Katollšk cerkven list.
Danica iehaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za eetertleta 1 pl«!. 15 kr V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadene na ta dan prazniV, izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXII.
V7 Ljubljani 10. kimovca 1869.
List 37.
Ali fe vera v politiki potrebna f
(Dalje.)
Duhovščina ne sme le, ampak mora dostikrat govoriti in sicer glasno pred vsim svetom; zavoljo od Jezusa dobljene dolžnosti mora njegove pravice zagovarjati in ljudstvo pred zmotami varovati. Duhovniki morajo govoriti, še vse glasneje pa škofje kot nasledniki aposteljnov, ki so starašinam shodnice rekli: Ne moremo molčati. Dobro pa vem, da tam, kjer govorjenje nič ne izda, da bi duhovščina molčala, rabijo silo, preganjanje, ječe in še hujši reči; pa sera tudi prepričan, da duhovstvo zarad tega ne molči Dokler ima le en glas (in ta mu ne odide), vedno ga bo v čast in slavo Jezusa Kristusa, v brambo ljudstva povzdignilo. Z besedo bo duhovščina vselej zavergla krivične postave, samosvojne naredbe, silo, obrekovanje, zatiranje, ropanje cerkev, politiko Makiavelovo (Machiavelli) in vse skrivne in očitne pregrehe. Ako svet nima toliko pameti, da sprevidi, kaka božja naredba je cerkev, ktera je večne postave neskaljive pravice neoskrunljive ohranila in jih braniia in oznanovala in vse zmote razkrila in razpodila, naj si sam sebi pripiše, Kristus jih ne bo zavoljo sveta spremenil ali v nič djal, temuč kdor se njegovih naredb ne posluži v svoje zveličanje, bo v lastno sramoto in nesrečo nad njimi se razdrobil, to se pravi večno se pogubi 1.
2. Druga podpora novega katoličanstva, o kterem tu govorimo, so razne načela, ki se tako-le glasijo: Treba nam je modrim biti, prava sreda, ne mere presegati, moramo prijenjati, ne smemo izključljivi biti itd. Iies, prav vgodne skrivnosti, s kterimi se prav lahko brez vsake nevarnosti med robovjem tega življenja proti večnosti jadra. Tudi jaz rad priznavam, da je modrost na svetu prav koristna, kajti brez modrosti naj svetejši naredbe in nameni dostikrat spodletijo. Jezus Kristus pa tudi uči, da je na svetu mesena, živinska in satanska modrost. Mislim, da ne boš cerkvi krivice delal in verjel, da nespametno postopa, da dela iz častila-komnosti, stavi in razdira, kakor se ji poljubi, in da nalašč termasto pri svojih sklepih ostane. Na stotine tistih naredb, ktere prostomisleži pri cerkvi zdaj grajajo, niso nič druzega, kakor vspeh Božje modrosti, s ktero se je okolišinam časa in tirjatvam narodov po-volila. Za izgled bodi zgodovinski izpisek. Ko so v rimsko cesarstvo sovražniki od severa prihromeli, želeli so vsi že pokristijanjeni narodi, naj bi cerkev tudi posvetno vlado prevzela, ker le ona ima moč jih varovati in braniti pred sovražniki. Cerkev je privolila v to in tako so nastale deržave in v njih izobraženost. Zbudila se je sčasoma neka posebna navdušenost med ljudmi, cerkev je temu duhu pot pokazala in namen posvetila;
nastale so križarske vojske in visoko se je cenilo braniti sirote in vdove. Po zgledu sv. Frančiška in Dominika se je zbudilo pobožno hrepenenje po samostanskem življenji, in sv. cerkev je tudi tej potrebi skušala zadostovati, ker je tretji red vstanovila in več druzih bratovščin poterdila. V naših časih vlada pred vsim ljubezen do človečnosti in družinskega življenja, in cerkev tudi rada tem potrebam zadostuje ter vstanovlja sirotišnice, ljudske šole, katoliške družbe in še veliko ena-cega. Nič pa nisem omenil, kako cerkev rada vsakorš-nim osebam odjenja, ako je treba, kar se tiče postne postave. Vselej je ta postava času in kraju primerna, tudi na manjši okolišine ozir jemlje tako, da je vselej prav lahko ji zadostovati. Iz tega se lahko razvidi, kako se cerkev potrebam časa ve povoliti. Mi tedaj prave modrosti ne izključimo, tudi tega ne, kar jc prav in tudi pravične odjenljivosti ne odstranujemo.
JtisiJonsko iz Hartnma.
Iz Hartuma novejši naznanila. Ker se katoliška za-murska občina množi in se je osnovala nova šola za zamurske otroke, sta dospela 4. pros. (že poprej imenovana) o. Dizma Stadelraajer in br. Gerard, oba iz frančiškanskega reda. — »Sveti kerst je prejelo pretečeno leto 19 oseb, med temi 12 dečkov, 2 keršenici, pa 1 zamursko dete. Pripravljancev za sv. kerst (katehurae-nov), večidel odrašenih, kterim se je skozi celo leto skoraj vsak dan keršanski nauk razlagal, je bilo 10; zraven še opomni o. superior, da je treba veliko previdnosti in skušnje, predenj se more odraslim — razun v sili — dovoliti, da sv. kerst prejmejo. — Poroka za-murska je bila po katoliškem obredu samo ena. Umeri je samo en deček, italijanskih staršev. — Ker je bilo od 1. 1864 nekaj čez £0 zamurskih oseb keršenih, se mora spoznati, da misijon napreduje, če tudi bolj počasi. Dobro reč mnogo ovira to, ker v I.lartum prihajoči tujci, ki pravijo, da so katoličani, vendar nobene vere nimajo, in tedaj tudi ne puste, da bi njihovi podložniki spolno-vali svoje verske dolžnosti, ako so že katoličani. Takim, ki se mislijo še le pokatoličiti, pa stavijo vsaktere zapreke na pot. Tako oliko razširjajo po svetu laži-kato-ličanje, ki sami nočejo iti v Božje kraljestvo, pa tudi samim nevernikom branijo vanj! Vendar tudi v tem je že malo bolic, ker je paša prihajanje tujcev nekoliko težavno naredil. —
Zastran zdravja je sedaj veliko boljše kakor poprej. Akoravno je del j časa gospodovala merzlica, vendar ni v misijonu nobeden zbolel, še manj umeri. — 15. listop. 18GS so imeli v misijonski kapeli po sv. maši z blagoslovoma še posebej očitno molitev v ta namen, da bi vzel milostno Vsegamogočni pod svoje varstvo,
in blagoslovil vse nadškofe, škofe in druge misijonske dobrotnike. — Superijor o. Fabijan toži, da je hrana dan na dan draži, posebno pa žito. Ni sicer pomanjkanja na žitu, ker so bile letine za žito prav dobre; dra-gina je le zavoljo tega, ker vse žito od posestnikov vlada pokupi, da ga potem precej dražej prodaja. S tem namerja vlada posestnikom veliko denara v roke spraviti, da more potem tem veči davke od njih iskati.
Pri Silukih, kamor je bil č. o. Fabijan s tovarši po-potoval, je našel očeta, čigar sin ga je večkrat obiskal, da bi po tolmaču kaj slišal iz katoliške vere. Pozneje je napadel to družino sploh znan ropar sužnjev, ki je očeta vstrelil, sina pa za sužnja prodal. Kupec, Dongo-lanec, je odpeljal ubogega dečka v podobi božjega potnika v Arabijo v Meko, ter ga je zopet prodal. Njegov novi gospodar je gerdo z njim ravnal, deček uide, in po dolzih potih in velikih težavah pride v Hartum, poiše katoliški misijon, prosi, da bi ga sprejeli, in doseže, kar je želel. O. Fabijan ga sprejme, zdaj je prav priden delavec, in z veseljem se uči vsak dan kcršanskega nauka. (Iz nov. mis. nazn. Mar. družbe.)
Mz govora škofa Hudigiera r €3mundenu.
Bog ima o vsakem času in pri slehernem narodu svoje poročnike ali poslance, kteri naznanujejo ljudem sploh in narodom posebej njegovo sveto voljo; kažejo bolj ali manj očitno, kam meri hudobni svet, česa naj se pravi verniki ogibajo, kaj naj delajo, da dosežejo svoj namen; kteri preslavljajo katoliško cerkev ter razlagajo njene nespremenljive nauke. Enaki nauki in svarila se nahajajo zlasti tudi v govoru škofa Rudigiera v Gmundenu. Naj posname iz njega Danica vsaj nektere reči.
