Dopisi. Iz ptujske okolice, 28. aprila 1873. — Prihodnji mesec ima ptujski okraj volitev za okr. zastop; okolščine so take, da zamore narodua stranka zmagati, če so volilci zložni. Treba toraj nemudoma se povsodi pogovoriti, da pridejo volilci 12. maja že popolnoma pripravljeni na volišče. Če bodo še le v Ptuju iskali kaudidatov, in si dali od mestjanov vrivati listke, ne more volitev srečna biti. Da vsak izv6, kako da je okrajni zastop sostavljen, ga tu bralcem podamo: 1. Voli se v štirih razredib: mesto Ptuj in trg Gora 10 zastopnikov, namreč Ptuj 8, in Gora 2. Dosedaj so na Gori zmirom dobro volili, tako se tudi za naprej smemo zanašati na 2 zastopnika kot vrla Slovenca. 2. Kupci in obrtniki v Ptnju volijo tudi 10 zastopnikov, tu se ne smemo na nijenega zanašati. 3. Kmečke občine volijo 10 zastopnikov; tu je pred vsem drugim treba 81 o g e, ker se bo najbolj med kmeti agitovalo. Več domoljubov je pozvedovalo v ptujski okolici takib možev, kateri se zamorejo kmečkim občinam kot zanesljivi zatopniki nasvetovati. Na koncu tega dopisa najdete njili imena, volite jib enoglasno, Y»i so vzeti izmed vas, so kmeti kakor vi, in poznajo vaše potrebe. 4. Veliko posestvo voli 10 zastopnikov, iu kei1 je tu večina kmetov, — med kakimi 50 volilci blizo 30 uarodnjakov, — tedaj je tudi v tem razredu zinaga, bi rekel, skoro gotova. Ce se tedaj voli za kmečke občine 10 vrlih Slovencev, za veliko posestvo 10 narodnjakov in pristopita tem 2 zastopnika iz trga Gore, je v ptujskem okrajnem zastopu 22 glasov od 40; tedaj narodua večina gotova. Za kraečke občine se nasvetnjejo sledeči zastopniki: Muršec Jož. posestnik v Podvincib, Majerič Pavel, posestnik na Dornovi, Suhač Janez, posestnik pii sv. Lovrencu v sl. G. Zagoršak Martin, posestnik v Slomih, Reisinger Jožef, posestnik na Grajeni, Mevkuš Šimou, posestnik v Drazlincih, Leskorar Anton na Bregi, Medved Martin, posestnik v Cirkovcib, Žiher Juri, posestnik na Slatini, Zakelšek Andrej, posestnik v Sedlašeku. Zapišite si tedaj te imena na tenko na svoj listič že doma, da ne bote še le v Ptuju iskali imen, kterib v tako velikera okraju itak ne poznate, iu vam jih vaši protivniki vrinejo. Za veliko posestvo dobi vsak volilec nasvetovane zastopnike osebno v roke. — Iz Ptuja, 15. apr. (Liberalno junaštvo.) (Konec.) Piemišljevaje pa stvar bolj mirno, smo prišli do tega, da g. komisar svojemu nalogu kos ni bil. Brž ko ne imel je povelje, zabraniti govor o politiškib rečeb^ posebno če bi se tega predmeta lotil g. Herman. V svojej uradnej gorečnosti se je pa g. komisar prenaglil. Moral bi bil namreč po postavnih določbab po g. prvomestniku govornika posvaviti ali mu besedo vzeti pubtiti, če je kaj imel ugovarjati, namesto tega je pa naravuoč — dvuštvo razpustil! — Ker je g. komisar rekel, da svoje besede preklicati ne more, so bili nazoči Slovenci sicer togotni, a kot pametni možje ostali so mirni, brzdaje svojo nevoljo in se razšli brez vsega nereda. Ta prigodek je premnogim oČi odprl iu slovensko ljudstvo začenja spoznavati, ka vlada ne meri povsod enakim merilom. Vam pa, blagi g. Herman! bodi prisrčna bvala, da ste se dalječ k nam bili potrudili ter naše društ^o počastili! Niste sicer mogli povedati vsega, kar Vam je na srcu bilo; ali prav to, kar ste bili primorani zamolčati, še glasneje govori, ter nam spvičuje, kako da blago Vaše srce .za nas, stiskane Slovence bije. Bog živi našega poslanca! !z Ljubljane, 28. apiila. Potijenje volilne reforme je vzbudilo pri nas jako živo gibanje. Ze se je ustanovil centralni volilni odbor za vse slovenske pokrajine, kteremu pripada posebna naloga, da vodi volilno gibauje povsod, kjer so »Slovenci v boju z nemškutarji in vladuimi privrženci. Da bo ta volilni odbor v vsem kos svoji ualogi, treba, kakor je že ,,Slov. Gosp." zadujič pozvonil, da so v njem zastopani možje političnega imena iu občnega spoštovanja, tedaj ne sme biti enostransk, sestavljen le iz ene