ČLANKI ARTICLES SLOVENSKI PREGLEDOVALNIK MEDNARODNE KLASIFIKACIJE PRAKSE ZDRAVSTVENE NEGE* SLOVENE BROWSER FOR INTERNATIONAL CLASSIFICATION FOR NURSING PRACTICE (ICNP®) Vladislav Rajkovič, Olga Šušteršič, Uroš Rajkovič, Aleš Porenta UDK/UDC 616-083:001.4 DESKRIPTORJI: zdravstvena nega-klasifikacija; računalniški DESCRIPTORS: nursing care-classification; computer systems sistemi Izvleček – Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege je Abstract – International Classification for Nursing Practice is a poenoten poklicni jezik, ki je namenjen predvsem medicinskim unified professional language intended for nurses, other health sestram pa tudi drugim delavcem v zdravstvu in tudi širše. V prefessionals and others. In the article the e-version of classifi-prispevku je predstavljena njena elektronska oblika, kot izziv za cation is presented as a challenge for efficient practical use as učinkovitejšo uporabo v praksi, pa tudi za iskanje novih infor- well as possibility to search for new information solutions in macijskih rešitev v različnih okoljih s pomočjo sodobne infor- different environments using information and communication macijske in komunikacijske tehnologije. Ta pojmovni slovar je technology. Thesaurus is represented in a form of a database. predstavljen z ustrezno računalniško bazo podatkov. Na osnovi On its basis several browsers were developed which enable te baze so bili razviti pregledovalniki, ki omogočajo uporabo users to browse the classification on personal computer, PDA-klasifikacije z osebnim računalnikom, na dlančniku ali prek in- hand-held computers and internet. The emphasis is on strengths terneta. Poudarek je na prednostih in slabostih posamezne re- and weaknesses of each browser implementation and fruitful alizacije pregledovalnika in smiselnem dopolnjevanju s tiskano synchronization with the printed version. verzijo. Uvod (Mortensen, 1997; 1999). V obeh projektih je sodelo-Klasifikacija zdravstvene nege predstavlja vsebin- vala tudi Slovenija prek Kolaborativnega centra Sve-sko poenoten poklicni jezik, ki se uporablja pri ko- tovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstve-municiranju med ljudmi in predstavlja pomemben pri- no nego v Mariboru (Šušteršič, Šlajmer-Japelj, Cibic, spevek k poenotenju izrazoslovja v zdravstveni negi Rajkovič, 1998; Cibic, Dogša, Filej, Šlajmer-Japelj, in zdravstvu. Mednarodno klasifikacijo prakse zdrav- Šušteršič, 2000). Fakulteta za organizacijske vede, stvene nege (International Classification for Nursing Univerze v Mariboru pa se je vključila s podprojek-Practice – ICNP) sta pripravila Mednarodni svet me- tom elektronskega pregledovalnika ICNP. dicinskih sester in Danski inštitut za raziskovanje v Na osnovi tekstovne oblike klasifikacije v sloven-zdravstvu in zdravstveni negi ter tako razvila strokov- skem in angleškem jeziku smo pripravili ustrezno poni terminološki slovar in klasifikacijo zdravstvene ne- datkovno bazo v okolju Microsoft Access. S tem je ge, ki bi jo za dokumentiranje in elektronske zapise bila dana možnost za enostavno in fleksibilno doseg-uporabljale medicinske sestre v vseh strokovnih oko- ljivost klasifikacije v različnih sistemih in okoljih. Poljih (van Bemel, Musen, 1997; Coenen, 2003; Saba, sredno smo prispevali tudi k skladnosti angleškega iz-Hovenga, Coenen, McCormick, Bakken, 2003). V ok- virnika in slovenskega prevoda. Na osnovi te baze so viru Evropske unije sta potekala projekta: TELENUR- bili razviti pregledovalniki za različna okolja: za osebni SING med letoma 1992 in 1994 in TELENURSE računalnik, dlančnik in internet. Prof. dr. Vladislav Rajkovič, univ. dipl. inž. elek., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj Doc. dr. Olga Šušteršič, viš. med. ses., univ. dipl. org., Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26a, SI-1000 Ljubljana Mag. Uroš Rajkovič, univ. dipl. org., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj Aleš Porenta, univ. dipl. inž. rač. in inf., Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj * Na priloženi zgoščenki, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, sta verziji za osebni računalnik in dlančnik. 