„Ako premišljujemo stan katoliške cerkve na Av-strijanskem, moramo spoznati, da zadeve katoliške cerkve na Avstrijanskem v naših dneh niso vgodne, da so nevgodne; spoznati moramo tudi, da protijo tej sveti cerkvi v prihodnje le še veči zgube, ako Bog drugaČ ne oberne. Spoznati mora to naj boljši domoljub, in, kar jaz vem, spoznajo to vsi, vzlasti tudi tisti, kteri največ vladajo naše razmere." Spregovorivši nekoliko o novih postavah, posebej o medverski, zakonski, šolski in škodi, ki je nastala po njih kat. cerkvi, pravi: „Kaj nam prinese prihodnost, to - se ve — je prikrito, ali marsikaj more previditi vendar tudi taki, ki sicer ni prerok. Kadar hitro po bregu navdol letim, se ne morem ustaviti, ko bi tudi hotel; tako se kaže cerkvi v prihodnje, ako Bog, tudi z našim trudom vred, drugač ne oberne. — Jaz kar nič ne dvomim, da je vihar, ki je vstal te dni vsled prigodka v Krakovem, bil le pervi napad na cerkveno premoženje, s pervega le napad na nektere redove samostanske, po teh hočejo vihre napasti druge, in nato cerkveno premoženje sploh. To in nič druzega ne namerjajo zedinjene oblasti liberalizmove. Kako se moremo sedaj postavno braniti laži-liberalizmu? — Liberalizem, ki si to ime le šiloma prilastuje, nima nobene prave prostosti, ampak le napačno, t. j. prostost naj bi imelo le njih kerdelce, drugi pa naj bi bili veseli, da se smejo temu kcrdelcu poklanjati, in liberalizma poslednja misel je: poganstvo na ver-stvenem in ljudovlada na deržavskcm polji. Kakor gotovo ljubimo keršanstvo, in kakor gotovo ljubimo cesarja in njegov prestol, tako gotovo se nam je vzdigniti zoper to. Da rešimo altar in rešimo prestol, k temu nam pomaga posebno katoliško ustavno življenje. Katoličani morajo pričeti pravo vstavno življenje, v djanji poprijemati se vstavnih pravic, tedaj se ustavijo lažnji-vemu liberalizmu, spodbijejo njegove namere in rešijo
cerkev in deržavo. Vstavno nam je ravnati, če ne — nas čakajo hude reči, in mi smo ob tla. Vstavo imamo, pravi ta, pa je jaz nisem želel in se ne zmenim za njo. ra — vstava je vstava —, ako tudi ti za njo ne maraš, oua pa mara za te. Drugi pravi: Jaz se zanašam na cesarja. Če se kdo zanaša na cesarja, se jaz. Pa — pozabiti ne smemo, da cesar deli sedaj svojo oblast, zlasti svojo postavodajno oblast z ljudstvi in njihovimi zastopniki; in tedaj je navezal sam svojo oblast, in sicer z naj boljši voljo, da poizve namreč prave potrebe svojih ljudstev. Po tem takem se utegne kdo tudi preveč zanašati na cesarja. Marsikteri si misli še samooblast-nega cesarja; to misel moramo sedaj pustiti. Cesar so kardinalu knezu in nadškofu Ravšerju 15. oktobra 1867 sami odgovorili: »Pozabiti se ne smč, da sem vstav ni vladar." Tega toraj nikar ne pozabimo in da z naj boljšim sercem postave, ktera je dana in je katoliški cerkvi neprijazna, ovreči ne more brez drugih postavodajnih tvoriteljev (delavcev), in brez njih ravno tako nobene nove vgodne ne dati. Po tem naj se popravi in razlaga samo na sebi tako lepa ter podložne tako častivna prislovica: „Jaz se zanašam nace-s a r j a." Tedaj moramo mi sami storiti vse, da nas zaupanje naše ne zanese. Vstavno moramo toraj živeti in spolnovati pravice, ki nam jih vstava daje, pa ne rok križem deržati; sicer naklonimo veliko odgovornost sami sebi. Kaj nam je tedaj storiti? Vstava nam daje velike pravice, vživajmo jih; daje nam p. pravico, da se shajamo v zbore in sklepamo v društva. Ravno sedaj sem v takem zboru, in veseli me, da vživate to pravico, in želim, da jo vživate še bolj. Po vstavi imamo svobodo tiskarno; poprimimo se te pravice in obračajmo si jo v prid. Dalje imamo imenitno pravico, da volimo v deželni in po tem tudi v deržavni zbor. Ta pravica se velikrat le premalo čisla. Kolika vnemarnost se je kazala pri volitvah za deželni zbor; ravno naj boljši možje se velikrat niso dali voliti. VeleČestiti! Velike dolžnosti imamo do deržave in do cesarja; ako sleherni le na to gleda, kar mu je vgodno ali zložno, je slab človek, ki pozabi na te dolžnosti popolnoma. Vdeležujmo se pri volitvah; vse katoliške možake, kar vas je tu, prosim, vdeležujte se sami in nagibajte k temu še druge. Ako se po naši vnemarnosti zgodi, da pride v deželni in iz tega v deržavni zbor človek, ki je po duhu zoper prestol in altar, nastane nam težka odgovornost; ker sv. apostelj Jakop pravi: „Kdor zna dobro storiti, pa ne stori, ima greh." Toraj, velečestiti moji, volite in prizadevajte si kar morete tudi pri svojih sosedih, da volijo in sicer — dobre može. Ktera je pa perva lastnost moža, ki ga bodemo volili v deželni zbor? Perva je, da je katoličan, in sicer pravi katoličan. V marsikterih deželah je že dotlej dospelo, da, ako pride kdo v deželni zbor pa ni terden katoličan, postane lahko katoliške resnice izdajavec. Zasmehujejo, zasramujejo ga, dražijo in preganjajo. Ako ni tolikanj pogumen, da bi sterpel tudi zasramovanje, se znejeveri in v osmih dneh sedi med nasprotno stranko. Volimo toraj prave katolike; tako si pomagamo s pošteno manjšino, da pridejo sčasoma prav keršansko-katoliški možaki v deržavni zbor, in da takih postav, kakoršne so že omenjene, ne bode več na dan.
Nedavno sem imel čast, da sera bil ene četerti ure pri g. ministru grofu Beustu. Skazal sem se mu bil očitno, torej ne bode nespodobno, ako nekaj o tem povem. Djal je gr. Beust: „da ima v v stavni Avstriji postavodaja brez ozira na verske nauke (dogme) kato liš ke cerkve hoditi po svojih potih." S tem je vse povedano. — Jaz kličem toraj še enkrat vsakteremu izmed vas, molite in poprimite se slehernega pripušenega pripomočka; pozivam zlasti vas
možake, da branite svoje vstavne pravice ter se po njih
ravnajte." —
Jelite, liberaluhi! da vam jo je ta povedal po vseh ustih? Da si pri nas sploh nismo se tako na slabem, vendar kliče tudi nam v prihodnje — pozor! (Po Volksfrd.)
jHq/ je to: svobodni zidar (frttfmav-rar) , in svobodno zidar sivo (ftaj-marrarstro) ?
Čemu so knezi in velikaši svobodnemu zidarstvu? Rimska policija je za časa Leona XII zajela nekaj svobodnozidarskih listov, iz kterih razvidimo, čemu so frajmavrarjem knezi in velikaši. „Vsak meščan je dober," bere se ondi, „knezi pa velikaši pa še boljši. Če jih veo privabimo, tim bolje za nas. Na Italijanskem in drugod se ne manjka ljudi, ki močno hrepene po simboličnih predpertih in zidarskih keljah. Le vabite jih kar se d&, pervoventa bo že preudarila, ali so pripravni ali ne, in če jih bo mogla porabiti za svoj napredek.') Kakov knez, o kterem se ve že naprej, da nikdar ne bode vladal, tak tiček je naj boljši za nas, in tacih je mnogo. Le ometajte (ofrajhajte) jih , zakaj taki možje so izverstne limanice, na ktere lovimo liščike (gimpeljne), neporedne vrabce, mestne „filistre," pa še druge čuke in sove. Takovi knezi pospšujejo naše zadeve, če tudi si domisljujejo, da delajo zase in za svojcev dobiček. Taki možje so naj boljši, kajti kar so kazavci ali znam-nja kerčmam, taisto so knezi svobodnemu zidarstvu."
