Irhaja vsmk Četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 30.- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzlone ln abb. postale I. gr. ŠT. 173 TRST, ČETRTEK 3. OKTOBRA 1957, GORICA LET. VI. šla, enega so odkrili v Logu im naposled so izcoprali še enega v Ricmanjih. Tako so spravili skupa j 5 učencev in domovina je bila rešena. Za to italijansko ljudsko šolo- je torej v vasi bilo prostora, za slovenski vrtec pa ne! Triletni otročiči naj lepo hodijo ob vsakem vremenu v Domjo, za starejše Ijudsko-šolskc učence bi bilo seveda prenaporno. Ali ni človeško1, da seje materinski čut R.icmanjk uprl tej dvojni meri? STARŠI PROTESTIRAJO ZOPER KRIVICO Za.to so1 ricmanjsiki roditelji sklenili, da iz-nova predočijo odgovornim oblastvomi krivico, ki se dela njihovim malčkom. Ugodna prilika, so menili, se jim nudi 10. novembra, ko se otvori v vasi italijanska osnovna šola DVANAJSTORICA RICMANJCEV PRED SODIŠČEM Shodim In nepotreben pomični proces Zavoljo enega učenca so ustanovili šolo - Ukrotite motilce miru na mejah države se je ta dan zbrala pred šolskim poslopjem precejšnja množica mater in več očetov z namenom, da se oglase pri zastopnikih višjih šolskih oblastev s posebnim odposlanstvom. Ko se je v vasi pojavila samo učiteljica Fontanot, so bili starši nekoliko razočarani, vendar se ji je g. Pregare predstavil ter ji v imenu vseh razložil, za; kaj gre. Razgovor je bil dostojen, učiteljici ni nihče pretil, kaj še, da bi se je 'kdo z mezincem dotaknil. To odkrito priznava še danes gdč. Fontanot, čeprav se ji je takrat zdelo najbolj pametno, da se oddalji iz Ricmanj. To je jedro in bistvo ricmanjskih dogodkov. Kakor vidimo, pravi nič, zavoljo katerega bi se noben trezen in za upravo naših krajev odgovoren oblastnik ne smel razburjati. Kadar bi ugotovil, da italijanska šola v Ricmanjih nemoteno deluje, hi bil moral po-ter bodo prav gotovo prisotni raiznii oblast- skrbeti, da zadeva roma v koš in pozablje-niki in morda celo sam prof. Fadda. In res [nje. Podrobna in mučna zasliševanja Toda že takoj v začetku se je izkazalo, da oblastva izgubljajo živce: ko’ se je učiteljica po nekaj dneh vrnila na šolo, je prišlo z njo okoli 50 orožnikov in po vasi so švigali številni policisti v civilu. šolsko poslopje je bilo skozi vse lelo stalno zastraženo in učiteljico so ves ta čas spremljali do avtobusa zmerom policisti. Medtem so pa oblastva marljivo zasliševala matere in očete, da bi odkrila politično ozadje »ricmanjske zarote«. Domačinka Žulj a n —- Masci, ki je bila prva prijavila svojega otroka v italijansko šolo, je namreč obvestila policijo, da je našla na pragu stanovanja grozilni listek in da je njeno življenje v nevarnosti. I)a hi dognala, kdo je listek spisal, so oblastva natančno preučevala in primerjala rokopise mater in očetov v vasi, a prišla do zaključka, da ni nihče med njimi grožnje napisal. Tedaj je zablisnil v možganih policije sunn, da gre morda za simulacijo ali prevaro: bog-sigavedi, ali ni Žuljan — Masei v sporazumu z možem hlinila »življenjsko nevarnost,« da 'bi izbila za družino kakšno korist? Saj ko je tarnala, da se ne čuti več varno v Ricmanjih, so ji oblastva verjela ter ji takoj izposlovala ugodno stanovanje prav v bližini podjetja Ilve, kjer je njen mož zaposlen. Generalni komisariat v Trstu je dal poleg tega družini prav znatno podporo v denarju. Od grozilnega pisanja so torej Mascijevi imeli samo — lep dobiček. Da so pa oni sa- Dnc 5. oktobra se prične, 'kot smo že pisali, v Trstu sodna obravnava proti dvantaj-storici slovenskih mater in očetov iz Ric-ma.nj, obtoženih, da so 10. novembra 1954 preprečili z grožnjami učiteljici Fontanot vstop v ondotno šolsko poslopje, kjer je na ukaz višjih oblastev hotela otvoriti prvi razred nove italijanske ljudske šole v vasi. Naprtili so- jim na vrat člen 536 kazenskega zakonika, češ da so zavedno in namenoma ovirali uradno osebo1 pri izvrševanju njenih zakonitih dolžnosti. Ker je pri dejanju sodelovalo več ko pet oseb. je zločin še težji, tako da grozi materam in očetom; kazen večletne ječe. Proces je izrazito politične prirode in bo zalo zbudil veliko pozornost v naši, pa tudi v inozemski javnosti. Ker gre za obravnavo, ki je srčna zadeva vseh Slovencev, je naša dolžnost, da z ricmanjskimi dogodki podrobno seznanimo tudi naše bralce. DOLGOLETNA BORBA ZA OTROŠKI VRTEC Če hočemo razumeti, za kuj je pravzaprav šlo, si moramo najprej predočiti težko in dolgotrajno borbo, ki so jo ricmanjske matere vodile, da bi njihovi otroci dobili v vasi krvavo potrebni vrtec. Že od 1940. dalje so sitarši leto za letom vlagali na oblastva prošnje, ki so pa vse ostale neuslišane. Posebno odposlanstvo mater se je javilo tudi pri sedanjem načelniku šolskega oddelka g. Faddi, a tudi ta jih je zavrnil. Dejal jim je, naj le še dalje pošiljajo svoje 3 do 6-letne malčke v bližnji Dounjo, kjer je lep in sodoben vrtec. V Ricmanjih za slovenski vrtec- na žalost ni primernega prostora. In tako so otročiči morali tudi ob slabem vremenu, v dežju, mrazu in vetru, v nekaj kilometrov oddaljeni Domjo. Jeseni 1954 je pa naenkrat počil glas, da se bo na ukaz istega g. Fadde ustanovila v Ricmanjih italijanska ljudska šola. Naša javnost se je precej začudila, kajti Ricmanje so, kot znano, čisto slovensko naselje. Od kod bodo vzeli italijanske učence? Toda glej, iz zadrege so se kmalu izmotali. V vasi je bivala. domačinka Žuljan Li-bera, poročena s priseljenim delavcem Ma-sci-jem, 'ki se je čez noč začela čutiti pristno in navdušeno Italijanko ter je zato hotela, da se njen otrok poučuje v italijanščini. in zaradi lega enega učenca so v Ricmanjih ustanovili italijansko osnovno šolo. Vendar se je en sam učenec zdel celo laškim nacionalistom nezadostno število za prvi razred in zato so1 pozneje iskali po okoli-*'i še druge otroke. Dva »o pripeljali iz Bor- rai grozilno pismo sestavili, jim policija ni mogla dokazati. ZAKAJ SO ZADEVO PO 3 LETIH IZKOPALI? Preiskovalni policijski uradniki so torej ostali praznih rok. Za slovensko javnost je najvažnejša ugotovitev, da ni policija mogla nikjer iztakniti niti drobca kakega dejstva, iz katerega bi moglo izhajati, da je protestno gibanje ricmanjskih staršev bilo od kogarkoli politično organizirano. Šlo je pač za naraven izraz nezadovoljstva ljudstva s socialno krivico, ki je zadela številne družine, in za nič drugega. Taki pojavi so na dnevnem redu v vseh deželah na svetu, prav posebno pa še v Italiji. Nihče jih pa ne pretvarja namenoma in umetno v žaloigre. Možje na odgovornih mestih jih skušajo, če jc le mogoče, čimprej pokopati, sodeč, da s lem najbolje služijo koristim države. Pri nas so pa italijanski nacionalistični