194 Obzor Zdr N 2004; 38 Kaj prinaša Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege? ICNP je informacijsko orodje za opisovanje prakse zdravstvene nege (Warren, Coenen, 1998; http:// www.icn.ch/icnp.html, 2004). Omogoča zbiranje podatkov, ki se tičejo prakse zdravstvene nege v okviru celotnega zdravstvenega informacijskega sistema (Mor-tensen, 1999; Šušteršič, Rajkovič, Leskovar, Bitenc, Bernik, Rajkovic, 2002). Podatki so tako na razpolago za raziskovalno in pedagoško delo, za vodenje in razvoj profesionalne politike, saj dokumentirajo delež zdravstvene nege v zdravstvenemu varstvu. Ti podatki so tudi osnova za spremljanje kakovosti zdravstvene nege in omogočajo potrebne spremembe, če jih ustrezno uporabljamo na področjih izobraževanja, menedžmenta, politike in raziskovanja. Klasifikacija nam znotraj informatike oziroma informacijskega sistema lahko služi za poenotenje šifrantov, kar omogoča univerzalen zapis o pacientu. S tem so dane možnosti za povezljivost takih informacijskih sistemov (enostaven prenos podatkov), razumljivost, berljivost in možnost statističnih analiz. Z uporabo klasifikacije, kjer gre za minimalno množico strokovnih terminov (Nursing Minimal Data Set) za opisovanje negovalnih diagnoz, intervencij in rezultatov, smo naredili velik korak naprej v primerjavi s papirno obliko zapisov o pacientih. Le-ti niso vedno zagotavljali jasnosti, berljivosti in ocenjevanja stanja pri pacientu (dinamika bolezni ipd.). Poleg tega so neredko podatki manjkali ali bili odveč. Formaliziran zdravstveni jezik tako podpira procesni način dela in standardizira delo s pacientom. S tem omogočamo pri delu medicinskih sester metodo dela najboljše prakse (Scholes, Tallberg, Pluyer-Wenting, 2000). Beta verzijo (Cibic, Dogša, Filej, Šlajmer-Japelj, Šušteršič, 2000; Ruland, 2001) sestavlja šestnajst osi, od katerih jih po osem pripada fenomenom oziroma aktivnostim zdravstvene nege (tab. 1). Vsaka os ima svojo lastno hierarhično strukturo. Fenomen zdravstvene nege je določen vidik zdravja, ki je pomemben za prakso zdravstvene nege. Aktivnost zdravstvene nege pa je ravnanje medicinskih sester v praksi. Mednarodni svet medicinskih sester je pripravil različico klasifikacije ICNP Beta 2, ki vsebuje nekatere popravke in spremembe. Te spremembe smo v okviru naše elektronske predstavitve zlahka upoštevali in s tem ažurirali klasifikacijo. Negovalna diagnoza je poimenovanje določenega fenomena, za katerega se medicinska sestra odloči, in je osnova aktivnosti zdravstvene nege. Sestavljajo jo elementi osi klasifikacije fenomenov zdravstvene nege. Iz vsake osi lahko vključuje po največ en pojem, mora pa vsebovati pojem iz osi žarišče ter ocenjevanje ali verjetnost. Intervencija zdravstvene nege je določena aktivnost kot odziv na negovalno diagnozo, ki naj vodi k dolo- Tab. 1. Šestnajst osi Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege. Fenomeni zdravstvene nege 1A Žarišče prakse zdravstvene nege: je področje profesionalne pozornosti, ki jo narekuje socialni, profesionalni in konceptualni okvir. 1B Ocenjevanje: strokovno mnenje, ocena ali določitev stanja, določenega fenomena zdravstvene nege z upoštevanjem relativne kakovosti, intenzivnosti ali pojavnosti. 1C Pogostost: število pojavov določenega fenomena zdravstvene nege ali njihovo ponavljanje v določenem časovnem intervalu. 1D Trajanje: kako dolgo je posamezen fenomen zdravstvene nege prisoten. 1E Topologija: anatomsko področje v odnosu na obseg ali medialno točko, v kateri se pojavlja fenomen zdravstvene nege. 1F Lokacija: anatomska pozicija ali lokacija fenomena zdravstvene nege. 1G Verjetnost: da se bo fenomen zdravstvene nege pojavil. 