Da je gola resnica vse to, priča tudi zidarski brat Inder, ki je spisal zgodovino svobodnega zidarstva. V njegovi knjigi beremo to-le: „Jako hasnovito je za nas, da se tudi vladarji vpisujejo v naš red. Če tudi ne morejo in ne smejo zidati tempelj na z nami vred, če tudi moramo gledati svetle znake na njihovih gumbih, kar nas zelo bode v oči; vendar le so leti možje verlo važni za naš red, nekaj zato, ker so premožni, nekaj pa zato, kerjako veliko premorejo s svojim vplivom. Na videz so skrivne društva popolnoma svobodne, pa vendar le jako navezane na viši stanove, morejo se le takrat vsestransko in brez zaderžka razširjati, kedar jim pervaki ne kljubujejo. Če so pervaki čmerni, nič kaj ne gre po sreči, če pa so vladarji in deržavniki nam naklonjeni, tedaj pa velikansko napredujemo. Serčno želimo, da bi naši vzvišeni gostje vedno malomarno gledali naše početje, da bi roke križem deržali in molčali!"
Svetovne dogodbe pričajo, da dan danes svobodni zidarji velikansko napredujejo, struna se čedalje huje nateza, in kedar poči, takrat utegne zelo šverkati na-tezalce.
Čujmo tudi, kaj piše svobodni zidar L. Blanc, ki se vsaj tako prederzno ne šali s knezi in velikaši, kakor brat Inder. L. Blanc namreč piše: „Knezi, velikaši in bogatejši so se — vjeli! Dokaj nam pomagajo. Pruski Friderik silni je z veseljem prejel za „keljo" in se opasal s predpertom, in tuai drugi enakoverstniki njegovi. Možje niso vedili, da so se vjeli; više verste smo jim prikrili, niže verste, v ktere smo jih sprejeli, pa ne kažejo nič takega, kar bi sum vzbujalo, in če tudi kaj pride, se že odpravi. Niži udje ne vejo, čemu so, da se le malo povesele in ponorčujejo, pa je. Ravno to se dopada tudi knezom in velikasem, jed6, pij6 in se kratkočasijo kot drugi, pa tudi nenavadni obredi jih zanim-
•) Napredek — fortschritt. To besedo imajo ..liberalci" vedno na jeziku, ž njo kot s cepcem udrihajo po nasprotnikih; ali njih napredek je naj raji v grehu, nazadek pa v čednosti in spodobnosti.
ljejo. In tako gre gladko vse. Ali skriti svobodni zidarji so s knezi in veljaki prav dobro zavarovali in zagradili sebe pa svoje nakane, ki jih kujejo zoper vladarje. In če bi kdo hotel v živo seči svobodnim zidarjem, pa mu v oči mečejo kneza samega, in ž njim usta zamaše." To piše sam svobodni zidar.
Umeje se samo ob sebi, da knezi in veljaki, vpi-savši se v število svobodnih zidarjev, do sedaj še niso bili poterjeni od nobene pervovente, razen Filipa Egali-teja. V zapisniku velikih mojstrov ali varhov nahajamo tudi te-le imena: Lord Palmerston, Leopold I, kralj Belgiški, grot Cavour i. d. Dan danes pa so včliki mojstri ti le: Juri V, bivši kralj Hanoveranski, kralj Švedski, princ Friderik Nizozemski. Kralj Pruski pa je varh vsemu nemškemu svobodnemu zidarstvu, pod kterega spadajo tudi — (skriti) avstrijski svobodni zidarji. Ali ne, kaj?*)
Velikaši manj poznajo svobodno zidarstvo kot marsikdo drug, kajti njim se z naj večo skerbjo prikriva in taji namen. Res je sicer, da znajo pravila društvene, ali lete pravila so napravljene in previte tako, da slep*- gospode, vzlasti pak merijo na to, da slabe deržavino moč. Knezi menijo, da kaj koristijo deržavam, če se vpisujejo v število svobodnih zidarjev; pa jim le škodujejo. Včasih vendar se jim čudna in sumljiva dozdeva vsa ta osnova, in tedaj groze, da bodo zaterli red; toda prekanjeni skriti zidarji jih kmalo potolažijo. „Pripetilo so je včasih," piše brat Ragon, „da je na svobodnozidarski praznik došel vladarjev poslanec s poveljem, da se ima red zatreti. Vradniki snidničini so v taki priliki moža prijazno sprejeli ter djali: „Xo, le sami se prepričajte, da čisto nič ni nevarno naše društvo." Se ve, da poslancem nikdar niso odkrili skrivnost, ki jih pasejo društveniki viših verst: Elu, Kadoš, ali Rose-Croix. Da so jim odkrili namene le tih udov, gotovo bi po njih bilo! Sprejeli so poslance k večemu za svobodnozidar-ske učence, da so se ondi veselili in bratili, in vernivši se s poročilom, da se ne snujejo nikake spletke in za-rotbe zoper deržavo, bilo je povelje preklicano."
Tako osodo je svobodno zidarstvo odmenilo knezom in velikasem. Pa vkljub temu se velikaši vpisujejo v svobodno zidarstvo. Nedavnaj smo brali po časopisih, da je angleški princ \Vales postal svobodni zidar, ko ga je, bil kralj švedski ,,pomaltal."
Čujmo še, kako grozovito piše nek drug svobodni zidar: „Poginiti morajo knezi, svetohlinci in plemiči zato, ker so strupeni sovražniki človeškemu rodu, njihovo premoženje pa naj sc razdeli onim možem, ki zavoljo talenta, učenosti in kreposti zaslužijo, da vodijo in vladajo človeštvo. (Aha! to je pravi „pust okoli ust!"). „Tim nasprotnikom" (to je našim), piše nadalje omenjeni potuhnjeni zidar, „ni treba nič zanašati, vse je pravično, kar jim naredimo. Dolžnost nimamo nobenih do njih. Da jih prej zatremo, dovoljeno je vse, kar pospešuje ta namen, dovoljeno je nasilje in zvijača, ogenj in jeklo, strup in bodalo. Namen opravičuje pripomočke ali sredstva."
In ti zagrizeni ali zasirjeni nasprotniki, ter ukon-čevalci človeštva terdijo na vsa usta, da izrek: Namen opravičuje pripomočke, je jezuiški izrek. Pa kaj se hoče, ti prekucuhi so že taki, da ono, kar so sami izrekli, kar šiloma nam podtikujejo, da bi nas le ovajali, ger-dili in v nič spravili. Brali smo po časopisih, da je neki jezuit obljubil darilo onemu, ki imenuje moža jezuita, kije kedaj rabil omenjeni izrek v knjigi, kar terdo-
•) Iz tega so marsikaj daje pojasniti. Hinavci očitajo katoličanom, da imamo tujega kneza, ker smo papežu ▼duhovnih re*eh podložni ; kaj čemo pa o teh rečeh, ki imajo zraven cesarja skrivaj tudi tujega kralja za varba svojega framasonstva V
vratno in zlobno terdijo strupeni zidarji. Dosedai ga niso še imenovali, pa ga tudi ne bodo. Ta izrek je vaš, ves vaš, kar ga je, zidarji! Vaš je ta izrek, sej tudi le samo vam rabi. Kedaj ste ga skovali ali od lu-ciferja sprejeli, se pa le med seb6 zmenite, vaš je, če tudi se ga branite na vse kriplje. Vi do sedaj se niste imenovali jezuita, ki bi bil kedaj pisal omenjeni izrek, sami pa ga radi rabite. In da ne porečete, da lažemo, naj imenujem zidarja, ki ga je pisal: „Le Frere F i c h t e, de la Ma^onnerie allemande et universelle; Avertisse-ment supplementaire, p. 45."
Svobodni zidarji tedaj ljubijo kneze, plemiče in bogatine prav tako, kakor volk ljubi ovce. Skriti zidarji take može rabijo za zsvere, za kterimi varno plet6 biče, da bičajo i njimi neskerbno človeštvo, in nobeden ne more blizo.	(Dalje nasl.)
Ugled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (V zadevah katoliške družbe.)