stranke. Imena gg. dr. Bleiweisa, dr. Coste ia nekterib drugih, spadajočib k večini deželuega zbora, tebtajo pri nas iu po vsej Sloveniji toliko, da bi brez njih osredni odbor brez vsega političnega pomena bil. Glede na to je bilo modro, da se pri prvem shodu rodoljubov nič sklenilo ni zastran kandidatov, dokler veljavni možje svoje misli nc izrečejo. Povabljcui iz kmetov so še posebno poudarjali potrebo vzajemnega delovanja pri volitvab ; toiaj moiajo odbori kakor kaudidati takošni biti, da bode tudi dubovščina niirne vesti sodelovati mogla. Po poročilih iz dežele se smemo nadejati zmage v 6 volilnih okrajib; dvomljiv^je Kočcvski okraj, in tudi v Novem mestu bodo Crnomeljci in Metličaui hud boj zoper Krščane, Kostanjevce in Visnjogorce iraeli. V tcb krajih se že prikazuje znanieuiti novomeški sodnijski svetnik dr. Leitmayer, ter lovi z medeno besedo in sladkim jezikom volilce na limance, kar bi mu utegnilo spodleteti. Se cel6 I j u b 1 j a n s k o mesto ni zgubljeno za nas, dasi naiodni uaši nasprotniki z velikim ponosom to trdijo; kajti ako premislimo, da so pii zadnjih volitvah nemškutarji komaj iu to z mnogimi neveljavniini glasovi ostali v večini zoper narodnjake, je njib položaj zdaj, ko voli tudi kupčijska zbornica z mestom vred, jako kritičen, ua vsak uačin slabši, in 24 glasov kupčijske zbornice bi utegnilo odločivno biti za narodnjake. Gotova za nemskutarje sta pri nas le poslanca iz velikega posestva, kjer zdaj za narodnjake ui še ugodnih tal. Toraj le pogum! Vzajemno, nepristransko delovanje, ne moteno po osebnih strastib, mora nas pripeljati do srečnega cilja, posebno ker je naša stvar pred Bogoin in svetom pravična. Naši nasprotniki niso tako veseli volilne reforme, kakor so to kazali pri znanem nbanketu" v kazini. Obladil ,je njihovo navdušeuost raizli veter iz dežele, od koder jim pošiljajo zastopniki jako malo tolažljiva sporočila. Ustanovili so uamree pododbore, kterib členi so pa v nekterib krajih edini zastopniki nemčurske ideje in verni ustavoveici. Ako se jiin o pravem času z izdatno denarno podporo iz skrivnih zakladov prav krepko pod rame ne seže, bo njihova blamaža sijajna, znamenita za vek liberalstva. Kar se ti5e novega skofa, se tukaj v meiodajnib krogih še nič ne v6 zarad osebe. Imeuovan je, to je gotovo, a kdo, to je še sedajnemu škofu nezuauo. Iz Radgone. 29. april. Sloveucem celega tega kraja bodi ua znanje, da si je pridobila bauka ,,Slovenija" v gornji Radgoni zanesljivega zastopuika, gosp. Martina Drofenika, ki stanuje nasproti prejšnji Lukovnjakovi gostilnici. Slovenski gospodarji, prestopite izprediagega graškega zavarovalnega drustva, od kterega iraajo le Nemci dobiček, k domačemu d r uš t v u; dajte si pri njem zavarovati svoje bise in druga poslopja. Slišinio sicer, da je zagrizen Nemec Radgončau, kteri je zastopnik graškega društva, raztrgal nekemu kmetu polico banke ,,Slovenije" in plašil z raznim žuganjem ; toda kdo bi na take babje čenčarije kaj porajtal? Saj veste, kain merijo ljudje, ki grabijo od posojenib denarjev po_25 odstotkov in še več na leto! Še nekaj. Radgouska hranilnica noče slovenskih dopisov nikakor sprejemati, in, kakor se čuje, je njeni vodja nedavno prevzetno besedo izustil, da hoče, ce to Slovencem ni po godu, jim vse denarje odpovedati! Glejte jih, radgonske bahače! dobiček masten imajo od nas, kajti branilnica jiin na leto daje čistega dobodka blizo 15.000gld., pa bi nam še radi ugajali! Saj ste že slišali mnogokrat: napravite si svojo branilnico ali založnico. Ali, čc vam samim to ni mogoče, združite sc v tem z ljutomerškim okrajem, kteri že ima svojo slovensko dobro založnico! Ne bodite kot ,,voleki božji", da bi se zbali vsakega mestuega škrica, kakor deca strgarja. Postavite 8e pošteno na svoje noge, in oui, kteri v mestib ob vaših žuljih živijo, bodo vas začeli bolje v časti imeti. Sv. Lenart, v Slov. gov. 26. apr. Danes se je vršila od strani kmečkih občin