1H Nosilec: bitje ali bitja, pri katerih je fenomen zdravstvene nege prisoten. Aktivnosti zdravstvene nege 2A Vrsta aktivnosti: dejanje kot aktivnost zdravstvene nege. 2B Cilj: bitje ali bitja, ki jih zadeva aktivnost zdravstvene nege ali razlogi za to aktivnost. 2C Sredstva: bitje, ki izvaja aktivnost zdravstvene nege. Ta pojem vključuje tudi orodja in službe potrebne za določeno aktivnost. 2D Čas: je časovna orientacija za aktivnost zdravstvene nege. Čas v tem primeru vključuje časovne točke (dogodke) in časovne intervale (epizode), ki opisujejo dolžino časa med dvema dogodkoma. 2E Topologija: je anatomski predel v odnosu na medialno točko ali do anatomskega obsega, ki je vključen v aktivnost zdravstvene nege. 2F Lokacija: anatomska in prostorska orientacija za določeno aktivnost zdravstvene nege. Lokacija vključuje strani telesa kot anatomsko pozicijo ali pa lokacijo kraja, kjer se aktivnost izvaja. 2G Poti: izvajanja aktivnosti zdravstvene nege. 2H Uporabnik: bitje ali bitja, ki jim je aktivnost zdravstvene nege namenjena. čenemu rezultatu. Sestavljajo jo elementi osi klasifikacije aktivnosti zdravstvene nege. Iz vsake osi lahko vključuje po največ en pojem, mora pa vsebovati pojem iz osi vrsta aktivnosti. Rezultat aktivnosti zdravstvene nege je mera ali stanje določene negovalne diagnoze v času po opravljenem postopku ali po aktivnosti zdravstvene nege (je predviden rezultat, ko nastopijo spremembe v negovalni diagnozi). Z elektronsko predstavitvijo klasifikacije želimo prispevati k lažjemu in učinkovitejšemu delu medicinskih sester, ki klasifikacijo uporabljajo za opis negovalne diagnoze, intervencij in rezultatov zdravstvene nege. Za učinkovito uporabo klasifikacije pri delu medicinske sestre za opis negovalne diagnoze, intervencij in rezultatov zdravstvene nege je tiskano verzijo smi- Rajkovič V in sod. Slovenski pregledovalnik mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege 195 selno dopolniti z elektronskim pregledovalnikom v različnih računalniških okoljih. Zaradi različnosti okolij šele z več oblikami pregledovalnikov usmerimo pomemben obseg informacijske tehnologije v pomoč uporabnikom, v tem primeru medicinskih sester. Pregledovalnik Cilj pregledovalnika je zagotoviti fleksibilno pregledovanje ICNP-ja z uporabo tehnologij sodobne informacijske družbe. Gre za pomemben dodatek obstoječi tiskani verziji. Poleg znanih prednosti elektronskega zapisa pa velja izpostaviti še kombinacijo slovenskega in angleškega jezika. Menimo, da je za različne segmente delovanja medicinske sestre potrebno izbrati ustrezno obliko pregledovalnika oziroma kombinacijo pregledovalnikov. Izhodišče za izbiro predstavlja poznavanje prednosti in slabosti posamezne implementacije. Glede na naše izkušnje nobena oblika suvereno ne nadomešča druge, ampak jo smiselno dopolnjuje. Zato predvidevamo, da naj bi imela medicinska sestra na razpolago vse tri elektronske oblike, pa tudi tiskano verzijo ICNP. Glede na konkretno problemsko stanje pa bi sama izbrala najprimernejšo obliko. Pregledovalnik na osebnem računalniku Ta pregledovalnik si uporabnik namesti na svoj računalnik z zgoščenke (CD-rom) s pomočjo namestitvenega programa. Primer zaslonske slike je prikazan na sliki 1. S tem dobi na razpolago fleksibilen uporabniški vmesnik in bazo podatkov, kar oboje omogoča relativno hitra in raznovrstna iskanja. Sl. 1. Prikaz uporabniškega vmesnika pregledovalnika na osebnem računalniku. Uporabnik lahko išče po delu besede v imenih pojmov ali po celotnem besedilu v slovenščini in angleščini. Poleg tega lahko pregleduje urejene sezname imen pojmov oziroma njihovih šifer. Pregledovanje drevesne strukture poteka vzporedno v obeh jezikih. Drevesna struktura in izpis ostalih podatkov se sproti prilagajata izbranemu pojmu. Prednost pregledovalnika na osebnem računalniku je predvsem hitrost in delovanje ob različnih načinih iskanja. Prijazen uporabniški vmesnik omogoča tudi prilagoditev prikaza