Katoliška družba na Kranjskem dobi na levo in na desno ljubo sestrico; v Terstu namreč je že vstanov-Ijena naši podobna, izverstno osnovana družba, in tudi na spodnjem Štajerskem so se lotili enacega početja. Veselo ji pozdravla stareji sestra in jima kliče: Bog daj srečo! Pozdravlja ju veselo že zavoljo imenitne naloge in velike potrebe katoliških družb v sedanjem času, pa tudi zavoljo same sebe, ker se čuti nekako okrepčana in v novič spodbujena v svoji delavnosti; ker ozirali se bote bližnji sestrici na starejši tovaršico, zato se mora pa tudi sama naprej podvizati. Da bo pa to zamogla, se oberne „Danica" za njo do vsih prijatlov in udov za pomoč in podporo, ktere posebno želi in prosi v pomnožen je slovenske bukvarnice. Ker se tako mnogoštevilni, razstreseni in različni udje ne morejo lahko pogosto zbirati, jim mora biti le branje dobrih bukev poglavitni pomoček, da se budi katoliška zavest in množi prava vednost. To je tolikanj bolj treba, ker se škodljive bukve in napačne vednosti zmiraj bolj razširjajo ter s svojo prazno sleparijo hočejo pravo katoliško vednost spodriniti in edino keršansko luč upihniti. — Ze delj časa se z velikim trudom napravlja imenik vsih bukev, ktere do zdaj družba ima, in se bo zgotov-Ijen poslal vsim udom. Pa slovenski del družbine bukvarnice je še precej reven, in vendar se ravno po slovenskih knjigah nar bolj poprašuje. Zavoljo mnogo-verstnih družbenih stroškov do zdaj lastne denarne moči niso dopustile, posebno veliko v ta namen odločiti, da-siravno se nikakor to ni zanemarilo in pozabilo. Tudi se nektere prav koristne in mične bukve nove več ne dobe. Zato prosi „Danica", naj bi teki prijatli katol. družbe, kteri za njo pripravne slovenske bukve imajo in jih lahko uternijo (n. pr. različne letnike Drobtinic, poprejšnje tečaje Mohorjeve družbe in druge, posebno povestne knjige), v občni prid katoliški družbi darovati ali po znižani ceni odstopiti blagovolili. Vesela zavest, da so drugim udom v razvedrovanje in pod-učevanje pripomogli, jim bo že tukaj lepo plačilo. — Tudi se namerja, da se bo določil čas, v kterem bodo y določenih urah moški udje v družbeno ali bukvarni-ško sobo bukve in domače časnike mogli brat hoditi. Vendar se bo te o svojem času še bolj natanko naznanilo in do tega bližnjega časa naj družbeni udje se po-terpe in si s vesti bodo, da se bo v prid naše ljube družbe vkljub vsim zaderžkom storilo, kolikor čas in družbine moči dopuste.	_a_
♦ O sv. misijonu v šent-Jerneju še nekoliko. Pričel se je ta zlati čas za št. jerneiske farmane 8. in m terpel je do 10. vel. serpana. O pričetku je bilo mnogo obrekovanja in zopervanja kakor navadno, po-
sebno sedanji silno piskavi čas; ali sv. misijon je storil, da je utihnilo mnogo tacih glasov. Ljudstva se je vde-ležilo veliko. Pri vsakem govoru bilo je okoli 3000 poslušalcev. Obhajalo se jih je med tem časom nad 6200. Pristopilo bi jih bilo k Gospodovi mizi še veliko ved, ko bi ne bilo spovednikov pomanjkovalo. Pervi je ta sv. misijon, kterega sem se vdeležil in rečem, spoznal sem njegovo neizrekljivo blagost. Zastarani grešniki, ki že po veliko let niso pristopili k Gospodovi mizi, približali so se k spovednicam vsi voljni, skesani in objokani. Dolgo so nekteri pri spovednicah čakali, pa morebiti še ne opravili; posebno zadnja dva dni jih je mnogo mnogo ostalo, ker ni bilo moč vsih spovedati. To je nauk, da naj bi pri misijouih prišli čč. gospodje v pomoč, kteri le morejo. Ne smemo pozabiti petja, ki je bilo izverstno. Posebno pa se je krasna pesem „Misi-jonski zvon" (Slava g. Vavknu za tako krasni spev!) tako miločutno, počasno in prelepo spe vala, da je bilo res slišati kakor milo, sprelepo doneuje srebernih zvončkov iz nebeških višav. Hvala Vam, orglavec in blage pevke! *) Zadnji dan k sklepu zbralo se je okrog 6000 ljudi, pa še raji več. Zavoljo prevelike gnječe je bila sklepna pridiga zunaj. Kakor prej ta dan pri slovesnem ponov-ljenji kerstne obljube, tako se je tudi pri sklepnem govoru o stanovitnosti v dobrem vse v solzah topilo. Bog daj res obilni sad sv. misijonu! rečem tudi jaz z gorečim in blagodušnim gosp. misijonarjem. Tega pa smemo pričakovati, sej se je vse godilo le iz čiste ljubezni do Boga in bližnjega. Takemu početju pa Bog blagoslova in pomoči ne odreče. Pa tudi vdeleževalci sv. misijona so pokazali to sami očitno. Vse se je k sv. misijonskemu križu drenjalo in ga poljubovalo, potem pa se zamišljeno razšlo. Popoldne ti ni bilo skoraj žive duše izmed ptuj-cev viditi v št. Jerneju, akoravno drugaČ pri shodih vidiš večkrat koga ležati, kterega je vinska kapljica omamila.
Iz Ribnice, 26. vel. serp. I. P. — Ni dolgo, kar smo doživeli pri nas veliko veselje, zares veselje, kterega je delila cela dolina od pervega do zadnjega, namreč dve novi maši, kteri sta obhajala dva naša domačina, pa že nas je zopet doletelo drugo, namreč prihod mil. knezo-škofa, kteri so prišli ravno na svojega godu dan k nam delit zakrament sv. birme. — Skoraj teden poprej so se že delale priprave za škofov prihod. 23. t. m., to je v ponedeljek popoldne gre mnogo Ribničanov Njih milosti naproti, ki jih preprijazno pozdravijo. Glasno pokanje možnarjev, vbrano zvonjenje po vsih cerkvah, množice ljudstva zbranega poleg ceste in dolge verste otrok, ki so prišli z vejicami naproti, oznanujejo Njih prihod.
Ko se miL škof pripeljejo skozi krasno olepšane slavoloke , gredo v cerkev ter jo po blagoslovu natanko pregledajo; veličastno delo jim je jako dopadlo. Zvečer pred godom knezo-škofovim napravijo ribniški g. bogo-slovci in dijaki serenado in s prekrasnim petjem zel6 razveselijo g. knezo škofa, ki so Ribničane počastili s tim, da so obhajali med njimi svoj god. Drugo jutro pride več Ribničanov vošit za god mil. knezo-škofu, ki so se jim lepo zahvalili. Ob 9 je bila maša in pridiga, v kteri so mil. g. knezo-škof iarane lepo pohvalili, da se
*) To naj si posebno oni orglavci zapomnijo, ki bi v cerkvi naj raji kake poskočne ali kakor pravijo „pratelgajgarske" lomili, ki duha namesto k Bogu povzdigovati, na posvetne, pregrešne reči obračajo. Posebno bi bilo želeti, da bi višji kar na ravnost prepovedali jemati tako zvane godce v cerkev, zlasti k podružnicam, kjer ni orgelj; ker tu je tako dudljanje, da ljudstvo skoraj več pleSe kot moli. Po Božji službi se pa vse, staro kot mlado, moški kot ženske — usuje po pivnicah, s kterimi kerč-marji malo cerkvico kar obležejo. Tu se potem pije, plese in razsaja nespametno. Tako se za ono sosesko nar a ve tej Si dan oskruni.	Dop.
niso bali velikega truda in mnogih stroškov, ki so jih imeli pričakovati pri zidanji velikanske cerkve, temuč da so se prizadevali z vsemi močmi v čast Božjo postaviti si krasen hram Božji, da so ne le vse dosedanje dragoceno cerkveno delo do zadnjega vinarja poplačali, temveč, da so tudi za naprej pripravljeni z veseljem dati vse, kar bo tirjala notranja oprava in sploh ozalj-šanje cerkve. Djali so nadalje g. knezo-škof, da to sicer vse hvale vredno početie vendar nima toliko veljave, ako k vnanjemu prizadevanju ne pride tudi notranji
Sravi keršanski duh, da lepo okinčani, krasni tempelj »ožii nima prave vrednosti, ako ga tisti, ki so si ga s tolikim trudom napravili, pridno ne obiskujejo, in ako si ne prizadevajo z lepimi čednostmi, z dobrimi deli dan na dan zaljšati notranjega tempeljna, svoje duše, dokler je dan, ker kmalo pride noč, ko ni več mogoče delati itd. Po tem prelepem govoru, ki je serca vseh poslu-savcev ginil, je bila sv. birma skoro do ene popoldne.