zagrizenci ravnali povsem drugače. V svoji globokoumnosti so si pametnjakoviči domišljali, da najbolje služijo Italiji, če same po sebi neznatne ricmanjske dogodke silovito napihnejo, jim dajo izrazito protiitalijanski značaj ter jih kronajo z bučnim političnim procesom. Ker je šlo za slovensko šolstvo in je za riomanjskimi starši stala složno vsa slovenska javnost, naj bi bila sodna razprava obenem strašilen zgled za vse tukajšnje Slovence. Jih bomo že mi naučili ponižnosti in po-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA TUDI POPOVIČ SE JE ZAVZEL Za časa glavne skupščine Združenih narodov sta se v INew Yorlkiu sestala jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič in njegov avstrijski tovariš Leopodd Fig! ter razniotriva-la med drugim tudi položaj koroških Slovencev. Naši bratje se, 'kol znano, b*orc za to, da bi sedanji zakon o dvojezičnem ponikni ostal v veljavi, medtem ko ga dunajska vlada namerava odpraviti, češ naj starši sami odločajo, katero šolo si žele: nemško, slovensko ali dvojezično. Avstrijski nacionalisti namreč računajo', da se bodo ustrahovani in socialno odvisni slovenski starši »odločili« v velikem številu za nemške šole ter prepustili svoje otroke raznarodovanju. Z geslom: Stairši naj svobodno odločajo! se za talko politiko* zavzemajo poleg krščanskih soeialcev tudi socialni demolkratje. Torej isti ljudje, ki so leta 1945 izglasovali obstoječi šolski zakon ter se nato pred zavezniki hvalili, kako je napreden in pravičen! Zalkaj kar naenkrat ni več dober? Zato, ker onemogočuje potujčevanje slovenskih otrok v šolali. Vsi so torej enaki, pa naj bo'do krščanski social ci ali marksisti. V boju proti Slovencem so bili vedno in so Se danes složni in edini! EISENHOWER JE ZMAGAL Odločni ukrepi predsednika Eisenhovver-ja v zaščito črnskih dijakov v mestu Little Rocku so* se obnesli. Devetorica študentov obiskuje šolo v spremstvu padalcev in nihče jih ne vznemirja. Pač pa so neznani nacionalistični zagri-zenci zažgali v mestu Albany ondotno visoko' šolo črncev. Škoda znaša 300 tisoč dolarjev ali 180 milijonov lir. Dogodek nam kliče v spomin, kako so fašistovski požigalci nekoč divjali v naših krajih. Da bi sramoto v Little Rocku spravil s sveta, je Eisenhovvcr poklical na posvetovanj*' k sebi zastopnike guvernerjev iz južnih ameriških držav. Na sestanku je bil dosežen sporazum, po katerem se bo Fauibus podvrgel zalkonu, zato bo pa Eisenhower umaknil iz Little Rocka padalce. FRANCIJA V TEŽKI KRIZI Francoski parlament je v ponedeljek izrekel vladi B ourges-M aun o nry j a nezaupnico. Ta se je nato takoj podal k predsedniku republike in mu javil svoj odstop, katerega pa državni poglavar ni hotel vzeti na znanje, češ da proti vladi ni glasovalo toliko poslancev, da bi bil Bourges po zakonu prisiljen odstopili. Za ta kotrak se je predsednik, Cotv odločil zavoljo lega, ker se država trenutno nahaja v izredno težkem položaju. V kratkem se pred Združenimi narodi začne raziprava o položaju v Alžeriji. stanje francoskega gospodarstva se vidno slabša, vrednost franka pada, najhujše pa je, da je Francija ravno sedaj zapletena v hude boje proti Alžireeni v Afriki, Iki stanejo državo približno 2 milijardi lir na dan. Kako naj bo sredi vojne in toliko težkih, neodložljivih nalog Francija brez vlade? To je* vzrok, da je Go1y hotel obdržati Bo-urgesa vsaj še za nekaj časa na oblasti. Za vsakogar je pa jasno, da je Francija zabredla v silovito, dolgotrajno stisko1, RUSKE PODMORNICE Države, članice Atlantskega' sporazuma, so imele v Sredozemlju velike orožne vaje, o katerih je ameriški admiral Wiright izrekel naslednje mnenje: »Vaje«, je dlejal, »so- nam odkrile naše težke pomanjkljivosti v sodobnem orožju za obrambo pred podmornicami. Razen lega nimamo niti dovolj letal, da bi se pred podmornicami branili, ter nam primanjkuje oprema za borbo proti minam.« Zapadnjake vznemirjajo ruske podmornice. PAPEŽEVO PISMO ČASNIKARJEM Pij XII. je poslal predsedniku Mednarodne zveze katoliškega tiska, ki ravnokar zboruje na Dunaju, pismo, v katerem pravi, da je prva dolžnost časnikarja. da priobčuje resnična poročila ter ne zavija dejstev. »Katoliški časnikar mora postaviti svoje delovanje v službo resnice, pravice in miru«. Tisk lahko živi in se uveljavi le s svojimi širokimi pogledi ter odločnostjo in umerjenostjo svoje sodbe. Dobro bi bilo, ko bi se časnikarji tu-di pri nas držali papeževih besed! FAŠISTI IZZIVAJO Odkar je bilo v Predappiu pokopano Mussolinijevo truplo, v občini ni več miru. Iz vseh delov države prihajajo' številni osebni in potniški avtomobili, polni fašistov, ki korakajo v skupinah na diktatorjev grob. Tu vzdigujejo v zralk desnice, mahajo z zastavami, prepevajo fašistične bojne pesmi ter prisegajo pokojnemu nasilniku večno zvestobo. Ker je po ustavi vsaka propaganda za fašizem prepovedana, je tako obnašanje protizakonito in kaznivo. Kaj pa dela policija? Zabranila je le zbiranje vozil v središču Predappia ter nošenje črnih srajc. Kogar zasačijo,?mora srajco takoj sleči. To je vse. Številni fašisti prihajajo zato v Predappio v majicah, na pokopališču pa oblečejo črne srajce. Kar uganjajo, je očitno izzivanje, saj je predpreteklo nedeljo dospelo na diktatorjev grob kar 59 avtobusov. Prebivalstvo, ki je skoro v celoti protifašistovskega mišljenja, je ogorčeno. Zlasti odkar je slišalo, da so črnosrajčniki pretepli spotom« več oseb, ker so dajale duška svoji nevolji. Pokrajinski svet v Forliju je .izglasoval poziv na oblastva, naj narede konec protipoplavnim izzivanjem, češ da se je bati javnih neredov. ITALIJA IN FRANCIJA Prejšnji teden se je razširila po svetil novica. da namerava Italija dobavili Tuniziji orožje. Vest je vzbudila velik šum v Franciji, ker se ondi boje, da bo orožje romalo v sosedno uporno Alžerijo. Pariški poslanec Jaeques Isorni je v zbornici itakoj napadel Italijo: »To orožje se bo uporabilo zoper nas« — je rekel — »in lo pot bo Kršč. demokracija tista, ki nam zada z bodalom udarec v hrbet«. Rimska vlada je nemudoma izjavila, da bo orožje prodala sarno v sporazumu s Parizom, v ostalem pa da ni šla doslej še niti ena italijanska pušlka v Tunizijo. In ires se sedaj vodijo w zadevi pogajanja med Francijo in Italijo. Francoska javnost je pa kljub temu močno vznemirjena ter se huduje na Italijane. Gre vsekakor za politično kaj zapleteno stvar: Burgiba je predsednik komaj ustanovljene lunizijslke republike, ki je tako rekoč še brez vojske. Vsaj nekaj orožja torej nujno potrebuje. Če mu ga noče dati Amerika ali katera druga zapadna država, ga bo moral iskati pri Sovjetski zvezi in njenih zaveznikih. MEŠANI ZAKONI Med glasilom Južnih Tirolcev