Ponosni, do smo »Trbouci« sgors&e mmlmkmmtašlce prve Gomberk gostil msgr. Alojza Urana miTAIKO Proizvodnja in montaža krovstoTdepatskih izdelkov in strešne kritine; Prožinskai--— AKCIJA! ERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE GA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385. Za čiste zobe in zdrave dlesni poskrbimo mi. Smo edini v Zasavju. Tel.: 03/56 55 027 S tem kuponom imate 20% popust Marketing: IMkSilmilli OiiaJlü^/www.gnttpko.co Uvodnik Morate prebrati: 18. Recusice icite speciame oumpuaoe v HnasTmicu Klub uueireuev Temnite TRBOVue KaRieRni sejem v HRaSTRIKU PosLovne priložrosti v Siovenni 12 Društvo U3 ZaiCLJUČILO ŠOLSKO L6T0 Zasavje se ponaša s PRvim BRicaoiRjem SV Bodi prostovoljoc, spReminjaj sver Zaomo majsuo neoeuo posicusrre Domače jacoDe In špancue 21 Bolj in manj skriti kotički Zasavja - Čeče Špecu: ERna Mačeit 26 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. JF vor. ki aj - mesec mladosti in ljubezni in /VVetos tudi precej visokih dnevnih temperatur in grmenja. Tako kot vsako leto, je te majske dni zaznamovala četvorka, ki so jo zaplesali maturantje v številnih mestih Evrope in tudi v Zasavju. Bila naj bi spet, kakor lani, v znamenju brezalkoholnih osvežitev. Če je bilo pa res tako, vedo pa pač sami udeleženci. V Trbovljah jo je vse dopoldne spremljalo glasno hupanje in škripanje za-Ja, kje so časi, ko so maturantje s konjsko vprego hodih" po mestnih ulicah in plesali in jasno, zbirali donacije. V času elektronske pošte je vse drugače. Drugi časi, drugi običaji! Podžupanja trboveljska, Barbara Žgajner Tavš, ki je maturante nagovorila malo pred »točno opoldne« v mestnem parku, jim je, bolj ali manj uspešno, na srce položila, naj se izognejo after partijem. Žal, ob sprehodu po parku pred prireditvijo je bilo mogoče videti mlade, ki so kampirali v senci dreves opremljeni z ognjeno vodo. So bili maturanti ali ne, tega nisem ugotovila... Moram pa tokrat priznati, da kultura v mladih ima kali, ki razveseljujejo. Na vsakdanji poti po trboveljskih pločnikih so pešci neredko v nevarnosti pred rolkarji. In ko sem na eni teh svojih potepanj zaslišala za seboj kolesa rolk, sem se lepo umaknila na stran in mladeničema za seboj napravila prostor. Ko sta privijugala mimo mene, se je eden od njiju prijazno zahvalil. V že tako vročem dopoldnevu mi je postalo neizmerno toplo še pri srcu. O, ja, še obstaja omika, olika, srčna kultura. Hvala bogu - naj se kal razraste v mogočno drevo! Verjemite, da sem olajšano zadihala, še posebej, ker pre-mnogokrat slišim hudo nekulturno obnašanje starejših, torej veteranov, ki naj bi bili mladim za zgled. Besedno onesnaževanje v moji neposredni bližini, ko pišem tale uvodnik na balkonu, mi je pognalo kri v glavo. Kaj se res ne zavedajo, da se vsaka slaba misel kot bumerang vrača k svojemu izvoru? Pazi, kaj misliš, še huje pa je, ko to ubesediš! Trboveljčani in Trboveljčanke, v teh dneh se pričenjajo prireditve ob občinskem prazniku. Praznujte ga optimistično, z jasnim pogledom v prihodnost in dobrimi mislimi. Vse lepo mojim Trbovljam, iz katerih (kot pravi moja sodelavka) me niti granik ne izvleče. Urednica Marta % JF ( Naslednja številka ZASAVCA izide 09. 06. 2011 ) ( Naslovnica: Širok nasmeh Alojza Urana obiskovalcem Gam Slika: MaH Q)a /i j)tice s/r/i letajo ziad rjlaoo, ne /norel spremeniti la/dio ja jnejree/j cla si sjletajo gnezda o tooji/i lase/. l/litajs/i re/ 10.05.2011 Simona Arh, Zabava 10, Izlake, Zagorje — sin Matic Razboršek 14.05.2011 Mateja Zupančič, Ulica prvoborcev 25, Zagorje — sin Nejc Babič 15.05.2011 Elvisa Salkič, Brdce 35, Dol pri Hrastniku — sin Esmin 16.05.2011 Natalija Štefanič, Čimerno 10, Radeče - hči Tjaša Čeč 17.05.2011 Spela Kotar, Podkum 8, Podkum, Zagorje - sin Maks Tašker Nataša Nas tič, Trg Franca Kozarja 14 A, Hrastnik -hči Tijana Lovrič 19.05.2011 Ivica Kovče, Rimska c. 6A, Laško - hči Larisa Robar Tea Kalšek, Farčnikova kol. 10, Zagorje — hči Ana 21.05.2011 Manca Bartelme, Rudarska cesta 2, Kisovec, Zagorje - sin Val Povzek Drenusha Ljubovci, Novi Log 19, Hrastnik - hči Mjalta 22.05.2011 Safeta Selmin, Podvine 18, Zagorje - sin Amin Nataša Detič, Selo pri Zagorju 45a, Zagorje — hči Zarja Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj nam se dogaja v teh majskih dneh.... Oživela so polja, njive se šibijo pod bujnim rastlinjem, gozdovi dehtijo, na Ruardiju skorajda gužva, Pod uro tudi... Dihanje s polnimi pljuči, moti le cvetni prah, pa kaj, saj je pomlad. Astronomska cena prvih češenj, bogata tržnica, majsko obarvana. Birmi pa vreme ni bilo naklonjeno, Bog že ve, zakaj. Končno vesela novica za Polje, na radiu Kum je občina Zagorje, objavila, da išče izvajalca - ponudnika za ureditev našega luknjastega okolja. Žal mi je moje drage sosede. Vse življenje je dobra gospa preživela na Polju, z dušo in srcem skrbela za okolje. Vendar te končne