Pri obedu smo zopet imeli priložnost spoznavati prijaznost in vljudnost g. knezo-škofa; ali veselje je bilo splošno, ko so pri neki napitnici g. knezo-škof obljubili za veliki altar dati tisoč gold.; zares cela fara se je radovala in se Še raduje in le en glas se čuje povsod: Bog živi še mnogo, mnogo lčt našega milega in dobrot-Ijivega knezo-škofa Jerneja. Tako veselo se je pri nas končala sv. birma in v vednern spominu bo ostal pri Ribničanih 24. dan avgusta leta 1869.
S Kuma. Zgodnje jutro je in po dolinah megla pokriva mirne in tihe kraje, pri nas na Kumu, velikanu dolenskih hribov, blizo 4000 čevljev visokem, se dani in na hribu je vse živo ljudi. Kaj je neki ? Nismo prišli semkaj gori gore zniževat, ampak na tej višavi v čistem zraku sv. Nežo in sv. Jošta počastit in se njuni prošnji priporočit. Imamo kot druga leta tudi letos navadni shod, kteri se začne v petek po sv. Jerneju in v nedeljo neha. Dasitudi so letos zarad sv. leta povsod popolni odpustki, je v prav lepem vremenu vender tudi letos prišlo kakih 5000 ljudi na goro; bilijso ljudje iz vseh krajev Dolenskega in bližnjih krajev Štajarskega; njih lepo število je prejelo ss. zakramente. Zanimivo je bilo viditi romarje iz Kostanjevice, kteri vsled stare obljube vsako sedmo leto na hrib prihajajo, in prinašajo darov za cerkev, med temi težko svečo, ktera navadno tehta 14 liber. Prišli so verli romarji v saboto v pro-cesii prepevaje litanije Matere Božje. Domači gospod so jih slovesno sprejeli in v cerkev peljali. Pri sv. mašah so kaj lepo peli in se pevajoči v nedeljo od nas poslovili. Imeli smo šest spovednikov vse tri dni: Domačega in šentjurskega župnika in 4 kaplane; bilo je dosti dela. Da bi le bilo v večjo čast Božjo in zveličan je duš! Slišali smo štiri pridige, ktere so imeli gg. kaplani iz Šentjurja in Svibna v saboto, iz Trebovelj in od sv. Jakopa v Ljubljani*) v nedeljč.
Kar se na Kumu posebno lepo poda, sta dobro ubrana zvonova, ktera morata pri priterkovanju za tri služiti. Tehtata skup 66 stotov, in sta vlita v Kranji leta 1753 in 1762; oba je vlil Janez Kristjan Riser; bila sta takrat župnika v Svibnem, kamor so tačas obe podružnici in kapelica na Kumu spadale, gg. „Cepul in Rosman", kakor se njuni imeni na zvonovih berete. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se z enega zvona napravila dva; kako lepo bi potem peli trije zvonovi! Ker je na tej višavi skoraj vedno viharno, imajo poslopja staro podobo, ker poprave le malo ali nič ne zaajo.
Imeli smo vse tri dni prav lepo vreme, zatoraj tudi v prostih trenutkih prelep razgled na Dolensko in Šta-jarsko. Radi bi bili podali Triglavu roko, pa menda ga je glava bolela, ker je bil vedno z oblaki ovit. — Mar-
Dr. Sterbenec.	Vr.
sikdo si je na višavi „svetega Kuma" mislil: „Dasitudi tukaj grozno gorat, vender kako lep je svet, in kako lep bi lahko ostal, ako bi ga človek s svojimi grehi ne spreminjal v dolino solz. — Kum, ostal nam boš v dragem spominu!
Od Savine. Ravno slišimo iz zanesljivih virov poročati, da slavni Celjani še niso zadovoljni z osramo-tenjem, ktero so si po zadnjem nemškutarskem in zo-percerkvenem shodu na glavo nakopali, temuč še le dalje korakajo in mislijo s tem blezo neumerljivi postati, da so z kloštroborci v en rog zatrobili. V zadnji seji okrajnega zastopa, pri kteri je bilo 39 zastopnikov pričujočih, med njimi žali Bog! tudi Slovenci, stavi g. dr. Neckermann nujni predlog, naj se samostani sploh ko škodljive naprave odstranijo! Ta predlog sicer ni obveljal, ker le 5 se jih za nj oglasi in zdaj g. M. Stepišnik, tesarski mojster, stavljeni predlog popravi s tem, da naj se odstranijo vsi samostani, kteri se z bolniki ali s šolami ne počajo, in to je obveljalo. Tudi naši možje ostanejo pri glasovanji. In ta sklep se bo svetu naznanjal ko želja ljudstva, naj si temu v kljub ljudstvo tudi čisto drugači sodi! Pojdite in prašajte kmeta in z njim vsakega poštenjaka: kaj so ti pa redovniki v Celji ali v drugih krajih hudega učinili, kje so te v pravičnih rečeh žalili, da jih hočeš žive pokopati? On ti bo odgovoril: Nikdar še nisem po teh stanovih škode terpel, temuč ako sem bil žalosten , pri njih sem najšel tolažbe, lačnega so me nasitili, v sercu nemirnega so me z zaupanjem navdali; jaz po takem želim, da, ako se redovniki ne pomnožijo, saj v prejšnjem številu med nami ostanejo, saj malo pomoč, ktero njim mi v časnem skazuiemo, oni človečanstvu stoterno p o vrača j o. — In da ranihi niso zastonj, bi Celjani lehko samo iz tega spoznali, kako se je vse na lepem griču sv. Jožefa spremenilo, odkar tam učenci sv. Vincen-cija bivajo. Cerkev je vsa prenovljena in ozaljšana, in oni, od kterih se gotovo ve, da jib saj domači ne podpirajo, so več storili, kakor vsi prebivavci celjskega mesta zamorejo, kajti veliko let že zvonik svoje nemške cerkve stavijo in ga bodo morebiti stavili dalje nego Jeruzalemčani svoj krasni tempelj, in še nebo postavljen! — Kakor po drugih mestih, brez dvombe tudi pri nas k temu viku in kriku niso samostani priložnosti aaji, temuč dan danes se bori paganizem s keršanstvom, vojskuje se nejevera zoper Kristusa, Sina živega Boga. Ker brezbožnežem redovniki v njih načelih posebno nasprotujejo, so njim tem v peti, in z njimi tudi večkrat drugi potegnejo — ne iz hudobije, ampak iz slabega ali puhlega prepričanja. Pokličite ljudstvo, naj vam svoje mnenje naznani in po pravici vam odverne: Mi se nikakor z vami ne strinjamo ! — Volitve za krajni in^ okrajni šolski svet so se tudi že veršile in za skoraj celo slovensko Celje ni izvoljen nijeden Slovenec, in za celi slov. okraj edini g. Ivan Žuža iz narodnjakov, drugi sami nasprotniki. — Novi dokaz kako krivično so pri volitvah v okrajni zastop se ozirali na mesta, tako da mala jpeščica Celjanov ima v klobuku (majori-zira) blizo 30,000 drugih prebivavcev. Od te stranke ne pričakujemo tega, kar nam gre na narodnem polji, bojimo se pa tudi, da ne bo dovolj skerbela za katoliško odrejo naše mladine. Nji je vse nesterpljivo, kar v njih rog ne trobi, ne le samostanov, radi bi marsikteri pregnali tudi politične predstojnike in duhovne, kteri si upajo očitno razodeti, da z njimi se zlagati ne morejo. — To nam svedoči, da nič bolje od Maribora, če ne slabše, ne sodi Celje v sedanji razmeri za vstanovitcv katoliške politične družbe. Naj bi vender vsi se zavedili, kako se nam je moško poganjati za katoliško našo domovino. Varvajmo si dom in vero!
V Spitalu na Koroškem so pred kratkim obhajali
svojo petindvajsetletnico tovarši ranjcega misijonarja Otona Trabanta, ki počiva pod palmovim drevesom v srednji Afriki. Čez 25 jih je slo takrat v vinograd Gospodov, 8 jih je zdaj že mertvih, 4 so hudo bolni, le 7 je bilo pričujočih čisto močnih in zdravih, drugi so bili iz raznih vzrokov zaderžani priti.
