tako uredil, da bodo vse plače do 600 gld. proste davka, od 600 do 2000 gld. se bode plačevalo .1 o/o, do 2400 gld. 1 V2V0, ^lo 3300 gld. 2 f>/o, do 4200 gld. 2 V2V0, do 5000 gld. 3 «o, do 6000 gld. 40/0, do 7500 gld. 5 o^, do 9000 gld. 6^0, do 10000 gld. 70/0, do 12000 gld. 8V0, do 14000 gld. 9 0/0, cez 14000 pa 100/0. Stanovnina je davka prosta. Službodajatelji imajo odtegniti davek in ga plačati.
Potem se vvede rentni davek, to je davek od dohodkov od premoženskih predmetov in premoženskih pravic. Izvzete so one obresti, katerim je s kakim posebnim zakonom zagotovljeno, da so proste davka. Prosti davka so pa tudi taki dohodki izpod 300 gld. in hra-nilnične obresti pod 525 gld. Rentni davek znaša 10 0/0 pri vseh neoproščenih državnih vrednostih papirjih, pri vseh inozemskih obligacijah in posojilih in drugih takih dohodkih 2^1^. S tem davkom zadenejo se obresti in dividende delnic onih podjetij, katere so oproščene pri-dobitkarine, kar je posebno važno.
Osobni dohodninski davek bodo pa morali plačevati vsi avstrijski državljani. Davku niso podvrženi dohodki do 600 gld. Pri določitvi tega davka se imajo odšteti stroški za vršbo obrta, odpisi, zavarovalne premije, obresti od obrtnih in zasebnih dolgov izredne slučajne dohodke, kakor dedščine i. t. d. Ta davek se začenja s 0*6 ^Iq in se nadaljuje do 4 o/^ na nastopni način: Od 625 gld. je 3 gld. 60 kr., od 650 gld. 4 gld., od 700 gld. 4 gld. 80 kr., od 750 gld. 5 gld. 40 kr., od 800 gld. 6 gld., od 850 gld. 6 gld. 80 kr., od 900 gld. 7 gld. 60 kr., od 950 gld. 8 gld. 40 kr., od 1000 gld. 9 gld. 20 kr., 1100 gld. 10 gld., od 1200 gld. 12 gld., od 1300 gld. 14 gld., od 1400 gld. 16 gld., od 1500 gld. 18 gld., od 1600 gld. 20 gld., od 1700 gld. 22 gld., od 1800 gld. 24 gld., od 1900 gld. 27 gld., od 2000 gld. 30 gld., od
2200 gld. 34 gld., od 2400 gld. 39 gld., od 2600 gld. 44 gld., od 2800 gld. 49 gld., od 3000 gld. 55 gld., od 3300 gld. 62 gld., od 3600 gld. 71 gld., od 3900 gld. 80 gld., od 4200 gld. 90 gld., od 4600 gld. 101 gld., od 5000 gld. 114 gld., od 5500 gld. 129 gld., od 6000 gld. 146 gld., pri 6500 gld. 163 gld., od 7000 gld. 181 gld., od 7500 gld, 199 gld., od 8000 gld. 217 gld., od 8500 gld. 235 gld., od 9000 gld. 253 gld., od 9500 gld. 272 gld., od 10000 gld. 291 gld., od 11000 gld. 319 gld., od 12000 gld. 357 gld., od 13000 gld. 395 gld., od 14000 gld. 433 gld., od 15000 gld. 471 gld., od 16000 gld. 510 {?ld., od 17000 gld. 550 gld., od 18000 gld. 590 gld., od 19000 gld. 680 gld., od 20000 gld. 670 gld., od 22000 gld. 730 gld., od 24000 gld. 800 gld. Od 24000 do 100000 gld. se davek pri vsacih 2000 gld. povekša za 80 gld. Od dohodkov nad 100000 gld. do 105000 je plačati davka 4000 gld., torej 4«/^. Potem se pa davek povekša od vsacih daljših 5000 gld. za 200 gld.