potrebam in želji uporabnika. Ta verzija omogoča nadgradnjo in povezavo z informacijskimi sistemi, kot je na primer informacijski sistem patronažne zdravstvene nege (Rajkovič, Šušteršič, 2000; Bohanec, Zupan, Rajkovič, 2000; Šušteršič, Raj-kovič, Leskovar, Bitenc, Bernik, Rajkovic, 2002). Pregledovalnik na dlančniku Verzija na dlančniku (sl. 2) je osnovana na operacijskem sistemu Palm. Izkorišča znane prednosti dlanč-nikov, kot so priročnost, hiter vklop, raznovrstni vmesniki ipd. Predvsem pa ima dlančnik lahko medicinska sestra v žepu in s tem ICNP vedno pri roki. Seveda pa so tu tudi omejitve, ki se kažejo predvsem v hitrosti in majhnem zaslonu. Sl. 2. Izpis definicije fenomena zdravstvene nege na dlančniku. Dlančnik ne omogoča vpogleda v širšo drevesno strukturo, vendar pa se lahko sprehajamo po drevesu za korak naprej ali nazaj. Poleg tega lahko iščemo po imenu oziroma šifri pojma ali pa po celotnem besedilu. Pri tem načinu iskanja nam dlančnik vrne spisek pojmov, pri katerih je našel iskani ključ in nam jih ponudi v izbiro. Razumljivo je prej omenjena baza podatkov prilagojena zahtevam dlančnikov. 196 Obzor Zdr N 2004; 38 Pregledovalnik na internetu Pregledovalnik je dosegljiv na omrežnem naslovu: http://lopes1.fov.uni-mb.si/ICNP (potrebujete Internet Explorer 5 ali višjo verzijo). Primer zaslonske slike prikazuje slika 3. Sl. 3. Prikaz strani pregledovalnika na internetu. Uporaba zajema pregledovanje in iskanje fenomenov zdravstvene nege, ki so medsebojno vsebinsko povezani. Možno je pregledovati hierarhične strukture v klasifikaciji, poleg tega pa iskati po ključih, ki predstavljajo posamezne fenomene v strukturi (ime fenomena oziroma njegova šifra). Tretji način uporabe pregledovalnika je iskanje po besedah v tekstih prevoda klasifikacije. Iskanje poteka na strežniku, med najdenimi zadetki se lahko sprehajamo naprej in nazaj. Pomen spletne rešitve je tudi v tem, da baza podatkov omogoča vpogled v celovito klasifikacijo v obeh jezikih. Dostop je možen prek programa na strežniku, kar zaščiti bazo pred tiskanjem celotne vsebine. Prednost internetne verzije je predvsem v tem, da omogoča centralno ažuriranje, s čimer ima uporabnik na voljo vedno najbolj svežo verzijo klasifikacije. Dostop je vezan na dostop do interneta. Določen problem pa lahko predstavlja neustrezna hitrost dostopa in počasna interpretacija spletnih dokumentov z drevesno strukturo, kljub ustreznemu strukturiranju vsebine. Sklep Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege, ki je v elektronski obliki dostopna strokovni javnosti, prispeva k hitrejšemu razvoju in uvajanju standardizacije negovalnih diagnoz, negovalnih intervencij in rezultatov ter standardizacije dokumentov na področju zdravstvene nege. Posledično pomeni tudi boljšo informacijsko sliko celotnega procesa zdravstvene nege. S tem se odpirajo možnosti integracije z drugimi segmenti v zdravstvu pa tudi uporaba zbranih podatkov v razvojne in raziskovalne namene (Šušteršič, Raj-kovič, Leskovar, Bitenc, Bernik, Rajkovic, 2002; Bo-hanec, Zupan, Rajkovič, 2000). Z uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije se uvaja v segment zdravstvene nege elektronsko poslovanje in omogoča uporabo informacijskih virov v konkretnem prostoru in času. Temu prispevku je priložen vprašalnik o poznavanju in uporabi klasifikacij v zdravstveni negi. Prosimo, da ga fotokopirate in izpolnjenega pošljete na navedeni naslov. S tem boste pomembno prispevali k razvoju področja, s posebnim poudarkom na premo-ščanju razlike med teorijo in prakso. Literatura 1 . Bohanec M, Zupan B, Rajkovič V. Applications of Qualitative Multi-Attribute Decision Models in Health Care. International Journal of Medical Informatics 2000; 58–9: 191–205. 2 . Cibic D, Dogša I, Filej B, Šlajmer-Japelj M, Šušteršič O. ICNP International Classification for Nursing Practice, Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege, beta. Maribor: Kolabo-rativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2000. 