Is Mos<:tnic. — Zadnje dni meseca avgusta bivalo je veliko veselje med vernimi kristjani nase krasne Li-burnije. Pohodili (obiskali) so nas naš presv. škof Jernej, delili so vernim ovčicam sakrament sv. birme in zajedno posvetili na svojega godu dan krasno izdelano cerkev v Poljanah. Priložnost imel sem poslušati v dveh cerkvah izpit, kterega so imeli presvitli škot radi znanosti kerščanskega nauka. Vidilo se je veliko veselje in prava zadovoljnost na obrazu škofa in roditeljev radi lepega in bistroumnega odgovarjanja otrok. — Ako človek nazaj pomisli za nekoliko let in razmišlja ono si-rovost in neizobraženost, kako vladala je med našim ljudstvom in prilikuje sedanjo telesno in duševno omiko, pra.^al bi, kteri je temu vzrok? Morebiti oni duh, ki preži iz vsake verste liberalnih časopisov? Nikakor, dragi liberalci, nogo duhovščina je, ktera je naše ljudstvo skopala s blata, ga osnažila in tako rekoč vsakemu udu vsadila v serce ne samo zavest, da je „človek," nego i dužnosti, ktere ima kakor takovi do „Boga, cesarja in predrage domovine."	... od tare.
Iz terza*ko-koperske škofije. P. n. g. KI. Na-zar. Stradi, intulirani stolni prošt v Kopru, se je prostovoljno odpovedal farni in dekanski službi. P. n. g. Mih. G ali o, kapitelski dekan, je postal tudi dekan za okrožje; čast. g. Fr. Petronio, korvikar in duh. pom.,
S a administrator omenjene mestne duhovnije. Preč. g. o ž. Brozina, častni korar koperski in kurat pri sv. Antonu, gre v pokoj; torej je ta kuracija razpisana. C', g. Jan. Drago v i na, novoposv., gre za duh. pom. v Žmin. Naslednji častiti gg. so novoposvečeni: Jož. Flegar, Anton Lupctina, Jož. Mikuš in Jož. Omers. Umeri je č. g. Val. Lakner, duh. v pokoju. R. L P.
Iz Gorice. Danes, to je 2. sept., so imeli tu na Kostanjevici čč. oo. frančiškanskega reda provincije sv. Križa kongregacijo. Provincijal, kustos, dehnitorji so vsi ( stali kakor so bili pri kapitelnu lanskega leta izvoljeni.
Gvardjani in vikarii so pa bili nekoliko spremenjeni.
Za prokuratorja je poterjen preč. o. Emilijan Stu-kelj, za tajnika preč. o. Frid. Hiinigman, kakor sta bila prctečeno leto poterjena.
Gvardjani so ti le j>p. oo.: V Ljubljani Salvator Pintar, tarni administrator itd.; v Tersatu Vilhelm Ricoli; na Kostanjevici Bonaventura Sel; v Novem mestu Bernard Vovk; v Kamniku Rudolf Dolinšek; v Paznu Gratus Pfcifer; v Samoboru Emil Krašovic; v Klanjcu Avguštin Pernar; v Nazaretu Albert Pintar; v Karlovcu Ne-inezijan Smokovič ; v Brežicah Gilbert Gravel; v Jaški Simon Hosnjak. — Vikarii: v Ljubljani prečast. o. Ben-venut Krobat; na Tersatu Jeron. Jankovič; na Kostanjevici Pacifik Fister; v Novem mestu Rafael Klemen-čič; v Kamniku Konrad Longonder; v Paznu Hermag. iloina; v Samoboro Ma nus Bosek ; v Kljancu Felicijan Matavž; v Nazaretu Tadej Grcgorič; v Karlovcu Ambrož Kostanjevec ; v Brežicah Bernard Krušnik; v Jaški Matija Pemec.
Nova profesorja v Novem mestu ČČ. oo.: Engel-bert Vovk in Klemen Jelenec. — Vodja gimnaz. je preč. o. Ladislav Hrovat.
Is Drinopolja na Bulgarskem, 26. avg. 1869. Kolikor mi je nedrago, da toliko časa Vam nisem nič pi-sal, toliko ljubši mi je, da Vam zamorem poslati zdaj nektere verstice. Vse skoraj tukaj smo tako obloženi, da moramo čez svoje moči delati. Z današnjim dopisom
prejmete naznanilo o preskušnji naše znotranje in zunanje šole. O. Simon Kobrzynski je z 2 učencema to dobo pod Balkanom v Toposlavu; — bil je tudi v Ka-zanlyku. O. Rafael Ferrigni se je danes poslovil s posteljo , na ktero ga je bila prav huda merzlica precej po preskušnji položila. Prihodnji ponedeljek ima iti z menoj v Heraklijo k morju in oa ondod grem v Carigrad poklonit se novemu pro-delegatu Antonu Jož. Pluym-u ter z njim govorit. Ob koncu kimovca pričakujemo novega pomočnika, o. Aleksandra Szymoniskega iz Slezije. Nasledvajo šolske zadeve.
Naznanilo
o skušnji bulgarski in francoski v Drinopolju, pod vodstvom misijonarjev „vstajenja našega Gosp. J. Kr.''
Razdeljena je šola v dva razdelka, v bulgarskega in francoskega; vsak razdelek ima 2 posebna razreda. V dveh bulgarskih razredih se razlaga nauk v bulgar-skem, v dveh francoskih pa v francoskem jeziku. Po zimi je obiskovalo šolo 42 dečkov, po leti 34, k skušnji jih je prišlo 30. Skušuja je bila 8. avg. v pričo mnozih poslušavcev, med kterimi sta bila 2 namestnika tukajš-njega Vali-pašata, naši visoki vradniki, konzuli vnanjih deržav, bulgarski škof, duhovstvo latinskega in jutrov-skega obreda, več voj. častnikov, starši, otrok in še mnogo prebivavcev drinopoljskega mesta. Po čvetero-glasno odpeti pesmi: Sanctus Deus itd. (sv. Bog) se je začela skušnja z govorom šolskega ravnatelja v bulgar-skem jeziku, kterega podamo na koncu.
Naslednji napredek kaže, koliko so storili učenci v vednostih:
Iz keršanskega nauka so mali precej dobro odgovarjali na lahke vprašanja iz katekizma. Srednji so bili izpraševani o apostolski veri, veči o očenašu in ss. zakramentih; zraven tega so se pa še dobro dokazovali, da se izhaja sv. Duh od Boga Očeta in Sina od vekomaj.
Iz cerkvene zgodovine do Mojzesa so srednji pripovedovali kratko pa precej dobro; veči ravno to pa obširno in jasno. Iz številstva so se majhni 4 načine fite-viljenja dobro naučili; srednji zloženi način številstva z drobci, veči pa so se dobro naučili pošteve že o kvadratu in kubiku.
Iz zemljepisja poznajo srednji precej popolnoma naš del sveta — Evropo; viši pa imajo o vseh delih sveta precej dobro znanje.
Iz slovnice so se učili pervine, bolj odrasli pa so v vseh delih slovnice precej dobro izurjeni.
Pravopisje in spisje prav zadostivno. Bolj od-rašen učenec je bral spis o koristi bulgarsko - katoliške šole.
Iz turškega jezika je spraševal pervi vradnik Vali pašatov. Več otrok je na glas bralo, drugemu je narekoval v turškem jeziku te le besede: „Prav zadovoljen sem s skušnjo učencev, in veselim se tolike pridnosti učenikov pri učenji." Namestniki Vali-pašatovi zahvalivši se šolskemu ravnatelju so odšli in skušnja se je nadaljevala. Učenci so na razne vprašanja v bulgar-skem, francoskem in turškem (dva tudi v nemškem jeziku) prav dobro in urno odgovarjali.
Skušnja se je končala s slavoklici Nj. svetosti papežu Piju IX, apostolskemu pro-delegatu v Carigradu A. J. Pluym u, bulgarskemu škofu, francoskemu in ay-strijanskemu konzulu, kristjanskemu polku itd. Skušnja je terpela 3 ure; v povzdigo svečanosti sta veliko pripomogla omenjena konzula, pa general Sadik-paša. Poslednji je poslal dva častnika, da sta pripravila prostor, in pa vojaško godbo.
11. avg. je bila majhna „beseda" po tem-le redu:
V vod. Čveteroglasno petje: Sanctus Deus itd. v slovanskem jeziku. Govor šolskega ravnatelja v fran-
coskem jeziku. 1. Triglasno petje vbulgarskem jeziku: »Oče, prišla je ura, — posveti jih v resnici Svoji, — da bodo vsi eno, kakor si Ti Oče v meni in jaz v Tebi." (Jan. 17.) — 2. Govori bulgarski: ,,Spodbuja k nauku," govoril Najden; — 3. „Orel, rak in riba," govoril Ba-zilij; — 4. „Spomlad," gov. Nikola; — 5. »Zlati rog," gov. Dimitrij ; — 6. »Pogovor v podobi komedije." Osebe: Dimitrij II, Panoiote in Konštantin. — 7. Triglasno petje francosko: „Je Vous salue itd. — 8. Deklama-cija francoska: »Lafourmi", govoril Paskal; — 9. „Les biens veritables", govoril Rupen; — 10. »Le chien, qui tache sa proie pour T ombre", govoril Badetti; — 11. Laška: »David sopra i monti di Gelboe", gov. Moritz;
—	12. Armenska: poezija, gov. Babik; — 13. Greška: poezija, gov. Dimitriades. — 14. Dvogovor nemški: »Občutki po preskušnji", govorila brata, kozulova sina; — 15. Turški: »O volitvi stanu", gov. Babik II in Gregoir.