Dolomiten in italijanskim tiskom se je razvnela polemika, ker je vodstvo manjšine opozorilo rojake, kako škodljivi in nevarni so zakoni med osebami različne narodnosti. Otroci i.z takib zakonov postanejo ndkaki mešanci in med možem in ženo nastane po-gostoma prerekanje, v kakšno1 šolo naj otroka vpišejo. V današnjih političnih razmerah se na žalost zelo cesto zigodi, da gre de-ea v italijansko* šolo ter se. potujči. In temu namenu naj bi. po načrtu nacionalistov ravno služile take zakonike zveze. Saj je kršč. demokratski finančni minister Andreotti napisal 14. okt. 1956 v tedniku Epoca dobesedno takole: »Ideali bi bil, da bi se v obmejnih krajih oklepali zakoni med državljani različnih jezikov; tega vlada pa naravno ne more uradno odrediti«. POVRATEK V DOMOVINO Iz Nevv Vorka so prepeljali v Beograd žaro s telesnimi ostanki svetovno znanega srbskega izumitelja Nikole Tesle. Shranili jo bodo v Tesli n eni muzeju, kjer je vsa njegova zapuščina. Rodil se je v Lilkj, preživel večino svojih dni v Ameriki in ondi 1. 1943 luu.i umrl. Vse premoženje je zapustil domovini, svoje velike elektrotehnične izume pa — človeštvu. AZIJSKA MRZLICA Azijska mrzlica je še zmerom v Evropi zelo razširjena, nunoge šole so še zaprte, vendar bolezen k sreči izgublja svojo ostrino in smrtni primeri so tako -rekoč zginili. V Italiji je tudi vedlno več cepiva, da se z njim mrzlica prepreči. V Rimu so cepili med drugimi 12 poslancev ter razkužili prostore zbornice. Na Tržaškem se je pa azijska znatno razširila. PREOEILEN LOV V Moilfetitii, ki leži v južni Italiji, so pred tednom ribiči izvlekli iz -morja toliko rib, da niso vedeli, kam z njimi. Kilogram je stal le nekaj lir. V strahu, da bi blago ne segnilo, so naposled nalepili po ulicah naslednje vabilo: Danes so ribe zastonj. Pridite ponje na trg! Gospodinje so seveda v trumah pridrle in vse mesto* je jedilo ribe. ČE HOČEŠ UČAKATI 100 LET V vasi PouilIenaye na Francoskem so sl"' vesno obhajali stoletnico Pavla Jobarda. Na kosilo se je pripeljal v lastnem avtomobilski ga je kupil že 1. 1895. Ko so1 ga vprašal i« kako je učalkal toliko let, je odgovoril: »Nisem se oženil in sem rad vince pil«. NOVICE LASTNI GROBOKOPI Pogumni Eisenhovverjev nastop za enakopravnost črncev v ameriški zvezni državi Ar-kansas je obrnil mednarodno pozornost na položaj črncev tudi v drugih deželah, tako zJasti na razmere v Južni Afriki. V tej državi živi nad 10 milijonov črno-poltilh domačinov in mešancev in dva milijona 700 tisoč belcev. Vsa oblast je v rokah belih naseljencev, ki so lansko leto izdali predpis, po katerem črncem ni dovoljeno živeti v mestih. Spravili so jih v posebna bivališča na deželo. Črnce smatrajo za ljudi nižje vrste. Kdor se z njimi druži, postane takoj sumljiv. Organizacija združenih narodov je že 12 krat obravnavala sramotne razmere v Južni Afrilki ter pozvala njeno vlado, naj spremeni svojo politiko do črncev, pa je vse zaman. Odgovor se je glasil neprestano enako: ravnanje s črnci je notranja zadeva Južne Afrike, v katero se nima nihče pravice vtikali. Povrhu še groze K temu prihajajo v zadnjem času še grožnje : če je Združeni narodi ne nehajo nadlegovati s črnci, ho Južna Afrika izstopila iz organizacije. Angležem, ki se nad razmerami pritožujejo, pa prete, da se bo Južna Afrika odcepila od Britanske skupnosti narodov (Commonwealtha) ter se proglasila za neodvisno državo. Tako daleč gre zagrizenost in slepota na-eiopalisitov! Prav nič ne pomislijo, da se črnci po vsem svetu prebujajo k narodni zavesti ter da bo prej ali slej napočil dan, ko bodo črnci postali gospodarji na lastni zemlji. Kaj bo tedaj z belei, ki tam prebivajo? V vsej Afriki jih je danes okrog 4 milijone, črncev pa že nad 220 milijonov. Beli nacionalisti v Južni Afriki žagajo s svojo politiko deslkio, na kateri sede. MILOVAN DJILAS Bivši predsednik jugoslovanske skupščine in ožji Titov sodelavec Milovan Djilas, ki se danes nahaja v zaporih Sremske Mitroviče, bo v kratkem spet prišel pred sodišče. Oh-dolžujejo ga, da je s svojo knjigo Novi razred, ki je pred kratkim izšla v Ameriki, nameraval rušiti obstoječo vladavino v Jugoslaviji ter jo blatil v mednarodnem svetu. Zanimivo je, da je Djilasa sedaj vzela v zaščito angleška laburistična ( delavska ) stranka. Njen izvršni odbor je izglasoval resolucijo, v kateri zahteva javno sodno razpravo in naj se obtožencu zagotovi povsem svobodna obramba. Jugoslovani naj tudi do-vole, da razpravi prisostvujejo tuji časnikarji. ZNAMENITO POSLOPJE Sedež Organizacije združenih narodov, kjer zaseda ravnokar glavna skupščina, si hoče ogledati, kdorkoli pride v New York. Zgradba je iz mramora in ima 39 nadstropij z zelenimi okni. V njej je prostora za 3000 nameščencev, v podzemni garaži pa mesta za 1500 avtomobilov. Kadar ni zasedanja, si poslopje lahko ogledaš za 1 dolar. Dnevno se javi okoli 1000 obiskovalcev iz vseh delov sveta. Združeni narodi poznajo petero uradnih jezikov: angleščino, francoščino, španščino, ruščino in kitajščino. Na te jezike ti. odgovore iz telefonske centrale. ELEKTRIFIKACIJA SLOVENIJE Sloveniji je letos prvič po dolgih letih uspelo, da je zadostila vsem potrebam svoje rastoče industrije po električni energiji in poleg tega izvozila velike količine struje v sose d no Avstr i j o. Ta je namreč pomagala Sloveniji izgraditi do kraja več velikih elektrarn na Dravi in si je zato zagotovila s pogodbo, da ji Slovenija odplača dolg s strujo. Talko je šlo v Avstrijo v prvih 8 mesecih predlanskega leta 32 milijonov, lani 45, letos pa že 116 milijonov kilovatov električne energije. V SPOMIN VODNIKOM Planinska zveza Slovenije je v nedeljo odkrila v Trenti spominske plošče peterim gorskim vodnikom, med njimi tudi najdrznejšemu triglavskemu plezalcu Antonu Tožbar-ju-Šipiku. Špik je bil zvest prijatelj pokojnemu župniku v Pevmi Jožetu Abramu, s katerim sta preplezala marsikatero gorsko steno. NAROBE OČALA V Ameriki je na uradu za nove izume nekdo zaprosil za patent, ker je Iznašel narobe naočnike. Kdor jih nosi, vidi vse, Ikiair se godi za njegovim hrbtom, kakor da bi gledal sliko na platnu. Očala bodo prav prišla profesorjem v šoli in zlasti še Ijubosumnežem. Ti bodlo z očali lahko opazovali, kaj počenja za hrbtom njihova »boljša polovica«. V POL URI Sovjetski znanstvenik Ari Sternfeld je objavil, da bo Rusija kmalu zgradila posebno ralketno potniško letalo za promet med Moskvo in Nevv Yo pa je ugledal Sisi, še napo] otroka, ni mogel odmakniti oči od njene miline, ljubke postave, globokih oči in prekrasnega venca temnordečih las. PREJELI SMO NASLEDNJE PISMO: Uredništvu Novega lista v Trstu! Ako napaka in krivica glede Trčmuna nista bili še popravljeni, prosimo, da objavite priloženi dopis v vašem listu, ker ga Kat. glas ni hotei objaviti: Jože Kosmač Andrej Gulič Pepca Stoka »V Kat. glasu pišete, da ste za protest izbrali drugačno pot kot drugi slovenski časopisi. Takole pravite: »Saj za protest ni ravno potrebno javno obsojanje, temveč so še druga pota.