volitev za okrajni zastop. — Da bodo naši tržani znane ustavake kričace izvolili, o tem sino bili prepričani. A mislili smo, da bo za boljse gospodarstvo vneta stranka velikih posestnikov vsaj sposobne može iz s v oj e sredine vzela. Pa pobirali so svoje zastopnike po trgib! Imate nemškutarji tako malo sposobnih Ijndi med seboj, kaj? Sicer ko ustavoverci v velikeni posestvu zmagali le z uekoliko glasovi. Ta zmaga je naše nemškutarje tako ob zavest spravila, da so na vse usta v ,,Tagesposti" upili, češ, da je ves okrajni zastop nliberal.'' A tokrat so se vrezali. Naši kmetski volilni možje so danes pokazali, da na lastnib nogah stoj^, in so siti jerobstva, ki jim le žepe prazni. Enoglasno so si izvolili 10 odličnib narodnjakov. Dozdaj nismo naiodnjaki imeli nobenega zastopnika v okrajnem odboru. Izmed izvoljenih morata dva v odbor izvoljena biti, in tukaj ne bo več poinagalo si prebirati. Izvoljena bosta vedela zastopati kmetske srenje, ki ogromno večino doklad plačujejo, bosta strogo pazila, kam da se od kmeta krvavo pripravljeni denar devlje. To je za nas že velika korist. Slava našim značajnim kmetom! Kakor tokrat, stojte za svoje pravice tudi pri bodočih volitvab v državui zbor. Od sv. Jerneja pri Ločah. (Žalostne srenjske razmere.) Kakor po drugod se nabaja tudi pri nas, posebno v okolicab: Stanosko, Stari log in Dolgi vrh, Laporske in Poličanske županije mnogo potepuhov in tatov, koji delajo, daje groza in strah! Kjer koli zapazijo sbrambo mesa, žita ali vina, posebno denarjev, pazijo tako dolgo, da jim v kremplje pride; in ako ne morejo na tibem v sbrambe priti in krasti, pridejo posiloma v izbe, in oropajo, kar jim je po godu; kdor se pa ustavlja, je mrtev, kakor nam žalostna prigodba iz Sladke gore priča. Kaj pomaga oškodovanemu kmetu, ako ima koga na sumu, da ga je okradel? Gre s sosedi in srenjskim predstojnikom in tudi z ljudobrani na preiskavo, pa zastonj; kajti ovi, ki zna krasti, zna tudi dobro skrivati, potem mu še pa večo nesrečo zažuga s požigom ali pa umorom! Ce pa tudi tisti na svetlo pride in je previžan, da je ukradel, nima vender oškodovani kmet ali gospod ničesar druga za to, kakor pote in stroške. Tat je potem na kake mesece obsojen v zapor, oudi jib pa pride od vsih krajev še več vkup, kder se pitajo, kakor prešički v hlevu, ter se spoznajo in izurijo, da so potem ročnisi tatje nego prej. Kdo je tega kriv, kakor ravno premila postava zoper tatvino. Kdo bo na kmetib gospodaril, kdo županoval, ako se ne bo ova postava poostrila, in zvrševala? Kmeti bodemo morali vsak svoj oddelek vojakov pri hiši imeti, da bi nas po noči in po dne varovali; če bi jih le ob čem rediti imeli! Lansko leto pride zarano zjutrej , ko sem še v postelji bil, gojzdni oglednik tukajšnega grajšaka g. L. P. uaznanivši mi, da moram iti na preiskavo, kajti sta gospodu dva kupa smrekore skorje v gojzdn ukradena, ter da že ve, kde da se bo najdla. Velim mu iti po gospoda, naj tudi pride, da potem gremo na preiskavo vsi vkup; in res gremo šesteri k naznanjeni hiši, in najdemo tri tatove: gospodarja in dva druga ravno pri delu, ko so skorjo tolkli, da bi jo potem v mestu prodali, in se dobro mastili zanjo. Ti trije so bili potem sodniji izročeni, in ker so bili že večkrat zavolj prestopka tatvine kaznovani, je prišla rec k okrožni sodniji v Celje. Ko smo bili k sodbi tudi mi štirje za priče poklicani, so tatovi svoj prestop tajili, in se nedolžne delali, pa se ve da zastonj. — Obsojeni so bili: prvi, posestnik, in doleten, na 7 mesecev težke ječe, in na platež odškodnine, dva druga pa, ker nimata premoženja in sta maloletna, eden na tri in eden na štiri mesece težke ječe. — Ali kaj pomaga vse to? — Ko so nesrečneži svojo zasluženo kazen odslužili, so veliko bujsi, nego prej; zažagali so nam, kjerkoli bodo kterega od nas čveterib dobili, mu bodo pluče in jetra pogledali, in ga pri priči ubili! Bog nas varuj takib Ijudi! (Konec pribodnjič.)