ureditve ni dočakala, da bi se z nami veselila. Hvala ji za ves trud! 0 centralnem ogrevanju za tiste, ki ga še na Polju nimajo, je bilo tudi precej govora, vendar na Spektru ne poznajo pravega odgovora, so ga pa iskali na občini in vsi skupaj čakamo povratno informacijo. KONČNO - premika se! Bolje ikad nego ni kad! Kidričeva z okolico je tudi v polnem zagonu in Zagorje počasi in zagotovo dobiva vse lepšo podobo. Občinski veljaki so obiskali Doboj in podpisali sporazum o sodelovanju. Lepo in pohvalno, da nismo zaprti med zasavske hribe in soteske. Širina duha je naš privilegij. V nedeljo je bilo zelo svečano na Gamberku, no o tem bolj podrobno na drugem mestu. Slovesnost v Orehovici, pa revija pevskih zborov, Evropska karavana prostovoljstva, častitljivih 150 let Sveinih pihalnikov.....pa še in še...Živahno je v osrčju Slovenije. Pred dnevi, precej huda prometna nesreča pred trboveljskim mostom. Tiha vojna, ki ne kaže svojega konca....na istem mestu in ob rdeči luči, se je tudi vame hote ali ne zapodilo vozilo za menoj. Na srečo brez večjih posledic. Navdušila me je človečnost msgr. Alojza Urana. Prvič sem ga srečala v nedeljo na Gamberku in zdaj vem, zakaj ga imajo ljudje radi. V hudih časih grehov, nevere in nejevere si tako predstavljam božjega odposlanca: odprtost, jasni pogledi in misli in smisel za humor. Njegove besede polzijo v ušesa, omrežijo duha in čas, ki ga ne opaziš, da mineva. Pušča sledi v duši vernih in tistih drugih. Ravnodušnosti ni in je ne more biti. Le kje so naši suhoparni politiki? Vzor imajo tu, pred sabo, pa nič... sicer pa - za neresnice, ki jih pogosto govorijo in za vso neobčutljivost za narodov blagor ne potrebujejo vzora. V tem primeru Alojz Uran ni pravi naslov. Ne morem si kaj, da ne bi še omenila Urške Čepin. Ne maram resničnostnih šovov, vtikanja v privatnost, razkazovanja intime. Menda je Urška med tistimi, ki jih te stvari ne motijo. Posnetek z Urško Čepin, ki po besedah vodje vladnega urada za komuniciranje, Darijana Koširja, poskuša s parodijo na argumente nasprotnikov pokojninske reforme pritegniti mlajše in bolj izobraženef?) volivce k podpori reforme, je vlada včeraj zvečer že umaknila.-vir MMC Pa hvala bogu, da je! Žal živimo v resničnostnem šovu najslabše vrste - pa ne po svoji volji,. Samo- le kje je meja dobrega okusa? StaR Deiecacua Republike Srbske in OBčine Doboj v Zegorju ob Savi Že tretje leto se pletejo iskrene prijateljske vezi med Zagorjem in Dobojem. Začetek sega v leto 2009, ko je Turistično društvo Ruardi s Perom Brkovičem organiziralo prvi Pohod prijateljstva iz Doboja do Zagorja ob Savi, leta 2010 pa v obratni smeri, kar znaša 900 km nordijske hoje. Q pletle so se tesne prijateljske vezi, čeprav je med tem predsednik Skupščine občine Doboj Enes Suljkanovič leta 2010 postal podpredsednik Republike Srbske in se preselil v Banja Luko. Občino Zagorje ob Savi je konec aprila 2011 obiskala delegacija, ki so jo sestavljali: Enes Suljkanovič, podpredsednik Republike Srpske, Alen Petkovič, svetovalec u kabinetu podpredsednika, Zdravko Petrovič, predsednik Skupščine Občine Doboj, Maja Mišič, direktor Lokalne akcione grupe Regije Doboj i Srečko Stojakovič, direktor Privredne komore Doboj. Turistično društvo Ruardi in Janez Lipec sta poskrbela za protokol, s katerim so bili vsi zadovoljni. Obiskali so družbo TE-VEL d.o.o., Skakalni center Kisovec, družbo Piramida d.o.o., Občino Zagorje ob Savi, družbo Bartec Varnost d.o.o., Regionalni razvojni center Zasavje d.o.o., Gospodarsko Zbornico Slovenije Območno enoto Zasavje. S posebno pozornostjo so se poklonili spominu na bivšega predsednika skupne države in Republike Slovenije zagorskemu rojaku dr. Janezu Drnovšku, si Delegacija iz Doboja v Zagorju - april 2011 ogledali park v Zagorju, ki nosi njegovo ime in kip pokojnega predsednika v njem ter položili venec na njegov grob na zagorskem pokopališču. Pomemben kraj njihovega obiska je bil Kum, kamor sta jih popeljala Pero Brkovič in Janez Lipec. Sončen dan, lep razgled na vse strani, prijazen oskrbnik in ozračje, ki je bilo polno pozitivne energije, so dali dnevu poseben pečat. Med Občino Doboj in Občino Zagorje ob Savi je sklenjen Sporazum o sodelovanju, ki so ga podpisali župan Občine Zagorje ob Savi, podpredsednik Republike Srbske in Predsednik skupščine Občine Doboj. Sodelovanje bo potekalo na področjih kulture, športa, turizma, gospodarstva in razvojnih agencij. Letošnje rezultate bodo ugotavljali v Doboju, ki ga bodo Zagorjani obiskali v drugi polovici avgusta 2011. Iz Pohodov prijateljstva postopoma gradijo most med dvema krajema in regijama. Gradijo ga ljudje dobre volje, ki ne iščejo zamer, temveč gradijo s potrpljenjem, mirno ter prijazno besedo in včasih tudi odpuščanjem. Vsem udeležencem:« Srečno pri graditvi mostu prijateljstva!