« Ni tako! Italijani zatirajo in uničujejo Beneške Slovence že blizu sto let Pravzaprav se Italija ni nikoli zmenila za njihove potrebe in blagostanje, kakor da bi jih ne bilo. Niti najpotrebnejših poti ni napravila ali popravila. V svoji revni deželici so životarili in si pomagali, kakor so vedeli in znali. Pustila je sicer njihov jezik na miru, ni pa storila prav nič za njihovo izobrazbo. Sol niso imeli prav nobenih, niti laških ne, kar je bilo sicer dobro, kajti rajši nobenih šol kakor samo laške. Mussolini, ta novi megaloman, najzagrizenejši šovinist in naš največji sovražnik je pa hotel Beneške kakor tudi primorske Slovence v najkrajšem času kar zadušiti. Slovenski jezik je bil Sploh prepovedan. Ljudje niso smeli v cerkvi ne moliti ne peti ne poslušati božje besede v slovenskem jeziku. Na svojo stran je pridobil tudi videmskega nadškofa N garo. Ta je v cerkvah prepovedal slovenski jezik. V ta namen je v slovenske duhovnije pošiljal italijanske duhovnike, ki niso znali nič slovenski, slovenske pa med Furlane. To Mussolini-Nogarjevo de-1 lo hoče nadaljevati tudi sedanji videmski nadškot, . zdaj ko je na oblasti demokratična in krščanska stranka in ko vlada katoliški Cerkvi papež Pij XII., ki, kakor znano, odločno prepoveduje tako ravnanje. To je naravnost nezaslišano in kriči po odločni In javni obsodbi. Videmskega nadškofa pa prosimo, naj odstopi in prosi papeža za kako samo laško škofijo, ker je za škofa v Vidmu popolnoma nesposoben.« Tudi pri kos/ilu je cesar, lk!i je sedel poleg namenjenega dekleta venomer pogledoval na Elizabeto', sedečo na drugem koincu mize poleg svoje vzgojiteljice. Mlada primcestinja je bila vsa rdeča od zadrege. O tej cesarjevi ljubezni na prvi pogled so se razni pisci prav talko razpisali, kakor o žaloigri v Majerlingu. Nekateri pravijo, da je pa bil mladi cesar Elizabeti zoprn. »Raje hi vzela vsakega krojača«, je pozneje večlkrat zatrjevala. Prvi hip pa je kazalo, da je tudi ona srečna, ker jo snubi mogočni vladar. Materi Zofiji ni bilo preveč všeč, da ji sin podira načrte in hoče pTav »tega froca« za ženo. Sin pa se je to pot utrmiil. Zvečer se je pni dvornem plesu vrtel samo z malo Sisi. Ko' so jo vprašali, kako se je počutila v cesarjevi bližini, se je namrdnila: »Samo v zadregi sem bila.« Naslednjega dne pri kosilu sta po cesarjevi odločbi Nene in Sisi že zamenjali prostore. Pni snubcu je sedela mlajša sestra, Nene je pa na spodnjem koncu mize sicer glasno in svetovljansko zabavala vso družbo, toda videlo' se je, d:a ji ne gre iz srca. Čez dva dni je Franc Jožef prosil za Elizabetino roko. Mati je ukazala hčerki, naj napiše pisemce s svojim privoljenjem. Zofija pa je malo zagrenjena sporočila t0 novico sinu. Lesar je že zgodaj zjutraj planil v sobane bodoče neveste. Ko jo je srečal na pragu, jo je burno objel in poljubil. Ona se je pa razjokala, ne vemo, alli od žalosti ali veselja. Cesarjeva mati Zofija so je zdaj vdala. Brž je začela kuhati načrte, kako ho tega otroka, Elizabeto, podjarmila svoji volji. Ona ho prava cesarica, ne pa »ita. mali froc«. he ist.i dan je začela bodočo nevesto zbada-d- (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Obisk pri slikarju tlvfjiibfu Criiiifjoju Slikar Avgust Černigoj je priredil zadnji čas razstavi v Celju in Ljubljani, kjer je prikazal predvsem svoje grafike. V kratkem bo izložil istotam tudi svoje oljnate slike. Udeležen pa je bil še na vrsti drugih razstav. Z ozirom na to ga je obiskal na njegovem domu v Trstu naš sodelavec, da bi mu zastavil nekaj vprašanj v imenu bralcev, ki se zanimajo za delo in uspehe naših umetnikov. Zadnji čas opažamo, da kažete v svojem ustvarjanju neko novo aktivnost, gospod profesor, in to kar se tiče prirejanja razstav kot tudi slikanja. Ali nam lahko poveste, čemu je to pripisati? »Oh, na tem ni nič čudnega,« se je nasmehnil slikar s svojim poznanim napol ljubeznivim napol skeptičnim smehljajem. »Drugo leto bom obhajal svoj šestdeseti rojstni dan in to, mislim, je dovolj velik vzrok, ki priganja vsakega umetnika k delu in naglici, če hoče izpolniti vsaj še del svojih načrtov.« To bo delno res. Vendar se nam zdi, da Je glavni ruzlog za vašo sedanjo aktivnost nekje drugje, namreč v občutku neke nove zrelosti oziroma v nekakem lovem ustvarjalnem zagonu. To dokazujejo tudi dela, ki Jih vidimo na vaših sedanjih razstavah. »Morda imate prav. Začutil sem res, da razpolagam v sebi še z veliko možnostmi za izražanje v im-presionistično-abstraktnem slogu, ki posebno odgovarja moji umetniški naravi ali instinktu, če hočete. Čutim, da sem zdaj bolj blizu ustvarjalnim navdihom kot kdaj koli prej. Spet me je začela močno pritegovati narava, kar dokazujejo moje zadnje razstave. To se odraža tako v pokrajini kot v tihožitjih in seveda tudi v grafiki.« Ali čutite kako vsebinsko in formalno razliko med svojim današnjim in dosedanjim slikanjem? Prof. Černigoj je za hip pomislil. »V tem obdobju mojega slikanja je poglavitna stvar, ki me zanima in zaposluje, neoplasticizem, to je, kako ustvariti novi perspektivni prostor v slikarstvu. To vprašanje muči mnoge današnje slikarje. Ne kaj, ampak kako, namreč kako povedati umetniška spoznanja in občutja v novi, današnjemu človeku in njegovemu pojmovanju bolj odgovarjajoči obliki.« Živahno je vstal in stopil k nedokončani sliki, ki je bila na stojalu v ateljeju, ter začel z razprto dlanjo kazati, kakor bi segal v njeno globino: »Gre mi za to, kako prikazati tretjo dimenzijo v drugi, ploskovno nakazati tretjo. To iskanje je nov element v moji umetnosti in v tem je novi jezik sodobnega slikarstva.« Ali se Vam zdi, da ste uspeli? Gospod Černigoj se je spet nasmehnil s tistim svo- jim ljubeznivim in skeptičnim izrazom v očeh in okrog ust. »Vsak umetnik občuti trenutke zadoščenja in jih tudi išče,« je dejal. »A le čas bo pokazal, če to iskanje in zadoščenje zares odgovarja tudi novi zrelosti in novemu objektivnemu napredku ter novemu pojmovanju v umetnosti.« Kako sodite o odzivu občinstva na tako novo pojmovanje umetnosti? »Povprečen, zlasti v umetnosti neizobražen, ali bolje rečeno, neiinformiran človek ima še vedno nekaj težav pri pojmovanju abstraktne umetnosti. Vendar pa moram reči, da ga v splošnem že začenja zanimali novi svet barv in oblik, in sicer tudi zato, ker vidi sorodne oblike v sodobni arhitekturi in v grafičnopublicističnem svetu. Umetnost je ena sama. Iščemo čisti izraz naše dobe in k njemu se bomo vračali, ne pa k starim virom, ki so odgovarjali drugačnemu življenjskemu občutku prejšnjih generacij.