—	16. Triglasno petje: »Tu es Petrus, et super hanc petram aedificabo Ecclesiam meam et portae inferi non praevalebunt adversus eam."
Konec: llvalni govor mlgsp. škofa Rafaela.
(Konec nasl.)
Pelinovec.
Vzrok. Zakaj dandanašnji mnogi po mnihih z betom mahajo, kteri sicer za to govore, da naj se razbojnikom po ječah vendar kak lasec ne skrivi? Zato, ker jim vest pravi, da utegnejo v ječo priti, ne pa v samostan; — da so sami vredni ječe, in ne samostana.
Beraške zdražbe se tudi s tem pogosto podkurjajo, ker se kdo — ne vem zakaj? — zlate, da ta ali ta je v tem kraji, v tej hiši, kdo si ve, koliko veliko dobil ali dobila; — drugi pride za njim in se grenko pritoži, da mu dobrotnik celo pest denarjev ne zavali, ker je vender veliko bolj potreben od unega, ki je bil — čes — tako bogato obdarovan. Satan ima povsod svojo žetev, pri beračih dostikrat tudi prav obilno. —
»Mali Pepi," graški solivec, si je nalaš smešno-strasnih klošterskih zgodb izmislil ter jih pravil s tem namenom, da je pikal neumne in hudobne časnike, ki s tako lažnjivo robo svoje bravce pitajo. In lejte! našli so se taki, ki so tudi to verjeli, akoravno je naravnost rekel: da zdaj bode bravcem nekoliko polagal. Pravil je n. pr.:
V	Gradcu. (Ostudno!) Barantavka z divjačino je večkrat slišala zagolteno stokanje pri frančiškanih. Iskali so , in našli v kleti (keldru) v petvedernem sodu tri zmešane mnihe zaperte, ki so le skoz veho svitlobo in živež dobivali. Že dve sto petdeset let so reveži zdehali zaperti. Sodnijsko preiskovanje se je pričelo itd.
V	Stift-Rain-u. (Prestrašno!) V treh velicih orgelnih pišalih so našli okostnjake od treh mnihov, ki so jih njih vikši pred šestimi leti v pišali vpihali in jim življenje izpihali! itd.
Zdravilo zopercerkvenini vrednikoiu. Undan ko je mil. škof 0'Connel Gras-Valley-ski v Ameriki po svoji obširni škofiji popotoval, so mu v Austin-u, na Nevadskem, ondotni katoličani po posebnem odboru darovali velik znesek denara. V knkošen namen? To so storili iz vdanosti in ljubezni do svojega škofa kakor pomoček za bližnje popotovanje v Rim na vesoljni zbor... Kaj pravijo k temu tisti katoličani, ki s fraimavrarji vred zoper cerkveni zbor v en rog trobijo? ifer je po katoliškem nauku in po zdravi pameti vsak človek terdo zavezan škodo popravljati, ktero je storil komur in kjer si bodi: se bo vidilo, če v »svetem letu" saj kteri sovražljivih časnikarjev k spoznanju pride in prične za »rcštitucijo", kje ne mara zbirati pomočkov za vesoljni cerkveni zbor ali sploh darov za sv. Očeta, čimur bode še sam prideval skoz nekoliko časa čeden oddelek svoje
plače. Kdor pravi, da pokoro dela, pa škode ne po-vrača, ko bi jo mogel popravljati, taki pokore ne dela, ampak pokoro le hlini, — uči sv. Avguštin. —
Sleparije. »Laibaherica" piše med drugim tudi nekaj od »copernije" in pripoveduje, da je nekak Pater Eberhard v lngoldstadtu bil dal na svitlo »zarotivne bukve" ter je pri svoji duhovski časti terdil, da mora človek srečen biti, ako le prav rabi te bukve; pa da mora tisti, ki hudobnega duha kliče, vselej poprej 5 maš plačati. — To je pač »dober kosec" za liberaluhe, ker je imenovan »pater Eberhard;" toda vprašanje je, če ta »copernik Eberhard" ni ravno kak pokrit posvet-njak, ki je z duhovskim imenom ljudi za denar sleparil, kakor delajo n. pr. časnikarji, kterih puhli listi so ob vso mikavnost pri »svojih bravcih," ako jih z naznanilom tacih sleparij ne pitajo, zlasti ako ubozega »patra" ali sploh brezorožnega duhovna vmes ne spravijo. — »Pomenljiva" je bojda med ljudstvom razširjena neumna vraža, da sedauji papež Pij je »vse zaklade na zemlji v pano djal;" pa še pomenljivši, mislimo, utegne biti sarkastiška opombica zraven v kambicah »(natiirlich mit Ausnahmc des Peterspfeniges)", s ktero je časnikar pokazal, iz kacega protja je njegov koš spleten in kakosno nedišečo robo da v njem vozi in prodaja!
Novo barbarstvo — cvet nove čre. Nova era se ponaša s posebno oliko in lučjo merao poprejšnje starokeršanske. Izversten zgled take nove olike se je pretečene dni očitno pokazal v Gradcu, poglavitnem mestu štajarske dežele, ki zvonec nosi v novem napredku (Fortschrittu). Posebno spoštovanje se skazuje usmiljenim sestram zavoljo njihovega blagega poklica in delovanja povsod, kjer koli jih poznajo. V Parizu, poglavitnem mestu omikane francoske deržave , jim vojaška straža celo očitno čast skazuje, hrabri Prusi so jih 1. 1806 v vojski čez vse druge čislali, neverni Turk priznava njih hvale vredno djanje in jim posebno čislanjc in spoštovanje skazuje. V Gradcu pa — v katoliškem mestu katoliške dežele — usmiljene sestre na ulicah pretepajo!! Čuj, začudeni svet in zapoj novo slavo novi eri! V četertek, 19. vel. serp., ste nesli dve usmiljeni sestri po navadi revežem potrebno jedilo; blizo žciez-nega mosta pa ji začneta dva mlada moška z nesramnimi besedami pitati, in eden eno po glavi udari! Drugi dan zjutraj spet spremljata dva možiceljna dve usmiljenici z gerdimi besedami, in eden eni beli klobuk z glave sterga ter ga po ulicah zažene! Ravno tisti dan popoldne spet gresta dva gerdobeža za dvema usmiljenicama p » Aninih ulicah v hišo, in tu tisto sestro, ki je bila že pred ta dan vdarjena, s palico po glavi in po plečih mahne! (Ta terpinčena sestra je po rojstvu grotinja.) Vsaki dan so nosile revnim jedil, zdravil in oblačil. Kdo bt ne mislil, da že ta dobrotljivost jih bo varovala in jitn vesoljno spoštovanje pridobila. Pa novi lažnjivi 1 i bera lizem ima drugo mero in vago ravnopravnosti. Ko bi bile te usmiljenke judinje, kazališne igravke, plesavke itd., kak hrup bi bili gnali liberalni časniki; tega za vso de želo sramotnega ravnanja pa še veči del ne opomnijo ! Ko bi bil slovenski kmet nevernemu liberaluliu, ki mem procesije pokrit gre, se pred cerkvijo, pred križem ne odkriva, praznike skruni, le besedico rekel, ali že celo klobuk z glave zbil, kak vriš bi bili gnali liberaluhi m časnikarji! Kaj pa da, stric, to je kaj drugega! Po pra vici pristavlja »uraz. Volksblatt," da tako vedenje imajo na vesti tisti časniki, ki dan na dan duhovne in samo stanske osebe popisujejo kakor izveržek človeške družbe. „Wer Wind siiet, wird Sturm ernten."