3. Coenen A. The International Classification for Nursing Practice (ICNP®) Programme: Advancing a Unifying Framework for Nursing. Online Journal of Issues in Nursing 2003 (http:/ /nursingworld.org/ojin/tpc7/tpc7_8.htm). 4 . http://www.icn.ch/icnp.html, avgust 2004, International Co- uncil of Nurses [International Classification for Nursing Practice – ICNP®]. 5 . Mortensen RA (ur.). ICNP and Telematic Application for Nur- ses in Europe. The Telenurse Experience. Amsterdam: IOS Press OHM Ohmsha, 1999. 6. Mortensen RA (ur.). ICNP in Europe: Telenurse. Amsterdam: IOS Press OHM Ohmsha, 1997. 7 . Rajkovič V, Šušteršič O (ur.). Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege. Kranj: Moderna organizacija, 2000. 8 . Ruland CM. Evaluating the Beta version of International Clas- sification for Nursing Practice® for domain completeness, applicability of its axial structure and utility in clinical practice: a Norwegian project. International Nursing 2001; 48(1): 9–6. 9. Saba V, Hovenga E, Coenen A, McCormick K, Bakken S. Nursing Language – Terminology Models for Nursing. ISO Bulletin september 2003: 16–8. 10. Scholes M, Tallberg M, Pluyer-Wenting E. International Nursing Informatics: A History of the First Forty Years 1960– 2000. Swindon: The British Computer Society, 2000. 11. Šušteršič O, Rajkovič V, Leskovar R, Bitenc I, Bernik M, Rajkovic U. An Information System for Community Nursing. Public Health Nursing 2002; 19(3): 184–90. 12. Šušteršič O, Šlajmer-Japelj M, Cibic D, Rajkovič V (prevod pripravili in uredili). Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege. Alfa verzija. Kranj: Založba moderna organizacija, 1998. 13. van Bemel JH, Musen MA. Handbook of Medical Informatics. Heidelberg: Springer-Verlag, 1997. 14. Warren JJ, Coenen A. International Classification for Nursing Practice (ICNP): Most Frequently Asked Questions. Journal of the American Medical Informatics Association 1998; 5(4): 335–6. Rajkovič V in sod. Slovenski pregledovalnik mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege 197 Vprašalnik o poznavanju in uporabi klasifikacij v zdravstveni negi (ZN) Vljudno prosimo, da vprašalnik, ki je anonimen, izpolnite in pošljete na naslov: Prof. dr. Vladislav Rajkovič Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kidričeva cesta 55a SI-4000 Kranj V imenu raziskovalne skupine se vam za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. 1. Kje ste zaposleni? Institucija: Služba: (navedite institucijo) (navedite službo) Delovno mesto: (navedite delovno mesto) 2. Katero stopnjo izobrazbe ste dosegli? (obkrožite) A medicinska sestra: (obkrožite številko): 1 s fakultetno izobrazbo 2 s specializacijo iz ZN 3 dipl. m. s. 4 viš. med. ses. B zdravstveni tehnik C drugo: (navedite doseženo izobrazbo oz. naziv, npr. mag., dr.,...) 3. Ali razpolagate s knjižno verzijo klasifikacije? (obkrožite črko pred tistimi, s katerimi razpolagate) A ICNP B NANDA C Razmejitev ZN 4. Katero klasifikacijo uporabljate pri svojem delu? (Obkrožite lahko več odgovorov ali zadnjega.) A ICNP B NANDA C Razmejitev ZN D drugo: (navedite klasifikacije) E nobene 5. Navedite razloge, zaradi katerih ne uporabljate ICNP v večji meri. (Obkrožite lahko več odgovorov.) A neprilagojena dokumentacija ZN B zapletenost uporabe C nezadostno poznavanje D neustrezna zakonodaja E drugo: (navedite razloge) 6. Ali imate dostop do interneta? (Obkrožite lahko več odgovorov.) A doma B v službi 7. Ali imate na razpolago osebni računalnik? (Obkrožite lahko več odgovorov.) A doma B v službi 8. Ali imate dlančnik? (Obkrožite vrsto.) A z operacijskim sistemom Palm B z operacijskim sistemom Win CE C z drugim operacijskim sistemom 9. Ali ste namestili iz priloženega CD-ja e-verzi-jo ICNP? (Obkrožite lahko več odgovorov.) A na osebni računalnik B na dlančnik 10. Opišite morebitne težave: 11. Vaši predlogi in pripombe: