v lažojivi oblekli
Izhaja v meseca (Ivükrut, kedar ga j g volja. ■— Veljà celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr.
Letnik I.
St. 9.
V	Postava,
veljavna za celo Nemškutarijo.
Konšt. ministerstvo v Blatni vasi je, oziroma na žalostne dogodbe v Jančah in Vevčah, v zadnji zelò važni seji sklenilo sledečo postavo, da se odslej nikdar ne bo kalil javni mir in da bodo zamogli Nemškutarji nagajati brez ovire.
§. 'h
V nemškutarski deželi, ktera sega od meseca do lune, imajo pravico živeti le oni, ki zamorejo dokazati svojo zmožnost za nemškutanje po spričalih, to je, častniki, vpokojeni vojaki, liberaluhi, renegati, naročniki „Tagblatta“, uradniki in udje konšt. društva sploh. Vse, kar ni te vere, se poduši.
§• 2.
Bazen te plemenitažne in gosposke stranke je dovoljeno, prebivati v Nemškutariji tudi Slovencem, to je ljudstvu, ki sicer nima človeške ali liberalne pameti, pa vendar ko čbela nabira gospodarjem med: Teh dobi vsak nemškutar, kolikor jih otrebuje, da mu izslačijo škornje ali naverigah pri-lenjeni varujejo poslopja itd.
§. 3.
Ta rod ima vkljub temu svoje pravice, a paziti je, da ostanejo le na papirji.
§. 4.
Ker je slovenski rod posebno nagnjen k rogoviljenju in zabavljanju in se je ravnokar pripetilo, da so kmetje, t. j. najnižja stopinja človeškega rodù, napadli kapital in inteligencijo, se to-le ukaže:
a)	Vsak kmet, pri kterem se najde kako orožje, bo ojstro kaznovan.
b)	Da pa vsak vé, kaj je orožje, se tù razjasni stvar na tanko; orožje je: 1. Pest, tedaj so od-
sekati vsakemu roki; 2. žlica, nož ali vilice, s kte-rimi jé; 3. glava, ktera si izmisli napade; 4. noge, ktere tečejo za tekočimi liberaluhi ; 5. cel život, kteri nosi omenjene ude.
c)	Vsak Slovenec, kteri meri čez dva čevlja, bo-odžagan.
d)	Enako se bo vsakemu nemškutarju, kteri ni vélikan, pribilo toliko, da bo vsaj za glavo veči od stolnega stolpa.
§• 5.
Po celi deželi se nasadi leskovina, njive se gnojijo z Dežmanovim maslom, seje se „Fortschrittsgeist“ in žanje nemška kultura.
§• 6.
Kedar gredó turnarji na kmete zabavljat, si vsak zamaši ušesa in zaveže oči, da jih ne vidi in ne sliši. Izvzeti so le tisti, na kterih jahajo turnarji ali kteri nosijo njihovo robo.
§• 7.
V vsakem okraju postavi se poglavar Pajk.
§• 8.
Kdor se predrzne slovenski govoriti ali sploh enake nespodobnosti vganjati, dobi dva turnarja v stanovanje; enaka kazen zadene tistega, ki slovenski misli, bere ali piše. Kdor pa se podstopi, zasmehovati nemškutarje, se bo postavil kakor štatua pred vrata konšt. dvorano za strah.
§• 9.
Tabori so ojstro prepovedani. Tabor pa je vsak zbor, pri kterem so tri, dve ali vsaj ena oseba.
§.10.
Taborske medalije ali svetinje nositi je pripu-ščeno v — žepu.
Kjer se nemškutar valja, dlako pušča.
§. m
Klic „Živijo!“ ali „Živ’!“ je največi hudodelstvo. Ker pa skušnja uči, da ta klic se sliši tudi pri vrabcih, veljà ta postava tudi za tiče.
§. 12.