« Kaj pa menite o tržaški slovenski družbi In njenem odnosu do umetnosti hi mecenstva? »Na žalost ima naša slovenska tržaška družba premalo smisla za umetnost in zlasti za novodobno umetnost. Med našimi ljudmi, tako intelektualci kot trgovci in drugimi meščanskimi sloji, opažam vse premalo smisla in okusa za umetnost. Zadovoljujejo se z zelo skromnimi darili iz preteklosti, podedovanimi s pohištvom ali stanovanjem vred od pokojnih staršev ali tet, ali pa s kakimi cenenimi oleo-grafijami (reprodukcijami), pri čemer se še radi pobahajo, da so te stvari zastonj dobili ali za zelo majhne denarje. V tem bahanju se razodeva pravo ubožno spričevalo, kar se njihove kulture tiče, vendar je tako bahanje zelo značilno za Trst.« Vendarle mislim, da so med nami mnogi, ki jim ne manjka smisla za umetnost, pač pa sredstev, da bi si nabavili dobre slike. »To bi bilo razveseljivo. A prosim Vas, da napišete, da mi umetniki radi damo slike tudi na obroke, če jemljejo ljudje hladilnike na obroke, zakaj ne bi (udi slik? Saj se življenjski standard ne meri samo po hladilnikih, ampak tudi po umetniškem okrasu stanovanj.« še eno diskretno vprašanje. Ali ustvarjate z lahkoto ali s težavo? »Slikam iz nujnosti, kot nujno diham. Slikam vsak dan in, če bi mogel, bi slikal tudi ponoči. Torej niti ne premišljujem, če delam s težavo ali z lahkoto, kot človek ne premišljuje, če diha.« In Vaši načrti? Ali imate v mislih kako razstavo v Trstu? »Pozimi bom skušal prirediti v kakšni tržaški galeriji — najrajši v občinski, če jo bom dobil — razstavo novih olj in grafike.« še nekaj: kaj sodite o današnji slovenski umetnosti? »Slovenci se z uspehom trudijo, da bi dosegli raven evropske umetnosti. To pa je tudi nujno, saj živi slovenski narod v srcu Evrope. Ne- smemo in ne moremo zaostajati. Mejimo z Avstrijci in Italijani, dvema izrazitima evropskima narodoma, in zato moramo biti sposobni za kullurno tekmovanje z njima.« II. Mednarodna grafična razstava V prostorih Moderne galerije v Ljubljani so razstavljali nekaj tednov umetniki iz 30 držav svoje grafične liste. Ker se je obisk vsak dan večal, so razstavo podaljšali do prvega oktobra. Slovensko kulturno središče Ljubljana je že nekaj let sem postalo privlačno mesto tudi za tuje likovne umetnike. Obenem pa seznanja s slovensko umetnostjo številne tuje obiskovalce. Vtisi, ki jih je dobil človek na tej II. mednarodni grafični razstavi, so različni. Namesto jasnih, ostrih črt, vidimo medle obrise, prelivanje barv in meje med grafiko in slikarstvom se zabrisujejo. Na tej razstavi pa je odkril obiskovalec še drugi razvoj grafične umetnosti. Izražanje čustva, trenutnega umetnikovega razpoloženja, kot se še vedno opaža pri pariški šoli, se že umika predstavam iz realnosti, čeprav svojstveno preoblikovanim po umetnikovem osebnem gledanju. Zanimivo je tudi odkritje, da evropski umetniki izražajo neumirjenega človeka in njegovo dobo, medtem ko kažejo afriški, a še bolj kitajski umetniki z barvnimi lesorezi in litografijami neko umirjenost in filozofsko zadržanost. Naj omenim italijanski oddelek, ki ga je častno zastopal odlikovanec Santomasi Giuseppe poleg Bi-rollija, Giangrandija, Moscherinija in še nekaterih. V tej dvorani so bili obešeni tudi listi Slovenca Spacala (Luna v solinah, Hiše in tovarne, Stare hiše) in Černigojeve akvatinte. Izmed Slovencev je prejel častno nagrado tudi Debenjak za »Kraške karija-tide«. Med odlikovanimi bi moral biti tudi Božidar Jakac, saj njegove Iskre in zvezde to res zaslužijo. Celotna razstava je zbudila v človeku vtis, da je bilo na njej vse razgibano in sunkovito: na stotine teženj, kako bi vsak umetnik s svojo barvo izrazil sebe in gledanje na razburkani čas. Zato pa vsakogar kar pomiri, ko prestopi prag sosedne Narodne galerije in se okoplje v toplih barvah in mirni umetnosti starih mojstrov čopiča in risane besede. r j, KONGRES ORIENTALISTOV V Monakovem so 4. septembra končali znanstvena zborovanja orientalisti, ki se jih je 1300 zbralo na 24. mednarodno zasedanje. Prišli so iz vseh delov sveta. Orientalisti se bavijo s proučevanjem vzhodnih kultur. Prod zborom učenjakov je govoril tudi naš rojak univerzitetni profesor dr. Viktor Korošec iz Ljubljane. Imel je predavanje o klinopisnih spomenikih. Med Slovenci se je za klinopisje Asircev in Babiloncev med prvimi zanimal goriški nadškof Sedej. • * • * Na Dunaju je bil v prvi polovici tega tedna svetovni kongres katoliških časnikarjev. Med štiristo udeleženci iz tridesetih držav je bilo tudi številno poljsko zastopstvo, v katerem sta bila tudi dva poslanca iz Sejma. '*n mm im ~ H|m-H UUlj, A. Černigoj Perorisbu Iz Laškega GOSPO KOLIKO ČASA VRE MOŠT? Večkrat slišimo: »Ne veni, kak d je mo glo ostati moje vino sladko, ko pa je toliko časa vrelo«. To je znak, da ni bilo vretje pra vil mo. Če hočemo pripraviti trpežno vino, bi bo vztrajalo do poletja in naprej, mora mošt popolnoma povreti, se pravi, da se mora ves sladkor razkrojiti v alkohol in ogljikovo kislino. Vsa sladkoba mora izginiti. A v kolikem času? Čas vrenja je odvisen od odstotka sladkorja v moštu, od trenutne toplote, od posode, kipelnili glivic in tudi od sorte grozdja. I%i0tovlj|en0 jet, da sorti tbkajec in zelen (verduic) ,ob enakih pogojili najkasneje zaključita vrenje. Če ima mošt toliko sladkorja, da je pričakovati vino z 8 do 9% alkohola, bo kmalu pokipel. Sfladikejši mošti potrebujejo sorazmerno minoigo več časa, ker višji odstotek sladkorja, oziroma odstotek že razvitega alkohola zaustavlja delovanje kiipelnih kvas-nic in s temi tudi vrenje. Med naravnimi kvasnicami, ki že z grozdjem pridejio v mošt, je namreč na stotine različnih sort, ki polagoma odmirajo, brž ko se v mioštu viša odstotelk razvitega' alkohola. Če je v mo&tn, oziroma v mladem: vinu že 8% alkohola, ostane še prav malo kvasnic. Te se nadalje zredčijo, brž ko se odstotelk alkohola zviša. Zato' potrebujejo sladkejši mošti več časa, da popolnoma pokipijo. Nekateri prav sladki mošti pa sploh ne pokipijo, če jim ne dodamo odbranih in posebej vzgojenih kvas-nic. Med vrenjem mošta je zelo važna toplota. Če tržemo zgodaj zjutraj ali v slabem vremenu, je grozdje zelo mrzlo in mošt iz takega grozdja začne kipeti aseloi pozno in mu navadno moramo umetno dvigniti toploto. Grozdje, nabrano v suhih in toplih dneh, bo dalo pa mošt, ki začne kipeti že nekaj ur potem, ko smo ga zmastlli ali zmleli. V naših razmerah mora imeli vsaj 15° C toplote, da začne vreti. Bolje je, da je toplota nekoliko višja, in sicer