Čudno poštenje nove £re. Neki dnevničarji in zborniki imajo po dve vesti, svojim bravcem pa vedno
{>riporočajo, da naj imajo le eno samo. Tako je tarnala ašKa vladna »Opinione." „Unita" pa nato dokazuje, da
Italija sama je skovana z dvema vestima: z diploma-tiško in skrivno vestjo, — s tisto vestjo, ki je očitno tajila, in z uno, ki ji skrivaj priterjevala. To se namreč ozira na tisto dobo, ko je vlada skrivaj podpirala Ga-ribaldov punt, kadar je knez Kavur na vse strani lagal in sleparil, daje skoval pričujočo Italijo. In ravno vladni časniki Garibaldu kljubu, ki se trudi dokazati, da ga Kavur ni podpiral, pod roko z vso prizadevnostjo dokazujejo, da je imel Kavur res dve vesti; „Unita" jih pa podaja, kako Kavurja čislajo za velicega moža, ker je lagal in sleparil. Spačenost se nosi v zmagoslavi in čisla se kakor vzrok časti. Kolika sramota! tako sklepa„Unita."
Razgled po are tu.
Grozovita pregreha se iz Francoskega naznanja. Gospodičina Rouy, pevkinja, bila je 15 Tet v raznih francoskih norišnicah zaperta, akoravno ni bila celo nič nora. Našli so neki zdravnikov, ki so za denar in lepe besede spričevala o norosti gospodičine izdali, in na taki način so hudodelniki skriti ostali. Uboga pevkinja bila je k sreči po nekem katoliškem duhovnu in po orleanskem škofu rešena. Pervi je hudobijo po naključji zapazil, drugi pa je na to gnal, da se je reva oprostila. Vzrok tej hudobiji je do sedaj še neznan. Naši liberalni časniki pa o tej reči ne vedo nič povedati.
Samostanstvo še mnogim brez vse potrebe glave beli. Mi katoličani judovske in luteranske notranje razmere pri miru pustimo; judje in protestantje pa hočejo katoličane kar „komandirati" v naših naj bolj duliov-skih in znotranjih zadevah. Protestant Steudel je vodil ljudski zbor na Dunaju in jud dr. Levinger mu je nasvete stavil, in ta shod je glasoval za odpravo samoj stanov. Prov vam je, katoliški gumpci in tumpci! Naj vas le judje in knvoverci vodijo, ker se nočete svoji cerkvi dati voditi. — Druga je na Angleškem, pravi „K. BI.", tam spoštujejo pravo svobodo. Eden njih listov piše: „Kloštersko pregledovavstvo bi se dalo težko zvcrševati. Da število oseb v eni hiši skupaj moli, to ne daje vzroka k inšpekcii, razun da bi se morala vsaka deržina pregledovanju podvreči. Tudi se ne more na to misliti, da bi se nekako število gospa, ki v eni hiši po določenih pravilih žive in kje otroke učijo, postavilo pod nadzorniškega vradnika, sicer bi se moralo z vsimi dekliškimi odrejiši (penzijonati) ravno tako storiti. Okrog hoditi in dobre dela opravljati — to tudi še ni vzrok za nadziravanje, niti se more prosti Britanec oprezo-vati zato, ker se odpove radosti prosto okrog hoditi. Ako je poslednjič prosti stan ali obljuba devištva zadosti, da se hudo natolceva in nadzoruje, bi se moralo tudi stanovanje posameznega zaničevavca zakona pre-štefnjati."
Laži o vesoljnem zboru. Iz Rima se piše v ,,Volkstrd.", da se terdo molči o tem, kar se ima na vesoljnem zboru obravnavati. Cerkev že dobro ve, zakaj. Časnikarji pa imajo svoje „mureljne" — pisavce v Rimu, ki blezo skoz luknice pri vratih poslušajo in hočejo vse vediti, kaj je in kaj bode, ter ravno take ,,černe mureljne" po svetu pošiljajo, kakor so sami, namreč spačke in laži. Kaj bodo pa jedli in pili, če si
gimi bramba katoliške cerkve; zdaj pa ima biti njih obnašanje do vsih vdr enako; ali v resnici terpi katoliška cerkev od laži-liberalcev povsod prav hude napade — v tem, ko druge verstva dosti v miru žive. Ker pa ima katoliška cerkev božjo moč v sebi in si je vselej zmage svesta, če tudi dostikrat po hudi vojski in brit-kem terpljenji; zato se tudi vse tako imenovano „pro-stomiselstvo" vesoljnega cerkvenega zbora tako nezmerno boji. Kakor jastrobi od daleč ferfole in kričd nad jag-njičem , ki ga hočejo raztergati, tako „liberaluhi" nad cerkvijo in njenimi napravami. So pa vsi enaki, bodi-si nemški, slo vanski, laškiali francoski liberaluhi.
Razne noviee. Konec delegacii je Nemce tako razdražil, da pišejo o červu, kteri na delegacii gloda, in o potresu dvalizma. Pokazali so jim namreč Madjari, da so vse drugačni politikarji za svojo reč, kakor pa cislajtanski velikani. — ,,Sturmarski" Šturm se je poslanstvu odrekel — tudi več druzih se je odpovedalo. V Detroit-u v Ameriki je undan Nemec svetoval, naj se vsak pivar prisili, da za poskušnjo mora pervi kozarec ola sam piti; drugi kmet je odgovoril, da to bi bilo vender neusmiljeno, ker pivarji bi utegnili kolero dobiti.
Is Ljubljane. Dobrih, prav dobrih vsakterih novih bukev daje Wegerovo bukvarstvo v Briksnu gg. duhovnom za opravljanje ss. maš namesto denarja. „ Duhoven brez dobrih bukev je to, kar kmet brez orodja." Tukaj jih po lahkem potu in precej dobi — pri vred-ništvu „Zg. Dan." Kteri bi jih želel, naj hitro se oglasi.
Odgovor katoliški družbi v Ljubljani. Hvala slavni katoliški družbi iz celega mojega serca za sočutje , ktero mi je v svojem poživljajočem dopisu od 24. p. m. dobrotno naznanila. Bog vsega tolažila blagruj družbi tolažilo, ki mi ga je poslala ob času hude po-skušnje.
Znati je, da se bliža velik, morebiti za dolgo časa razločiven boj med močmi svitlobe in tame.
Ne bojimo se. Gospod je govoril: „Ne bojte se, jest sem svet premagal." Na to besedo zaupajmo. Mi se bojujemo pod njegovo zastavo za njegovo reč, z njegovim orožjem. On nas bo k zmagi peljal. Pri tem nič ne kazi, ako naše osebe padajo za žertvo, da se le reč do zmage vspeši, ki jo zastopamo.
Pouavljaje svojo naj odkritoserčniši zahvalo prosim Boga, naj na prošnjo neomadežane Device slavno družbo vedno ohrani pod svojo brambo.
V	Lincu 31. vel. serpana 1869.
Frančišk Jožef Rudigier, škof 1. r.
Študentovski shod v Ljubljani 4. t. m. je tirjal slovensko vseučilišče v Ljubljani (akoravno je menil nekdo izmed njih, da pod klerikalno cenzuro (?) ni literature in brez nje ne univerze!); ruski jezik za više slovstvo; stol slovenskega jezika v Gradcu; akade-mična društva na narodno - svobodomiselni podlagi. Priporočal jim je pa tudi eden v zgled in posnemo „mistra Husa." Napijalo se je pri večernem „komersu" pod presedstvom poslanca Zamika „naprednej štajar-ski »duhovščini — pa tudi dr. Dominkušu itd.; — Husu, pa tudi »gospodu" Strosmajerju, kakor se bere v „Na-rodu" ... Ali čete še kaj več ? —
Duhov* ke spremembe.
V	ljubljanski škofli. C. g. J an. L a paj ne, se-meniški duhoven, gre v Dolino; č. g. Raj m. K a lan,
z lažmi kerme ne prislužijo? Tako p. čenča „Allgemeine-rica", da bode papež škofom prikrajševal prostost v posvetovanji, da bode sam predložil prašanje o papeževi
nezmotljivosti. Poslanci katoliških vl&d sicer res ne bodo ---------------f0	. w
dopušeni na zbor, in sicer zavoljo tega ne, ker so ka- benef. na Vačah, v Smanje; čast. g. Kar. kurent z toliške vlade v sedanjem času spremenile svoje raz- Dragatuša na Vače za benef.; č. g. Ign. Koren, nov. merje in stališče do katoliške cerkve. Poprej so se namreč tudi vlade poganjale za katoliško resnico, so jemale ozir tudi na večni blagor narodov, ter so bile pred dru-
posv., v Dragatuš.
Pogovori * gg. floplsovavci.
Nekaj dopisov prihodnjič.
Odgovorni vrednik: Laka Jer&n. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.