“ Besedilo: po viru Stanislava Radunovič Staša Slike: arhiv Janez Lipec Enes Suljkanovič podpredsedni Republike Srbske in zagorski župan Matjaž Švagan Spomina na nusiteca panrizana na MunšaH Predstavnik ruskega veleposlaništva je v ponedeljek, 9. maja 2011, pri cerkvi v Brišah v spomin na padlega ruskega partizana položil žalni venec. Q lavnostna govornika sta bila predsednik KO NOB Mlinše Da-Jvorin Slapar in župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan. Predstavnik ruske delegacije je žalni venec položil tudi na Vrhu na Mlinšah, kjer je pokopan drugi ruski padli partizan. Za kulturni program so poskrbeli učenci Podružnične šole Mlinše, Glasbena šola Zagorje in člani Kulturnega društva Mlinše. A. G. Občirski PRazniK v TRBOVU3H Občina Trbovlje praznuje 1. junija svoj občinski praznik, s katerim obeležuje spomin na boj delavstva z Orjuno. /'■'vb tej priložnosti bo tudi letos osrednja slovesnost v Dela-Vyvskem domu v Trbovljah v sredo, 1. junija 2011 ob 19.00 uri v gledališki dvorani. V zadnjih majskih dneh in ves mesec junij se bodo v občini Trbovlje vrstile številne prireditve, ki so navedene v zloženki, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v občini. MaH (Si TRBOVLJE fi/ :> KoLesaRČKi Otroci, ki obiskujejo Vrtec Trbovlje zadnje ali predzadnje leto, so v petek, 20. maja 2011, na igrišču vrtca Barbara spoznavali prometne veščine. Teorija Praksa Qto trboveljskih otrok se je seznanjalo s cestno prome-Jtnimi pravili, signalizacijo, pravilnim obnašanjem v prometu. Otroci so vsak dan udeleženci dogajanja na cesti in le z upoštevanjem pravil, ki se jih morajo naučiti, bo mogoče zmanjšati število prometnih nesreč, predvsem med majhnimi otroci. Teoriji je sledila še praktična vožnja. Dober zgled in usposabljanjem na poligonih, pripravah na izpite za vožnjo s kolesom, mopedom in drugimi cestnimi vozili je pogoj za uspeh. To je bilo tretje tako usposabljanje v vrtcih, ki pa nujno mora postati stalnica. Besedilo in slika: Irena Vozelj Razsrava Vrtcb Trbovlje Letos praznuje trboveljski Vrtec stoletnico odprtja prvih dveh oddelkov na Vodah. Gordana Vranešič, ravnateljica Vrtca Trbovlje in zborček s kitaristko Marjano Jere IZako ustvarjalni in ne-Ixposredni so otroci, so se obiskovalci lahko prepričali na otvoritvi razstave njihovih izdelkov, ki jo krasi velika papirnata torta, na kateri so otroci in obiskovalci zapisali svoje misli, želje ali tudi risali. Vrtičkarji so skupaj s svojimi vzgojiteljicami pripravili prisrčen program, zapeli so ob spremljavi kitare Marjane Jere in recitirali otroške pesmi. Irena Vozelj Risbice govorijo o njihovih malih avtorjih Besedilo in slika: HRana za maLe živau \ /prostorih občine Trbovlje so, 11. maja 2011, preda- V li zbrano hrano za živali Zavetišču Zonzani in Mačji hiši. Občani so prispevali 118 kilogramov hrane za mačke in pse. V začetku leta so, na pobudo Knjižnice Toneta Seliškarja, v občinski stavbi in v knjižnici pripravili posebno akcijo »Hrana za male živali«, o kateri je obveščal tudi Zasavc. Občina Trbovlje se zaveda svojih dolžnosti na področju skrbi za zapuščene pse in prostoživeče mačke. Za boljše sobivanje človeka in živali si bodo prizadevali tudi v bodoče. V ta namen bo konec meseca maja v sodelovanju s pristojno veterinarsko izpostavo in Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Zasavje potekala akcija osveščanja lastnikov psov o odgovornem lastništvu. Na območju občine Trbovlje bodo postavljeni novi zabojniki za pasje iztrebke, izveden pa bo tudi nadzor nad odstranjevanjem pasjih iztrebkov ter ustreznim varstvom psov na javnih mestih. Po viru: MaH Stb Lisce Oečine Trbovlje ob ponovnem ODLOčanju o izdbji OKOLjevansTveneca oovoLjenja Občina Trbovlje zastopa stališče, da dodatne obremenitve že tako degradiranega okolja niso dopustne. lede ponovnega odločanja o iz->:> VJdaji okoljevarstvenega dovoljenja od Agencije RS za okolje pričakujemo, da bo postopek potekal v skladu z zakonodajo ter da bodo odločitve temeljile na strokovni oceni ter upoštevanju geografskih ter mikroklimatskih razmer in tudi dejstva, da na relativno majhnem območju stoji večje število nepremičnih virov onesnaževanja, ki so IPPC zavezanci ter tako že po definiciji povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Poleg zgoraj omenjenega pričakujemo tudi upoštevanje dejstva, da je tik pred sprejemom Uredba o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka na območju Zasavja, s katero bo Zasavje predvidoma določeno kot degradirano okolje. Ob tem smo začudeni, da se dejstva o zakonitem delovanju posameznih tehnoloških enot niso ustrezno preverila že v času izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, saj odločitev o tem, ali gre za novo ali obstoječo napravo odločilno vpliva na vrsto drugih procesnih dejanj in odločitev. V kolikor se bo namreč ugotovilo, da je obravnavano napravo potrebno šteti za novo, bo potrebno v ponovljenem postopku določiti tudi vplivno območje naprave in spoštovati določbo 71. člena ZVO-1 (širše sodelovanje javnosti). Na ustni obravnavi dne 20.05.2011 želimo, da se preverijo ali so bili izdani ustrezni upravni akti za vse nepremične tehnološke enote predmetne naprave, ki so navedene v odpravljenem okoljevarstvenem dovoljenju z dne 23.07.2009, oziroma, da se pojasni, zakaj so v vabilu na ustno obravnavo navedene zgolj nekatere od njih.