Slovenske barve: belo-modro-rudeče se ne smejo videti nikjer, ne na travnikih in na njivah, ne na nebu in na hišah, celò na obrazu ne. Ako je kdo, kteri ima rudeče lice, dobil klofuto, da se kaže na koži modra (plava) barva, si mora naprositi koga, da mu lice pomaže s kredo ali ogljem.
§. 13.
Kedar se sreča nemškutar, se vržeš na tla in mu poljubiš škornje in ako bi te brcnil, ne renčiš, timveč ga ponižno prosiš še za drugo brco. Ako bi se pripetilo, da ti odbije glavo, ne godrnjaš, timveč greš — tudi brez glave — svojo pot, kajti tebi ni potreba glave.
V Blatni vasi zadnje leto nemškutarskega cvetja.
Proklete, predsednik. Grablje, namestnik.
Stari pregovori v novi obleki. *
„Tagblatt“ ima kratke noge.
Gosti P is kri — redke suknje.
„Tagblatt“ ne pade daleč od Dežmana.
Komur di konšt. društvo službo, mu di tudi pamet.
Feljton.
Zbor mameluških modrijanov.
V	mameluški deželi se je nekaj zgodilo, kar je razkačilo modre mameluške očete temveč , ker je bila občna govorica, da je te nesreče kriva le njihova deca, ktera se je bila združila za otroške igre, frnikolo itd. Dogodba je bila napravila v deželi strašen hrup in srd, tako da je zbornica mameluške go-spòde sklenila poslati Konfuzi-ju velikansko čenčarijo. Gosp. Pis-Ali-Ker, perovodja zbornice, je dobil nalogo, spisati te važne čenče, in je to tudi storil.
V	današnji seji bere svoj sestavek. Glasi se blizo tako-le :
„Davno je že zapazila naša stranka, ktera, kakor je občno znano, skrbi za blagor dežele mameluške, da se je ustanovila v deželi nenaravna stranka, ktera vedno hujska, draži in podpihuje mirno ljudstvo, čenčaje mu o nacijonalni prostosti, šuntaje ga zoper Mameluke, mu ponujaie jezik, kterega ne ume, raz-sajaje proti nam v taborih, podpihovaje ga, da se siti, grajaje naše ustave, nam očitaje samogoltnost, dajaje mu potuho in denar, obetaje mu zlate čase, podkupovaje ga z vinom , podučevaje ga v predrznosti, kljubovaje našim postavam, norčevaje se z našim podstopanjem, pisaje nevarne časnike in pošiljajo med ljudstvo dražljive bukve in pisma, ponujajo mu svojo omiko, ukazovaje mu nepokorščino in zaničevanje do naše stranke, plačevaje nacijonalne profesorje, natolcevaje Mameluke v zborih, ustavljajo se sklepom naših velikanov, še celò vlado naganjajo,
Kar se doktorček ni učil, župan ne zna.
Kdor ne uboga, Ga tepe — Pajk.
%j> Ni v vsaki luknji— Slovenca.
Kolikor jezikov znaš, na toliko načinov se za-moreš zlegati.
V sili tudi „Tagblatt“ resnico govori.
Star nemškutar — železen liberaluh.
Kar nočeš, da bi ti storili drugi, jim stori ti.
Kdor se na Janče poda, iz Janč teče.
Na Jančah ume vsak slovenski govoriti.
Kedar ni „Brenceljna“ domä, so liberaluhi dobre volje.
„Tagblatt“ liberaluha umiva, oba pa Dežmana.
Y Lažnjiva beseda lepo mesto najde — v liberalnih dunajskih časopisih.
Kdor se v otrobe meša , ga sné nek dobro znani ljubljanski profesor.
Kedar se Nemškutarju dobro godi, grò na Janče.
da trpi to postopanje, žugajoče naši edino ustavni stranki, pretepajoče naše otroke, pojajoče nas iz dežele in jemajoče nam kruh, nam nič želečim in hotečim, ko vsakdanji kruh, gospodarstvo čez deželo in vpeljavo naših šeg in našega jezika v šole, nam nič počenjajočim kb to, kar je nam v prid, nam vse v miru pušajočim, nikdar ne nagajajočim, šuntajo-čim, pretepajočim, timveč vselej tekočim, ; policijo klicaj očim , kričijočim, vselej le resnico pisajočim, mameluško kulturo trosečim, nacijonalni strupeni stranki protujočim, njeni trud grajajočim, nam, ki smo prišli v deželo, podučivši butasto in surovo ljudstvo, razširjavši svojo omiko, kazavši vodje ljudstva v goljufivi obleki, jim kljubovavši, mu odkrivši jamo nacij o nalizma in svarivši ga, rešivši ga iz klerikalnih verig, ponujavši mu našo omiko, ktero nehotevši in nas napadši po roparski šegi se je speklo, dobivši po plečih, množivši svoje grehe, počenjavši nerodnosti, napivši se nacijonalne ideje, vbogavši svoje zapeljivce, ga pripravše v vse zadrege, in zdaj ta-jivše sokrivnost, še celò v časnikih nas zagrabivše, tako dolgo črnivše, da ne ostane nam bele niti , nas zapeljivce ljudstva razkričavše in pesovavše z najgr-šimi imeni, nas zaničevavše-----------“
Govornik vtihne, ker mu je sape zmanjkalo.
Mufti Ben - Käs - Ali - Mach - Er mu nastavi meh na usta in mu piha v život „Fortschrittsgeist“.
Glas govornikov se tako strašno odmeva na stenah, da vse jame grabiti groza. Ko se v kotu pokaže prikazen krvave bitve na Jančah, vse dere iz dvorane.
Taborov sad.
„Brencelj“ je povzdigoval svoj glas, celò s Tagblattovo trombò je tulil, da ne hodite po taborih; a krik njegov bn je glas vpijočega v puščavi, še celò odmeval se ni od Vaših nšes. Nalezli ste se garji slovenske ideje in sovraštva do nemškutarske stranke, ktera neprenehoma skrbf za Vaš telesni in duševni blagor.
Kam Vas pripeljejo take sleparije in rogovileži kakor govorniki po taborih, pokazalo se je sedaj. „Brencelj“ Vas je opominjal zapovedi: „Ne želi si tujega blaga!“ Zakaj ste vzeli turnarjem zastavo, ktera je njihova najdražja igrača?
Pa stvar je skoraj dognana, „Brencelj“ ne govòrf rad o nji. Naj v miru sedijo tisti, kteri so krivi hudodelstva!
„Brencelj“ pa ima še druge otroke v tumarskih hlačah j kterim bi tudi rad povedal resno besedo. Otroci! Zakaj ste si ravno vtepli v glavo, da si hočete igrati ravno na Jančah? „Brencelj“ je vedel, da Vas bodo motili kmečki fantje, kteri ne umejo Vaše igrače in nimajo veselja se je učiti. Da bi Vas obvaroval strašnega teka iz gore in zgube mične rute, ktero ste nesli na palici s sabo, je bil že davno prej razglasil, da je na kmetih za Vas povsod slabo vreme; naprosil je celò Jupiterja, da je odprl svoje jezf in vlival vodo iz oblakov s škafom, pa vse zastonj, trmaste glave ste šli iskat klofut. Je bilo to li pametno?
V	mestu je mnogo prav pripravnih in obširnih prostorov, za Vam pristojne igre ko nalašč. Tu igrate lahko frnikolo, lovite slepe miši, bijete žogo, v „zvezdi“ je dreves dovolj, da se skrivate za-nje in se zabavate z „eins, zwei drei pofošken“ itd. Nihče Vam ne bo tega branil, marveč tudi odraščeni se bodo zabavali z Vami.
V	mestu je na prodaj dovolj pišaljk, konjičev, „soldatov“ V škatljicah, punc iz cunj in enakih igrač za otroke prav po ceni. S temi se zabavajte pri slabem vremenu v izbi, v dvorani konšt. društva ali v svoji lastni telovadnici.
Uemu silite tedaj na kmete in vlačite s sabo igrače, kakor zastavo in bobničke? Drugo pot bo oče „Brencelj“ vzel šibo in — že veste, kaj ta pomeni.
„Brencelj“,
konstitucij onalni oče.
Novice po liberalnih časopisih.
Kako umejo kovati lačni dopisuni strašne do-godbe iz malenkosti, kaže sledeči izgled.
Resnica. Dva fantalina se lasata za košček smodke (čik).
Časnik À. Velik hrup sta napravila včeraj dečka, ki sta se jela lasati za smodko. Daleč smo že, da se je pričel že pri mladini duh prepira!
Časnik B. Zopet moramo grajati mestno policijo , ktera ne vstavi prigodeb, kakoršno smo videli včeraj. Dva fantalina sta se zravsala za košček smodke in se tepla tako srdito, da je eden hudo ranjen. Kako bo mir med odraščenimi, če se je že deca iialezla duha prepira!
Časnik C. (Grozen tepež). Včeraj se je godilo na trgu nekaj , kar vsakega, kteri gori za narod, napolni z žalostjo. Cela drhal porednih dečkov je razsajala po ulici in se tepla tako, da jih je nekaj bóje hudo ranjenih. Vzrok je bil brž ko ne nacijonalni duh, kteri se je vpičil že v mladino. Tù se vidi vspeh šimtanja.
Časnik D. (Punt.) „C.“ piše o nekem pretepu, kteri se je osnoval nedavno na ulicah mesta. Velika drhal je divjala in razsajala po mestu in nihče ne vé, koliko škode bi bila naredila, ko bi ne bila vstavljena po krdelu vojakov. Vkljub energičnemu obnašanju je nekaj mrtvih in ranjenih. Glavni puntarji so vjeti. Vzrok žalostne dogoabe je nacijo-nalna sleparija.
Časnik E. Iz mesta L. slišijo se prav žalostne novice. Nacijonalno hujskanje je spravilo vnovič mesto in prebivalce v veliko nevarnost. Pijane drhali so razsajale po mestu in napadale priproste ljudi, pobi-
jale okna in se zagnale slednjič proti mestni hiši. Tu jih je razkropil oddelek vojakov in vjel poglavitne šuntarje. Žalibog je veliko mrtvih in še več ranjenih. Tu se vidijo nasledki taborov.
časnik F. V mestu L. je vse na nogah. Pijane trume z orožjem v roki divjajo po mestu in mesarijo, na kar naleté. Do sedaj je že okoli 300 oseb mrtvih, ranjencev pa veliko veči število. Danes se je odpeljalo tje 5 polkov pešcev ih dva oddelka huzarjev. Punt se je vnel pri sl. čitalnici. Bolj natančnih novic pričakujemo. -— Prav prijetno v „Sloveniji“ !
časnik G- Po mestu L. divjà in razsaja že več dni razkačena drhal. Vse je na nogah. Surovo ljudstvo, našuntano po nacijonalnih vodjih, se je vprlo vladi. Tujci so v veliki zadregi. Po ulicah veliko število mrtvih in ranjenih. Vojaki, kted so hotli razkropiti drhal, so se mogli umakniti. Kaj pravijo prijatli slov. naroda? Je li to slovenska omika?
časnik H. (Telegram.) V mestu L. strašen boj po ulicah. Pričeli so ga nacijonalci. Grozovito klanje. Vojaki sem poslani so vsi mrtvi ali ranjeni, časnik I. (Izvirni telegram.) Mesto L.
3.	junija. Po vseh cestah punt. Ceste polne mrtvih, bolnišnice ranjenih. Na čelu puntarjev nacijonalni vodji. Srdit boj trpi se dalje.
časnik J. (Telegram časniku „J.“) D.
4.	junija. Mesto gori na vseh voglih. Razkačene drhali razsajajo, ropajo in morijo po mestu. Vsi Nemci, celò žene in otroci pobiti. 20.000 vojakov se je odpeljalo na borišče. Kmetje cele okolice so pridrli. Vsa dežela je oborožena na nogah.
Novice.
—	Ljubljansko konšt. ministarstvo je sklenilo, da bode precartana deca tumarska odslej dobro varovana, da ne pade v vodo ali se splob kaj ne poškoduje, dati vsakemu turnarčku pestemo, ktera ga bo pazljivo vozila v koleselcu, ga pitala in zibkala in čula, da ga spančkajočega ne snedó muhe.
—	Nemškutar, kteremu je vsaka slovenska beseda ostuden glas, si je, da ne bo slišal nobene več, ušesa porezal!
—	(Iz šole.) Gospod profesor Heureich je predlagal, da se dijakom prepové beseda „nemškutar“, ker se ž njo žali duhovstvo. Beseda „nemškutar“ ni nič druzega, ko „nemšk’ kut ar“, tedaj žali stan menihov. Ravno ta profesor bo učil, kako se mora ravnati s svinjami (Umgang mit Schweinen). Sliši se tudi, da je gospod Pisker stavil predlog: vsak dijak, kteri se je vdeležil tabora, dobi očitno pohvalo. Brž ko ne bo ta gospod v kratkem zapustil našo realko in jel barantati z liberalizmom in konštitucijo, ker se nadja večega dobička, ko v šoli in mestni dvorani
— Liberaluhi so imeli nedavno v Slov. Bistrici tabor. Zbranih je bilo čez 30.000 — bolh in muh in blizo 200 ljudi. Točke programa so bile: 1. Riž s sirom ; 2. telečja glava s hrenom ; 3. prešičeviha na i kislem zelju; 4. govedina z vinsko polivko; ,5. pečenka z zelenino ; 6. pohane' piske ; 7. kompot ; 8. črna kava. Vrh tega je bilo mnogovrstnega vina dovolj. Vse točke programa so se navdušeno sprejele.
Vprašanje.
Gosp. konšt. župan Župan je prepovedal nositi taborske svetinje na prsih. Kaj pa ko bi jih nosili v nosu?	Brenceljus pfificus.
Uganjka zastavice v zadnjem „Brenceljnu“ se glasi: Prva točka vseh nemškutarskih taborov. Znano je namreč, da je namen vseh nemških shodov — velika pojedina. Vganil jo je g. Zakrajšek.
Listnica vredništva.
Tište častite gospođe, kteri so blagovolili poslati dopise in jih ne najdejo v listu, prosimo potrpljenja, kajti za danes so nam bili došli pozno in ni bilo že več prostora. Drugi pot jih bomo porabili. ' Prosimo še daljne podpore.	Vredništvo..
Kako si mislijo Nemškutarji slovenske tabore.
vimimi podobami bo pribrenčal 19. tega meseca.
Radovednim ! !
Naznanujem, da sem jel kazati dobro dresiranega
medveda,
po imenu
Ben - An - Žap,
kteri me vboga v vsaki tudi najmanjši reči; na povelje celò Slovence prav čvrsto zoblje in po mojih goslih pleše. Tudi ie videti
28 kač,
ktere se mi dajo oviti krog palca, kedar jih s svojim žvižganjem premotim.
Vidijo se te čudne stvari vsaki dan y mestni hiši. Vstopnina je konšt. karta.
Man-Ali-Dež,
komedijant. -
Za kandidata
pri volitvah, kjerkoli kterega manjka, se priporoča
Župan,
konšt. velikšn.
I 0^ Za nemške tabore!	I
§ Skušnja kaže, da pri toborih nenavadno § § rado dežuje. Iz Slov. Bistrice vmivši se od & § nemškega tabora napravil sem ravnokar	§
§	„marelo“,	|
g pod ktero bi se potuhnili vsi taborovci.	g.
§	Mikaš,
§	priv. „marelar'
§
Išče se
poslanec 9
kteri bi se s peticijo konšt. društva in ljubljanskega mestnega odbora na Dunaji — spekel. Kje? pové
E. Trpin,
nacij onalni agitator.