Pri odmerjenju tega davka se za odšteje pri dohodkih izpod 2000 gld. za vsacega člana rodbine 25 gld., če se imata v mestih, imajočih nad 10000 prebivalcev, preskrbovati vsaj 2, v manjših mestih pa štirje rodbinski člani še poleg gospodarja in gospodinje, če se pri tem dohodek zmanjša pod 600 gld. odpade vsak davek. Pri dohodkih izpod 5000 gld. se more ozirati tudi na vse druge okoliščine, ki pomanjšujejo plačilno zmožnost dotičnikovo in se more davek odmeriti za jedno, dve k večjemu tri stopinje.
Ta davek se bode odločil po lastni izpovedbi do-tičnikovi in po cenitvi posebnih komisij. Polovica članov cenilne komisije bode volil občinski odbor, polovico imenoval finančni minister. V vsaki deželi bode posebna vzklicna komisija, pri kateri se bode pritožiti proti sklepom prvotne komisijo. V deželno komisijo voli polovico zastopnikov deželni' zbor, polovico pa jih imenuje finančni minister. Cenitve prvotne komisije se bodo morale v občinskem uradu razložiti javno na ogled.
To so v kratkem glavne določbe vsacega načrta. Te določbe so gotovo velike važnosti. Iz njih je razvidno, da bodo imele veliko važnost razne komisije, ki bodo ta davek razdeljevale. Ker bodo v te komisije volili deloma davkoplačevalci sami, bodo morali biti jako previdni pri teh volitvah. Gledati bodo morali, da izvolijo pravične može. Ker pa občinski odbor, trgovska zbornica, deželni in državni zbor tudi odpošiljajo člane v te komisije, dobe ti zastopi večjo važnost, zaradi tega bodo pa morali davkoplačevalci tudi biti opreznejši pri teh volitvah. Dobro je, če se bodo že dolgo pred volitvami vselej pre-udarili, koga naj volijo v ta ali oni zastop in se ne bodo dali varati od raznih agitatorjev pred volitvami. V zadnjem trenotku se večkrat ne morejo prav presoditi dobre in slabe lastnosti kacega moža. Vsled tega večkrat pride v zbor mož, ki je najbolj kričal in največ obetal, v zboru pa le prerad svoje obljube pozabi in se zlasti v narodno-gospodarskem oziru kaj malo ozira na volilce svoje   in   ki  sploh narodno zastopstvo   za   dovolj
95
Tesno ne zmatra. Mož ne smete več presojati po frazah, temveč po njih delih. Tudi se ne smejo presojati le jedno-stransko, le z jednega stališča, temveč kandidata z vseh stališč oglejte, če je pravi za vašega zastopnika. Po volitvah nič ne pomaga zabavljati po gostilnah.
Kolikor večja oblast se da zastopom, tem večje pozornosti je treba pri raznih volitvah. Nas je nov davčni načrt že zaradi tega razveselil, ker daje več pravic ob-dačencem in pa narodnim zastopom. Vsacega razširjenja ustavnih pravic se mi veselimo in le želimo, da bi pre-bivalstvo znalo si dobro posluževati danih mu pravic. Ce davki v bodoče ne bodo prav razdeljeni, si bode vlada lahko roke umila, rekši: „Dala sem vam dovolj pravic, zakaj jih pa niste uporabili."
Posebno pa-moramo odobrovati, da sedaj zginejo oni skrivni zaupni možje, ki so dosedaj bili skoro jedino merodajni za davčne urade. Mej njimi so bili večkrat ljudje, ki niso veljali za posebno poštene. Sedaj se bode dobro vedelo, kdo je član kake komisije. V javnosti se nikdo ne bode upal tako pokazati pristranosti, kakor se je na skrivnem, kjer je lahko si ohladil večkrat tudi osebno jezo nad nasprotnikom s tem, da je davčnim uradom previsoko naznanil njegove dohodke.
Več dobrih stranij ima nov davčni načrt, to se ne da tajiti, da pa tudi ni brez slabih, je gotovo, kajti nobeno delo ni popolno. Naloga državnemu zboru bode, da mu odvzame, kolikor je moč, te slabe strani. Sploh je pa želeti, da se stvar hitro reši, kajti nižji sloji avstrijskega prebivalstva že težko čakajo pravičneje razdelitve davkov.