« je v dopisu za Agencija RS za okolje 17. maja 2011 zapisal trboveljski župan Vili Treven. MLaoinsid sver oečine Linja Mladinski svet občine Litija je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije in nacionalnim mladinskim svetom Hrvaške (Mreža mladih Hrvatske) pripravil v torek, 10 maja 2011 okroglo mizo. A A ladinski svet ob-/Vlčine Litija združuje 6 polnopravnih članic: Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno, Klub litijskih in šmarskih študentov, Mladinsko društvo Jevnica, Mladi forum Socialnih demokratov, Slovensko demokratsko mladino, Združenje katoliških skavtov in skavtinj odsek Litija in Športno društvo Breg in Tenetiše. Tokrat so predstavili problematiko, ki jo mladi v Litiji smatrajo za pomembno v lokalnem okolju in se dotaknili aktivne participacije mladih ter možnosti sodelovanja pri procesih lokalnega soodločanja. Predstavnike občine Litija so opozorili na pomanjkljivost občinskega razpisa za izvajanje projektov za mlade, ki omogoča pridobitev sredstev le 10 izvajalcem, ki so prijavili projekte ali akcije, za samo delovanje društev pa ta niso namenjena. Okroglo mizo so zaključili s sklepom, da bo Mladinski svet občine Litija kot krovna organizacija poskrbel za lažjo in učinkovitejšo komunikacijo z občino in županom. BesediloiŠkL Udeleženci okrogle mize Kajamna KitesaL v Zasavju V Zasavju je bila v četrtek, 19. maja 2011, na obisku predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal z delegacijo. Sestala se je s člani stranke, pa tudi z nekaterimi gospodarstveniki iz Zasavja. /''Vbiska so se udeležili tudi vodja sveta VVLDS Aleš Gulič, poslanca DZ RS Miran Jerič in Milan Gumzar in generalni sekretar LDS Uroš Petohleb. Med obiskom se je v Zagorju pogovarjala z obrtniki in podjetniki iz Zagorja ob Savi, si ogledala proizvodnjo v Steklarni Hrastnik in se pogovorila z vodstvom občine in gospodarstveniki iz občine Hrastnik. V Trbovljah je šla na ogled proizvodnje v DEWESOFT in pogovor z vodstvom podjetja in se nato sestala z vodstvi podjetij TET Termoelektrarna Trbovlje in RTH Rudnik Trbovlje-Hrastnik ter se udeležila seje pokrajinskega odbora LDS Zasavje. Na srečanju z mediji je povedala, da je fascinirana nad uspehi zasavskih podjetij in presenečena, da je v Zasavju toliko uspešnih in svetovno uveljavljenih firm. Izrekla je vso podporo in poudarila, da bo videno posredovala odgovornim na ministrstvu in vladi in obljubila svojo pomoč v prizadevanjih razvoj Zasavja, ki si ga brez,,_=_„ tudi ona ne predstavlja. M H ZB BMC 18. Recusice igre Specialne oumpuane Siovenue v HnasmiKU »Pusme mi zmacan! Če pa že ne monem zmacan, naj Bom pocumen v svojem poskusu!« Čast slavnostne zaprisega Specialne olimpijade Slovenije je tokrat pripadala Varstveno delovnem centru Zagorje ob Savi, dogodilo pa se je v petek, 13.5.2011, v Hrastniku. Branko Glavač (VDC Zagorje) prekosil vse tekmece v skoku v daljino z mesta k la veselje organizatorjev se je povabilu odzvalo rekor-INdno število sodelujočih. Tekmovalci so se pomerili v enajstih športnih disciplinah atletike, iger z žogo in namiznega tenisa. Skupaj s spremljevalci, organizatorji in navijači ocenjujejo, da je prireditev obiskalo blizu 600 ljudi. Prihod dvaindvajsetih ekip Ljubljansko-dolenjske regije so pozdravili direktorica VDC Zagorje ob Savi, Ana Rezu n, župan Hrastnika Miran Jerič in vodja Ljubljansko -dolenjske regije za letne športe, Slavko Eisenkoler. Za popestritev so nastopili in navdušili Vlado Poredoš in Perkmandeljc, tretji z državnega prvenstva v tvvirlingu Jona Kerin in Tia Oven Lekše in navijaška skupina VDC Zagorje ob Savi »Skokice«. Z dvigom zastave Specialne olimpijade Slovenije in s slovensko himno je bila končana uradna otvoritev. Z dobro voljo in veliko pozitivne energije so prisotni spremljali in vzpodbujali tekmovalce. Veseli in ponosni so bili navijači Varstveno delovnega centra Zagorje ob Savi, saj se lahko pohvalijo s 6 zlatimi, 1 srebrno in 2 bronastima medaljama s tega tekmovanja. Se je pa prav vsak dobro odrezal! Tudi tisti, ki niso stali na prvih treh stopničkah zmagovalnega odra, so s svojim navdušenjem dokazali, da je bistvo športa v sodelovanju. Posebej so bili srečni, ker so imeli čast medalje prejeti iz rok uspešnih slovenskih športnikov, ki so se prijazno odzvali organizatorjevemu povabilu: nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Primož Peterka, uspešen smučar Bernard Vajdič in Kisovčan, olimpijski sankač Domen