med 18 in 20" C. Med kipenjem se mošt saim ugreje in večkrat je v sodu kar za 8" C višja toplota kot v kleti. Če pa v njej ni dovolj toplote, moramo klet zakuriti. Če je mošt premrzel, lahko zakurimo tako močno, da je v kleti tudi 25“ C to- ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA 1:1 V nedeljo je v Bukarešti 120 tisoč gledalcev prisostvovalo tekmi nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Romunije. Srečanje je bilo vseskozi napeto in razburljivo. Jugoslovani so v prvem polčasu bili v premoči, toda zapravili so vse ugodne prilike za gol. V drugi polovici tekme pa je napad odpovedal, lako da je vsa teža igre padla na obrambo, ki ji je kljub temu uspelo braniti neodločen izid. Jugoslavija je nastopila v tej postavi: Beara; Belin, Crnkovič, Krstič, Zebec, Boškov; Rajkov, Mitič, Milutinovič, Mujič in Pasič. Edini gol je za Jugoslavijo zabil v 52. minuti Mujič. Nekateri se sedaj sprašujejo, kako se bo jugoslovanska enajstorica odrezala v Stockholmu, če ji ni uspelo poraziti niti Romunov? Do svetovnega prvenstva je res samo še nekaj mesecev, toda »plavi« bo- plote. To toploto pa vzdržujemo le toliko časa, dokler mošt ne začne kipeli. Nato toploto .znižamo na 18 do 20°C. Koliko časa naj kurimo? V kleti naj ostane ta toplota toliko časa, dokler je mlado vino še količkaj sladko. Včasih je potrebno kuriti ves oklo ber in morda še ves november. Šele ko mlado vino ni več sladko, nehamo kuriti. Tedaj mraz vinu celo koristi, da se p roj izbislri. Rekli smo, da je čas kipenja odvisen tudi od posode. Čim večja je lesena posoda, teni živahnejše je kipenje, ker ikvasnice bolje delujejo, če imajo mnogo zraku. Pravo in dokončno kipenje mošta' se ne more izvršiti v paratinirani ali stekleni posodi, kamor lahko spravljamo samo že napravljeno vino, in sicer po drugem pretakanju. Nekateri ogrevajo premrzel mošt tako, da v kotlu segrevajo nekaj mošta in ga potem premešajo z ostalim v sodu. To splošno ni na meslu, a ne škoduje, če mošta ne segrejemo mad 40" C. Pri višji toploti se spremenijo „Prijat’lji, obrodile so Tako je zapel naš Prešeren v vedno lepi »Zdravljici«. Ti stihi nam prihajajo v spomin v tem času, ko' je trgatev. Nestrpno jo pričakuje naš vinogradnik; saj je za Brica, Vipavca in deloma tudi za Kraševca poglavitni up, da bo poplačal davke in dokupil kaj sebi in družini. Že stari pisatelji so opisovali trgatev fltbt vesel čas; delo v vinogradu in v hramu tedaj ni težko. Srce se razveseli, ko dvigne gospodar čašo izpod bednja, jo pogleda proti soncu, srebne ter presodi, 'kakšna bo nova kapljica. Zanimiv opis trgatve in vinskih raizmer v naši deželi se bere v latinsko pisani knjigi »Clima goritiense« (Goriško podnebje), katero je izdal leta 1781 zdravnik Anton Muz-nik z Mosta ob Soči. V X. poglavju pripoveduje: »Konec septembra ali v začetku oktobira določi oblastvo dan trgatve. Veselo gredo trgači z gospodarjem v govico in se razvrste po »plantah«. On jih opominja, naj pridno tržejo ter ne zgubljajo časa s smehom; tudi naj ne pozabijo na grozde, ki so skriti v listih. Priporoča jim. naj z levico primejo za pecelj, desiniea naj pa s »fovčem« (cultro incurvo) odreže grozd do dve zadnji tekmi igrali na domačem igrišču, kjer bo gotovo trda predla tako Grčiji kot Romuniji. V Skopju je jugoslovanska B reprezentanca tesno odpravila (2:1) romunsko. LAHKOATLETSKI DVOBOJ V TRSTU V Trstu je konec prejšnjega tedna bilo veliko zanimanje za lahkoatletsko srečanje med Ttalijo in Švedsko. Kljub požrtvovalnosti in borbenosti so morali Italijani kloniti pred očitno močnejšimi Švedi. Končni izid je 107:94 v korist gostov. Med Italijani so se odlikovali Baraldi, ki je dosegel nov italijanski višek (3’45"7) na 1500 m, Berruti (10”5) na 100 m, Morale (51”7) na 400 m zapreke, Mazza in Zam-boni (I4”6) na 110 m zapreke ter metalec krogle Meconi (17,26 m). Dobro so sc izkazali tudi Waem (3’42”6) na 1500 m, skakalec v višino Petterson (2,5 m) in Aahlund (30'28”4) na 10.000 m. GLIGORIČ PRVI V PORTOROŽU Prejšnji teden so se v Portorožu zaključila srečanja v okviru IV. mednarodnega šahovskega lesti- (Nadaljevanje na 10. struni) bistvene lastnosti mošta, lako da trpi dobrota vina. V zadnjem času dobiš v trgovini posebne električne ogrevailuike za mošt v sodili: so palice, Iki jih vtakneš v sod in na enem koncu priklopiš na električno stikalo. Tudi li ogrevallniki niso priporočljivi, če jih stalno ne premikamo po sodu. Najboljša je torej naravna toplota, to je segrevanje kleti. POKOJNINA KMETOVALCEM Tilk pred poletnimi počitnicami je poslanska zbornica z veliko večino odobrila zakon, po katerem imajo tudi kmetovalci pravico do pokojnine. Vsak kmetovalec, spolovinar in kolon, ikli je dopolnil 65. leto, bo prejemal pokojnino že s prvim januarjem 1958. leta. Ženske pa, ki so dopolnile 60. leto, bodo začele prejemati pokojnino pozneje. Ugodnosti tega zakona bo uživalo nekaj manj ko poldrugi milijon družin. Polovico zavarovalnine bo plačal kmet sam, polovico pa država. Kmetovalci, spolovinarji in koloni, ki bodo s I. zanujarjem izpolnili 65. leto, naj si čimprej preskrbe obrazec pri ustanovi INČA Delavske zbornice. Na njem napišejo prošnjo za priznanje pokojnine. trte vince nam sladko" in spusti v brento (excipu!um). Brente se potem izpraznijo v kadi (receptaouilum) in odpeljejo' z vozom v hram.« Opomini vinogradnikom Potem našteva Muznik razne virste grozd* jai, ki je rastlo pred: poldrugim stoletjem na naših tleh. Uspeval je mo>lkiat, grganja, pi-kolit, rebula, oividin im plinola. Ko našteje vrste, dodaja pet nasvetov, da ne začne grozdje gniti. Zlasti naj trgači ne ogrizejo- polovice grozdja' in ga potem vsega oslinjenega ne zmečejo v brente. Danes se takim nasvetom kair malce nasmehnemo, toda ne smemo pozabiti, da je Muznik, goniški protofizik, dajal kletarjem prve nasvete. Ko je grozdje v bednjih (lacus), uči naš Muznik, pusti ga nekaj dni, da se zmehča in začne vreti. Potem pa skoči noter z bosimi nogami in ga masti, da začne spodaj odtekati mošt. Tropine pridejo nato pod stiskalnico (toreuilar), od koder »e polnijo sodi (dolla). V tistih časih je bilo zllasli na Goriškem več črnih vrst kot belili, toda šteli so jih za slabše. Po njegovem je najboljše vino rebula; brž za njo je ciiviidin, ki so ga .radi pili Korošci in Kranjci. Po kakovosti so si potem sledili: proselkiar, »rosenplatz« iz dornberšk« o kolike in vipavski zelenec. Največ so v Mu*-niikovilh časih pridelali in popili rebule. Pij ga po pameti! Pivce poučuje, naj ga pijejo po pameti. Belo je za pozimi, črno za potlelje. Zelo dobra so za želodec vina, v katerih so se močila zdravilna zelišča. Vino vzbuja, poživi in razveseli človeka; naredi ga veselega, dai začne prepevati in plesali. Zdaj se pa oglasi Muznik kot zdravnik ter opominja rojake, da smo ob takem razpoloženju že na' tem, ko pivec izdaja Skrivnosti, ko se jezik zapleta ter se vzbujajo slaba nagnjenja. Vino je božji dar, se bere v teh starih bukvah, če ga pa preveč pijemo, poslane strup, posebno »ker so prebivalci gorskih krajev bolj vdani pijači nego jedi«. PA H0D1& OTOVA' UF3, NK MOREM VEN.VRZI Ml. VW5 HI A tl' ’ -/•IN MU Z OSTRIMI -ZOBMI ODTRGALA GLAVO..,. BILO ~JE PREPOZNO. TRD0N3 A ZZ SICER SE ZA ČASA ODSKOČIL IN POBEGNIL NAZAJ V VOTLINO, LAKOT NIKA PA 3E ZVER POGRABILA,,,, VIDETI 3E J)A IMA PR£-BAVNE M&WSE'.OD ČESA NEUI ?• UM ,ZA VSA«, PRIMER JE BdUE/DA SE UMAKNEM,^ ME LAHKO ŠE ZDROBI! ^ a r BOIIM SE, DA ^E JE TANTb OD STRAHU MALO. . SAJ VE««.^. NA, TU JIH IMA*.' OD KDAJ Sl PA TAKO SRAMEŽLJIV? r NE BO« VENDAR. ZAHTEVAL, DA SE POlAr VIM PRED ŽENSliO V OAMlH SPODNJIH HLA= h—v CAH L » - ^ OTOŽNE MOREM GLEDATI, KARO Ml POŽIRA PR\3A-TEESAL.TO^E GROZNO! LE KAJ MU 3E BILO. DA rro^^m ITODA SE PREDEN -JE ZVITOREPEC LAHKO POTEGNIL ZA VZVOD, JE TU= LEČA ZVER ODDIVJALA V TEMNO NOČ.. IHOVIOHOHO HIHIHI, Sl GA VIDEL, ZVITOREPEC ? PREPRl’ ČAN SEM,DA "BO POMNIL, TA GRIŽLJAJ, DOKLER BO RO , GOVILIL PO otouu.himi: ’SRAM TE BODI,TTiDON3A, DA VKL Ll« OB TRUPLU <=>VO^EGA PRI' JATELJA! _ TRUPLU?! PRIJATELJA?-!.. A,TI MISLI?, NA TALE KUP KO?, KAJNE? NO, LAHKO TE POTOLAŽIM; TO, KAR JE ZVER POŽRLA, SE BILA ?> POPROM IN PAPRtRo NAPOLNJENA GLAVA LUTRE, LAKOTNIK JE PA ŽIV IN zdrav; LAKOTNIK1! SLIŠIŠ?! L. BRŽ IZ VOTLINE, DA < TEGA ZAČARANEGA 9,UŽI«ž UJE =»1^! Httniimii lit iv tt ^ l.?J i*lrttlrt1! 'ivvitt E. Maffaoa . R. B. »Mi smo jo odkrili, ne oni!« »Toda vi imate denar, ki leži mrtev,« se je smehljal Kitajec. »Mrtev?! Štiri in pol od slo mi nosi.« Pomilovalno je Fing-Ho odvrnil: »Štiri in pol... lahko hi vam nosil sto od sto. Tam v Šan-s'ju je premogai za milijarde in milijarde, a ni človeka, ki hi se postavil na čelo. Vi...« Bray je malo preplašen pogledal olkoli sebe: »čuj, F&ng-Ho, vceraj sem imel n el j uh o hišk. Tiista k cn j sika čeljust ameriškega konzula me je prišel nekaj spraševat o tvoji družbi »Bratske roke«, -^ekaij preiskujejo. Pred dnevi je Hong-Sing hotel vedeti, kdaj od-potuješ v London.« Kitajčeve ustnice so se posmehljivo ubrale: »Zaradi tiste moje nedolžne družbe pač ni potreba toliko hrupa. To je družba prijateljev, ki se s politiko sploh ne bavi... Sicer ipa, gospod Bray. ali se vam ne zdi, da hi lahko dobro uporabili siklad družbe Yun Nan za... »Tiho; ne bo kruha iz le moke,« ga je Joe prekinil. »INe razpolagam niti s stotim,ko. In taiko s tistimi delnicami, F ing...« »So položene na moji banki v San ga ju,« je Fing-Ho mirno odgovoril. »Brž ko bo mogoče, vam jih vrnem. Hotel hi pa, da bi mi vaš prijatelj ne kazal takšnega ohraza... Rumena kača mi pravi... Malo preveč!« Kmalu nato se je Fing odpravil. Bray je udobno gledal za njim. Pred hišo so čepele tri mrke postave. Fing-Ho se jim je približal in stopil s trojico v temino pisarno. »Dve uri po sončnem zahodu bo pri Vratih dobrega riža stopil v mesto ClilffoTd Lynne. Ubili ga boste in mii prinesli vse papirje, katere ima pri sebi,« je Fing zapovedal in trojico odslovil. Clifford Lynne je res prišel v mesto dve uri po zahodu. Vstopil pa je skozi Mandarinova vrata, zato so Fing-llojevi morilci zaman čakali nanj. Ko so javili svojemu gospodarju, je la že vse vedel. »Ni važno«, je Fing-IIo poudaril, »bo pa za drugič. Jutri odpotujem \ Anglijo’ — po mojem povratku pa ne bo na sveilu bolj mogočnega moža, kot bo —• Fing-IIo.« * * * Šest mesecev je že minilo, odkar je Fing-Ho odpotovali v Evropo. Takrat so se zbrali v sejni dvorani družbe Narth & C. delni- Stran 10 TEDENSKI KOLEDARČEK 6. oktobra, nedelja: Rožnov. n. 7. oktobra, ponedeljek: M. Kr. r. v. 8. oktobra, torek: Brigita 9. oktobra, sreda: Dionizij 10. oktobra, četrtek: Frančišek M. oktobra, petek: Pavlin 12. oktobra, sobota: Maksimilijan ______________VALUTA — TUJ DENAR Dne 2. oktobra si dobil oz. dal za: sena pihala« (predavanje); 22.45 Iz menueta rock-and-roll. Sobota, 12. oktobra, ob: 12.00 Življenja in usode: »Maria Meneghini Callas«; 12.55 Domači odmevi; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: »Človekov svet«; 17.00 Oddaja za najmlajše: H. C. Andersen - U. Bosco: »Umetni slavček«; 19.15 Sestanek s poslušalkami: 20.30 Mešani zbor Emila Adamiča; 21.00 Teden v Italiji; 21.55 Večerne melodije; 22.55 Dvorak: Slovanski plesi. VPRASaiVJa IN ODGOVORI ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon 626—628 lir 23,70—24,20 lir 80-85 lir 132-138 lir 1520—1580 lir 147,50-148,50 lir 13—15 lir 146,80—147,80 lir 715-719 lir 4850-5050 lir RADIO TRSTA Nedelja, 6. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja' 10,00 Prenos maše >/• stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Verdi: »Aida«, opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 7. oktobra, ob: 12.00 Lovčevi zapiski: »Skrjanček pod bukvijo«; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Kratka zgodovina dnevnika. (II.); 21.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 22.00 (zbrani listi iz slovenske književnosti: Fran Govekar: »Pacjar Žajbelj«; 22.15 Večerne melodije. Torek, 8. oktobra, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Thomas Brandon: »Charle-veva teta«, veseloigra v 3 dejanjih. Sreda, 9. oktobra, ob: 12.00 Zena in dom, drobne zanimivosti iz ženskega sveta; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o velikih in malih ljudeh«; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Obletnica tedna: RessI Jinc(rich, iznajditelj ladijskega vijaka«; 22.00 Iz književnosti in umetnosti: »O kulturnih stikih med Slovenci in Italijani«. četrtek, 10. oktobra: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi dr. M. A. Bernonija; 18.55 Slavni pevci; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Arabski svet«; 21.00 Dramatizifana zgodba: Jože Peterlin: »Kipar in njegova ljubezen«, igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Nove knjige in izdaje: Ciril Drekonja: »Listi bele marjetice«. Petek, II. oktobra, ob: 12.00 Predavanje: »Živali kot emigranti«; 19.15 Sola in vzgoja: »Samokritika v vzgoji«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: »Le- I Vprašanje št. 403: Udeležil sem se strokovnega predavanja o različnih krmah, kjer je predavatelj priporočal med drugim neki »erbaio Landsberger«, ni pa povedal, kje se dobi seme. Ali mi lahko daste kakšno pojasnilo? Odgovor: Landsberger je mešanica krmnih rastlin, katero sejemo od julija do konca septembra. Če jo sejete zgodaj, boste že isto leto imeli košnjo. Na pomlad boste zemljišče preorali za koruzo ali kaj podobnega, tako kot delate z deteljo inkamatko ali nuso travo. Landsberger je sestavljen iz 23% laške ljuljke, 31% detelje inkarnatke in 46% grahorice. Poskusi so dokazali, da se s tako mešanico doseže najvišji pridelek krme. Za vsakih 1000 kv. metrov potrebujemo 7 kg zgornje semenske mešanice, na furlansko njivo torej 25 do 26 kg. Najbolj primerno je, čc sejemo s sejalko v vrste na razdaljo 15 cm, seme pa naj pride približno 3 cm globoko v zemljo. Seveda je potrebno zemljišče pripraviti za setev, to je ga preorati in dobro pognojiti z naravnim hlevskim gnojem in z dodatkom umetnih gnojil, najbolj s PKN, katerega raztrosimo po 7 kg na vsakih 100 kv. metrov. Landsberger je danes zelo razširjen v Švici, Avstriji in Nemčiji, v zadnjem času tudi v Lombardiji. Dobite ga lahko v trgovinah s semeni. Športni (Nadaljevanje z 8. strani) vala, ki se ga je udeležilo več kot 400 šahistov. Na glavnem turnirju je prepričljivo zmagal jugoslovanski velemojster Gligorid. V ženskem turnirju si prvo mesto delita Rakičeva in Cirovečeva. V Rio de Janeiru se je zaključil južnoameriški conski turnir. Zmagal je Panno, sledita mu Rosseti in Sanguinetti. Velemojster Najdorf, ki je na četrtem mestu, se ni uvrstil za medeonski turnir. Končala so se tudi srečanja na mednarodnem turnirju v Goti (Nemčija). Na prvo mesto sc je uvrstil ruski velemojster Bronstein. Jugoslovana Milič in Udovčič sc nista dobro izkazala. Na mednarodnem turnirju v Gardone Rivieri v Italiji je že' tretjič zmagal italijanski mojster Napolitano, medtem ko se je Jugoslovan Djurasevič uvrstil na drugo mesto. Med ženskami je zmagala Vukovideva, med mladinci pa naš rojak iz Tržiča Lakovič. ŠPORT PO SVETU Plavanje — V olimpijskem bazenu v Rimu je bil plavalni dvoboj mladinskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Zmagali so Italijani (135:99). Jugoslovanski mladinci so močno razočarali, saj so le pel-krat zmagali. Beneckova in Lazzari pa sta dosegli nova italijanska viška na 100 m metuljček in na 200 m prsno. Odbojka — Prejšnji teden je bilo v Sofiji tekmovanje, ki so se ga udeležile pomembnejše reprezentance. Zmagala je Bolgarija pred češko, SZ, Romunijo, Francijo in Italijo. Italijani so gostovali tudi v Jugoslaviji, kjer pa so bili visoko poraženi (3:0). OBVESTILO KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse svoje člane, da bosta v svojih uradih v Ulici Geppa 9 v Trstu dajali vsa potrebna pojasnila v zvezi s pokojninami kmetom. Vsak upravičenec naj se zglasi v omenjenem uradu dnevno od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 6. oktobra, ob 20.30 v Sv. Križu, v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri na Kontovelu Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTAJ.I ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 7. 1. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se dijaki zberejo v šoli, in sicer prvošolci v telovadnici, ostali pa v razredih. Na Nižji trgovski strokovni šoli v Trstu, na Trgu Giobertu 4, so v jesenskem roku izdelali nižji tečajni izpit naslednji dijaki: Hrovatin Rino, Mozetič Franc, Bandi Marija, Bandelj Karmen, Cijak Anamarija, Kavčič Lavra, Gorjan Nela, Kobal Concetta, Milocco Helena, Milost Lilijana, Podgornik Marija, Rupel Magdalena, Saksida Marija in Žerjal Julijana. Šolska sv. maša bo v soboto, 5. t. m., ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini sporoča, da se novo šolsko leto prične v ponedeljek, 7. oktobra, s šolsko mašo ob 8.30 v župni cerkvi v Dolini. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli. Ravnateljstvo Nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8) obvešča, da bo šolska sv. maša v rojanski župni cerkvi v soboto, 5. oktobra, ob 9.30; učenci in učenke naj sc zberejo ob 9.15 pred šolo. Redni šolski pouk se prične v po nedeljek, 7. oktobra, ob 8. uri. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 carji k resnim odločitvam,. Štefan Nabili je sedel na koncu mize ves nasršen in z globokimi brazdami na čelu. Na njegovi desni je bij major Spedvvell. Nosil je črne lase, prsti so mu bili od številnih cigaret vsi orumeneli. Nasproti njemu sc je zibal v stolu Ferdinand Legat, zadovoljen veseljak lepe postave. Tudi on je imel burno preteklost za sabo. toda znal je spretno z;ikrmariti čolnič svojega življenja v varni pristan družbe Narlb. Že pred leti je ime' Nart h uživalo neomejen kredit. Stari Tomaž, poštenjak od glave do nog, je na borzi vodij menjalnico. Sin je sicer podedoval očetove sposobnosti, toda neutnerjona zelja, da bi povečal poslovni promet, ga je večkrat zapeljala v nevarne špekulacije. Dostikrat je že bil na robu propada. V enem lakih trenutkov je naletel na spretnega Poljaka Legata, lki je že vse poskusil. Kadar je bila voda kalina, je najlaže v njej ribaril. Tega dne zjutraj ob devetih pa se niso zbrali v mrzili dvorani, da bi razpravljali o poslovnih zadevali podjetja. Legat je s svojim odrezavim glasom povzel besedo: »Govorimo jasno, dragi prijatelji, in karte na mizo! Naše poslovanje gre k vragu, toda poglejmo drugo plat vprašanja. Ne jaz ne Spedvvell nisva špekulirala z družbenim denarjem...« » I o.da vi dobro1 veste...« se je Nart h pognal kvišku. »Jaz ne vem nič,« je odsekal Poljak. »Računski preglednik je ugotovil, da manjka 50.000 šterlingov. Nekdo jih je dvignil za igro na borzii. Kje bomo našli ta denar?« Pogledi Narthoivih tovarišev so se križali. Ta pa si je obrisal mrzle srage s čela: »Vama je lahko govoriti — toda km je šlo za tisti petrolej, sla tudi vidva z mano vred bila udeležena...« Legal je skomignil. Major pa se je glasil: »Gre za šteirlinge...!« Narlb je postal vznemirjen: »Nehajmo si očitati — p o išči mo raje rešitev. Torej kako...?« »Oh, to je enostavno,« se je rogal Legal. »Denar moiraš preskrbeti ti, razumeš? Pot ti bom že nakazal. — Če se dobro spominjam, si ti vnuk, nečak ali ne vem kakšen sorodnik nekega Jožeta ,Braya. ki ga ves svet pozna kot največjega bogatina na Kitajskem;. — Kakor mi je znano, dobivate ti in tvoja družina letno nakazilo od lega gospoda...« »Da, dva tisoč šterlingov« je jezno vpadel Narth. »Sicer pa vas lo nič ne briga, ker nima s podjetjem ničesar opraviti.« Legat pa se je zarežal: »Človek, ki ti daruje letno dvalisoč, lahko da tudi petdeset, kaj je lo za Braya? — Sicer pa dragi Joe, čc v štirih mesecih ne najdeš denarja, bo govorila sodnija. Poteun pa, dragee, boš videl...« »Vsi bomo videli,« je trmasto vpili Štefan. »Če pojdem jaz no-ler, bosta šla tudi vidva;, bogme! Iz Braya pa ne izpulim niti desetice več. Njegov upravnik je; pa še trši. Iz te molke ne bo kruha, vama povem!« f (Dnlj<’)