Pociecha. Vsi trije so jih prevzeli s svojin naravnim in pristnim pristopom. Posebne zahvale gredo štirinajstim donatorjem in prostovoljcem Gimnazije Trbovlje. Z njihovo pomočjo je bilo vse lažje. Veselje na stopnicah s Peterko in Vajdičem Zaključek iger so okronali s predajo zastave Specialne olimpijade Slovenije naslednjemu organizatorju regijskih iger - OŠ Roje Domžale in ne nazadnje z okusnim golažem, ki je čakal skupaj z muzikantom ob stadionu. Tako se je veselje in zadovoljstvo nadaljevalo. Ob odhodu so se poslovili, si izmenjali vtise, mnenja in si oddahnili. Vreme je bilo udeležencem naklonjeno, kljub slabi napovedi in petku, trinajstem. Gotovo je njihov zanos pripomogel, da je vse teklo gladko. Nastop VDC navijačic na stadionu v Hrastniku Ker, kot je povedala direktorica VDC Zagorje ob Savi, Ana Režun za RTV SL01: »Športne aktivnosti za našo populacijo pomenijo ogromno. Kajti šport jim razvija sposobnosti, dodaja jim nova znanja, aktivira jim celotno telo, um in vse psihofizične sposobnosti. Brez športa za naše ljudi ne bi bilo življenja.« Za Zasavca zapisala:Mateja Virant Klub uuBiTeLjev Temnite Trbovlje je PReDSTaviL svoje RezuLraTe Zasavski industrijski dediščini dobro kaže. Umetniško se ji že vrsto let posvečajo hrastniški fotografi, zadnja tri leta pa se je na poseben način lotevajo ljubitelji tehnike iz Trbovelj. V Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje so v četrtek, 19. maja 2011 pokazali, kakšen je ta način. Ustanovitelji Kluba ljubiteljev tehnike: Stane Kovačič, Alenka Knez in Leopod Odlazek l/lub ljubiteljev tehnike deluje že od marca 2008, predse-Ixduje mu neustavljiva Alenka Knez, dobivajo pa se vsako sredo dopoldne v prostorih muzeja, kjer jim pomagajo tudi strokovno, predvsem ob izdaji brošur. Znak društva predstavlja staro kolo knapovskih otrok driter, ki ga je oblikoval in izdelal njihov član Leopold Odlazek. „Poudarjamo korenine, ker nam pomagajo delovati v sedanjosti,“ je že na začetku poudarila Alenka Knez. „In ko začnemo s proučevanjem kake stvari, se začnejo odstirati še druge...“ Tako so se najprej lotili brošure, v kateri so predstavili stojko, izumiteljsko delo Valentina Osredkarja. Ta jekleni podpornik je v rudniških rovih nadomestil les, zato je pomenila velik tehnični napredek. Zbudila je tudi mednarodno pozornost in Valentina Osredkarja so leta 1961 na razstavi iznajdb v Bruslju nagradili s srebrno kolajno in diplomo. Stojko so izdelovali v Strojni tovarni Trbovlje. „Pošti Slovenije smo dali tudi pobudo za serijo znamk Slovenski tehniški dosežki z moti- Obiskovalci in člani KLTT vom stojke,“ je dodal tretji govorec Stane Kovačič. In potem so predstavili še vrsto uspešnih iznajdb in izboljšav zasavske tehniške dediščine. Za študente tehnike in druge so pripravili predstavitve uspešnih zasavskih podjetij in njihovega dela. Poklicni pilot Urban Odlazek pa je predstavil 'letenje kot poklic'. Mladim posvečajo pozornost na več načinov, tudi s predstavitvijo njihovih diplomskih nalog, z inštrukcijami, iskanjem zaposlitev... Medgeneracijsko sta svoje znanje združila Stane Kovačič in Andrej Pangeršič in izdelala spletno stran KLTT: www.klub-ljubiteljev-tehnike.si Spletna stran z driter jem, zaščitnim znakom Kluba „Želimo, da se v domačem okolju odprejo vrata mladim in sposobnim kadrom in jih tako obdržimo v Zasavju," pravi Alenka Knez. „Želimo si tudi sodelovanje z občino, ker nam bo le tako uspelo, da mnogi dosežki iz naše preteklosti ne bodo šli v pozabo...“ Brošuri o jamski stojki bodo sledile še druge Besedilo in slike: Fanči Moljk Kamenni sejem v HitasTniKU Občina Hrastnik je tudi letos omogočila iskalcem zaposlitev in razstavljavcem-ponudnikom poseben dan v Tednu vseživljenjskega učenja. Sodelovalo je okoli 20 delodajlcev in 15 drugih ustanov \/organizaciji Zasavske ljudske uni-V verze in Območne službe Trbovlje Zavoda RS za zaposlovanje so potekala v prostorih KRC-a (delavski dom in galerija) in v Knjižnici Antona Sovreta različne dejavnosti in predavanja, v športni dvorani pa so se zainteresirani seznanjali z možnostmi zaposlovanja in izobraževanja oziroma z možnostmi zaposlitve. Posebno pozornost je pritegnila slovenska vojska, ki je predstavila nekaj svoje opreme, tank in njegove dele kar pred športno dvorano. O pomenu takih srečanj so na začetku spregovorili hrastniški župan in po- Slovenska vojska pred športno dvorano Pozdrav hrastniškega župana Mirana Jeriča slanec v DZ Miran Jerič, Lijana Vidic Ristič, direktorica OE Trbovlje, Zavoda RS za zaposlovanje in Tone Bezgovšek direktor Zasavske ljudske univerze. Besedilo in slike: Fanči Moljk Kšefti /O Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanitß Tit( trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ .. , . _ . , , E-mail: atv.signal@sioI.net dat! OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O (7 KI ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > bar Sedmica lokalna televizija ETV etv etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73§r VC Zasavc. o d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 w Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicoo in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:......................... Telefon:................................. Naslov:................................. Davčna številka:........................ hrastmk - trbovlje - zagorje - litija - radeče Podpis:. Podjetniška za avc Komperenčni cenTeR STeiaaR za Razvoj iodrov v sTeiaaRswu Steklarna Hrastnik bo skupaj z desetimi partnerji (med njimi Steklarna Rogaška d.d., Forstek d.o.o. ter drugi) nosilec oziroma vodja centra, ki so ga ob javnem razpisu sklada RS za razvoj kadrov in štipendije imenovali Kompetenčni center Steklar za razvoj kadrov v steklarstvu. Za izvajanje projekta, ki bo trajal do konca leta 2012, je bilo odobrenih 208.185 0 nepovratnih sredstev iz Evropskega socialnega sklada. \ Atorek, 10. maja 2011, so se v prostorih RCR v Hrastniku V zbrali partnerji, da predstavijo svoj projekt in ga slovesno podpišejo. Partnerji pred podpisom pogodbe „Učilnica bo najsodobnejše opremljena“, je govoril z navdušenjem direktor Steklarne Andrej Božič. „Res pogrešamo steklarsko šolo, ki bi dala znanja, s katerimi bi se orodjarji, steklarji..., lažje znašli, saj na začetku ne vedo, kakšno delo jih čaka. V kadre je treba vlagati.“ Klemen Žibret, ki je predstavljal Steklarno Rogaška, pa je dejal: „Lepo je priti v Hrastnik, ker pridemo med ljudi, ki imajo enake želje in enake cilje. Gotovo je, da se bodo kopja konkurenčnosti v bodoče še bolj lomila na kadrih...“ Pomembna je tudi sklepna ugotovitev vseh partnerjev, da je danes najbolj pomembna senzibilnost. Da takoj zaslutijo, kaj se na trgu dogaja in potem hitro reagirajo. Ukvarjati se je treba tudi s posamezniki, z vodji, z njihovimi talenti. „Zaposleni so kot igralci v orkestru,“ je slikovito zaključil Andrej Božič, dirigent pa jih mora usklajevati...“ Besedilo in slika: Fanči Moljk PoDjeTje mac. Brigitg Jurišič - Bridgg paRTneR je na poRTUcaLsicem izvedlo iconpeRenco na Temo »poslovne priložaosti v SLOvenm« V torek 10. maja 2011 je v podjetniškem inkubatorju SPINPARK v Guimaräesu na Portugalskem potekala konferenca na temo »Poslovne priložnosti v Sloveniji - naložbe in iskanje partnerjev« (Oportunidades de negocio na Eslovenia: investir e encontrarparceiros). Konference, ki je potekala v organizaciji podjetja Bridge partner, seje udeležilo 32 predstavnikov Portugalskih podjetij. Na konferenci so bili kot govorci prisotni veleposlanica Slovenije na Portugalskem, Bernarda Gradišnik, častni konzul Slovenije na severu Portugalske, Francisco de Calheiros, direktorica podjetja Bridge partner, Brigita Jurišič in direktor Spinparka, Avelino Pinto. Po otvoritvenem govoru Aveli-na Pinte je slovenska veleposlanica Gradišnikova na kratko predstavila Slovenijo in njeno gospodarstvo. Par besed o Sloveniji je povedal tudi častni konzul de Calheiros. Brigita Jurišič pa je podrobneje predstavila Slovenijo, njeno gospodarstvo ter priložnosti za vstop na slovenski trg. Portugalski podjetniki so pokazali velik interes za sodelovanje. Razvila se je daljša debata, kjer so postavili precej vprašanj o slovenskem tržišču, trenutnem gospodarskem stanju in ostalih zanimivostih Slovenije. Udeleženci so bili zelo zadovoljni z izvedeno konference, tako da v podjetju Bridge partner že razmišljamo o prihodnjih aktivnostih. Podjetje Bridge partner je mlado podjetje, ki ga je v letu 2009 ustanovila Brigita Jurišič, ki jo je življenjska pot pripeljala z Dola pri Hrastniku v portugalsko Brago. Podjetje se ukvarja s svetovanjem za mednarodno poslovanje in zasto- Govorci na konferenci - Brigita Jurišič, Avelino Pinto, Bernarda Gradišnik, Francisco de Calheiros pništvom. Začetek poslovanja podjetja je bil omejen na sodelovanje med Iberijskim polotokom in Zahodnim Balkanom. V lanskem letu pa se je podjetje vpelo v mednarodno mrežo svetovalcev VCI Consulting s sedežem v Barceloni in omogoča sodelovanje z več kot 40 - timi tržišči po celem svetu. Besedilo in slika: Katja Simerl Akcija Naj PROSTOvouec qj' Lp Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. KORK Čemšenik - 6 glasov 2. Društvo diabetikov Trbovlje - 6 glasov 3. Literarni prijatelji DUT - 5 glasov 4. Eko Krog - 5 glasov 5. TD Čemšenik - 4 glasove 6. Društvo upokojencev Trbovlje - 4 glasove 7. Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 3 glasove 8. Turistično društvo Hrastnik - 2 glasova 9. Društvo U 3 - 2 glasova 10. Društvo diabetikov Hrastnik - 2 glasova 11. Društvo za vrednote NOB Trbovlje - 2 glasova Nai prostovoljci: 1. Olga Špajzar, DU Trbovlje - 12 glasov 2. Simona Jarc, KORK Čemšenik - 6 glasov 3. Uroš Macerl , Eko krog - 5 glasov 4. Tine Lenarčič, Literarni prijatelji DUT - 5 glasov 5. Slavko Gulič, Literarni prijatelji DUT - 2 glasova 6. Mojca Greben, TD Hrastnik - 2 glasova 7. Silva Kovač, TD Čemšenik - 2 glasova 8. Viktor Ramšak Društvo diabetikov Hrastnik - 2 glasova 9. Vika Bočko , Društvo za vrednote NOB Trbovlje, 2 glasova 10. Stanislava Radunovič TD Čemšenik - 1 glas 11. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje - 1 glas 12. Dušan Martinčič, TD Čemšenik - 1 glas ^________________________________________________________f* r Izžrebani glasovalec: Janez Kreže, Trg revolucije 2 a, 1420 Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. rest §&? Mrest odmh orgonizocij Zoiovjo Mr*io nevladnih organizacij Zoiovja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 6/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj (o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Mrest 3? M rest JMrzlo n «vladnih orgoruiD:>js531 jjj iii&msai inusna W iileroji Tovarne kemičnih izdeltow Um-isfic* so od 18. maja 2011 razstavljen < luiei®-■Sonorni® slikarja Pavleta Ščurka, za katerega p (umetnostni zgodovinar in likovni ktrOSote [pF@t?o dr. Mirko Juteršek izrekel te nasOowoTi© fessede. Qavle Ščurk se s slikarstvom ukvarja že 40 let in v tem času je bil deležen mnogih nagrad in priznanj, saj se svojo ljubiteljsko slikarstvo izpopolnil do akademskega. V javnosti se predstavlja dosledno kot krajinar in prehaja od predmetnega do abstrakcije. Začel je z vodenimi barvami na papir v tehniki razlivajočega se akvarela, danes pa so mu blizu vse tehnike, s katerimi zelo rad eksperimentira. »Povsod je enoten za avtorja značilen poudarek na barvi: nekje umirjena ploskev, drugod barvna sled temperamentne modernistične geste!« (prov. dr. Mirko Juteršek) Ob otvoritvi razstave v galeriji TKI Hrastnik je za glasbene predahe poskrbel učenec Glasbene šole Hrastnik, katerega mentor je Alojz Stradar, harmonikar Friderik Ivan Pirc. Zbra- Slikar med pogovorom z direktorjem Brankom Majesom Od razlitega akvarela......do abstrakcije ne je pozdravil tudi direktor TKI Hrastnik, Branko Majes, ki je prijazna gostiteljica slovenskim umetnikom že peto leto ob budnem očesu organizatorja Draga Vukoviča - Vukasa, člana RELIK-a iz Trbovelj. Besedilo: MaH Slike: Vukas Organizator razstav v galeriji TKI v družbi s slikarjem Pavletom Ščurkom iikUi JU Duuiujjj Od petka, 13. maja 2011, gostujejo člani Fotokluba Hrastnik z enomesečno fotografsko razstavo na Dolskem, na turistični kmetiji Pr Krač. Razstavlja dvanajst članov na temo Zasavska industrijska dediščina. Kulturni dogodek je pripravilo Turistično društvo Dolsko. F. M. zasEvc Cerkev sv. Katarine v Čečah “7e[o prijazna vasica, ki so ji pred dvojno po farni zavetnici pravili Sv. Katarina nad Trbovljami, zdaj pa Čeče, se lahko pohvali s prijazno cerkvico, ki vsako leto ob Rokovem (16. avgusta) privabi lepo število častilcev tega pri-prošnjika zoper kužne bolezni in v druge življenjske stiske. Čeče so značilna razložena vas v hriboviti legi pod priljubljenim h ribo lažni- škim ciljem Mrzlico (1119 m). Ležijo na nadmorski višini okrog 600 metrov in vsak zaselek, ki sestavlja to vas, ima svoje ime: Dobovci^ Jesenova Ravan, Zgornje in Spodnje Čeče. Na prevalu med trboveljsko in hrastni-ško dolino je zaselek Potok, domačini pravijo »na Potoči« s starodavno cerkvijo sv. Katarine Aleksandrijske, pri-prošnjice za »zdravo pamet«. Cerkev sv. Katarine v Čečah se prvič omenja leta 1545 v časih turških vpadov in »nove vere«. Pravijo, da je ostanek tega poznogotsko krogovičje (verjetno ostanek gornjega dela gotskega okna) vzidan na vhodni zunanji strani današnje cerkve. Zanimiv je tudi rimski nagrobnik, ki je vzidan pod njim. Izročilo, zapisano v župnijski kroniki, pravi, da so Čeče stara rimska naselbina. Cerkev stoji na kraju, kjer naj bi bil po legendi rimski žrtvenik. Druga zgodba pravi, da je na posestvu Gornjega Nemiv-ška v Zgornjih Čečah stalo pogansko svetišče ali žrtvenik, zato se še danes ravnica imenuje Sveta ravna. Na tem mestu so hoteli zidati cerkvico, vendar lastnik zemljišča ni dovolil, zato ga je Bog kaznoval z nemostjo (od tod ime Nemivšek). Nekateri trdijo, da je bilo na kraju današnje cerkve rimsko pokopališče (Rimljani so vselej pokopavali ob prometnicah), zato so se ohranili trije nagrobniki (na cerkvi ter dva pri sosedih). V času nemške okupacije so Nemci imeli v cerkvi skladišče za smodnik in partizani so ga iz bližnjih gozdov večkrat obstreljevali z zažigalnimi bombami. Oktobra leta 1944 je cerkev zagorela. Takrat so bile uničene orgle, stopil se je zadnji zvon, ki ga Nemci niso vzeli, močno pa je bila poškodovana tudi druga oprema. Vsi trije oltarji so obnovljeni. Veliki datira iz leta 1709. Njegov avtor ni znan, videti pa je, da je bil načrtovan ali pa, da je nekoč stal v drugi cerkvi, saj mu manjka ves zgornji zaključek. Stranska dva sta delo konjiškega kiparja Janeza Pogačnika, prvi je posvečen sv. Roku, drugi pa sv. Florijanu. Prižnico so podrli in le nekaj ostankov govori, da je bila prav tako lepa kot oltarji. Poseben okras, čeprav popolnoma iz drugih časov, je križev pot znanega sodobnega slovenskega umetnika Franceta Goršeta. Pred drugo svetovno vojno je bilo v zaselku zelo živahno. Povojne razmere, predvsem propadajoča cerkev in grožnje, so romanja zaustavile, po obnovah pa je zopet zaživelo. Že na večer pred praznikom sv. Roka pride veliko častilcev, zlasti pa še na sam god sv. Roka. Posebno radi pridejo verni iz okolice vse do Laškega. Ob obisku vam bo morda kateri od domači no vedel povedati zgodbo o zlatem teletu, ki so ga častili s plesom pod cerkvijo, kot pravi legenda. Zemlja je poganske častilce pogoltnila, zato je še danes tam vdornina... Če greste radi v Čeče na kosilo, cesti iz Hrastnika in Trbovelj sta solidni, a hrastniška je ožja, zato previdno, si le poglejte ostanke iz preteklosti. Spomenik padlim borcem Revirskega bataljona postavljen ob 12-letnici ustanovitve le-tega. Besedilo: po virih StaR Slike: StaR Pogled na vhod 26. maj 2011 Kulturna Lemi KonceRT Deuavsite codbc Trbovljc V gledališki dvorani DDT bo v nedeljo, 5.6., ob 19,30 uri, imela Delavska godba Trbovlje redni letni koncert, pod dirigentskim vodstvom Jožeta Kotarja. "Zaigrali bodo dela tujih skladateljev, L med njimi Georga Gershwina, Suppea, Lancena. Od domačih bodo predstavili tudi Primoža Ramovša in Jožeta Privška. Letos bo nastopila solistka, flavtistka, Maruša Grošelj s skladbo Concertino za flavto in orkester, skladatelja Cedila Cha-minada. Glasbeniki želijo, da bi se več kot stoletna godbena tradicija ohranila še naprej. Obdržati želijo kakovostno raven muziciranja, saj so po tem znani po vsem svetu. Njihova glavna težava je financiranje vseh dejavnosti povezanih z ohranitvijo in dvigom kakovosti. Želijo si, da bi ohranili svojo kulturno dejavnost zanamcem. Obiskovalci koncertov vedno uživajo, enako kot glasbeniki, ki to počno z ljubeznijo in veseljem. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv DCT V Zasavsitem muzeju v Trbovlj3h ODPRTa Razsrava V torek, 17. maja 2011 je bila v prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah odprta razstava v počastitev 20. obletnice vojne za samostojno Slovenijo. Ideja za postavitev razstave je prišla iz I Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje. V mesecu novembru leta 2010, je le-to v sodelovanju z muzejem izrazilo željo za postavitev panojev na tematiko vojne za samostojno Slovenijo. Razstava kroži po Sloveniji, bila je že v Šmartnem ob Paki, v Kamniku, v Osnovni šoli Brezovica..., po območnih združenjih ZWS in po šolah. To razstavo si bo mogoče vedno ogledati v Vojaškem muzeju v Mariboru, kjer je v kadetnici postavljena tudi stalna razstava Slovenske vojske. Del muzeja deluje tudi v Parku vojaške zgodovine Pivka. V Pivki si je mogoče ogledati artilerijo in tanke ter drugo vojaško tehniko in dokumentirano tematiko iz naše zgodovine. V letu 2011 se je zanimanje za obisk objektov z razstavnimi eksponati na temo Slovenske vojske in osamosvojitvene vojne občutno povečalo. Šole se največ zanimajo za osamosvojitveno vojno, je pa zaznati občutno povečanje obiskov vojašnic, kjer domujejo enote Slovenske vojske. Tematiki Slovenske vojske in osamosvojitvene vojne sta združljivi, saj je iz temeljev osamosvojitvene vojne in na osnovah delovanja NOB-ja in Majstrovih borcev tlakovana zgodovinska pot za nastanek današnje Slovenske voske. Morda bi bilo smotrno odpreti samostojen muzej vojne za samostojno Slovenijo. Nastavki za ustanovitev omenjenega muzeja, so bili dani že v Logatcu v Centru veteranov vojne za Slovenijo, a je še stvar pogovorov in ugotavljanja smotrnosti nastanka samostojnega muzeja. Otvoritve razstave v Zasavskem muzeju v Trbovljah so se udeležili pripadniki OZVVS Zasavje, pripadniki ZRČ iz zasavskih občin in nekateri člani sorodnih veteranskih organizacij iz Zasavja. Pred otvoritvijo je prisotne nagovoril Predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek. Namen razstave je obrazložil višji vojaški uslužbenec kurator Blaž Torkar. Razstavo, ki je na ogled v Zasavskem muzeju Trbovlje je slavnostno odprla podžupanja Občine Trbovlje Barbara Žgajner Tavš. Besedilo in slika: M.A.Š. v v* s v Spegu za avc r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. > Špegu za Enno Mačeii Erna Maček Trboveljčanka Erna Maček ostaja v življenju zvesta sama sebi, čeprav je postala Izlačanka. Ko naleti na »hudo uro«, je kot gasilec, ki pogasi požar in umiri strasti. Vedno je bila pripravljena pomagati in to počne še danes. Že kot mladenka je bila nekaj posebnega: umirjena in premišljena. Iz trboveljske betonske stolpnice se je z družino preselila v oazo zelenja in miru. Erno se v življenju zanima za različne stvari. Nekatere od teh so morale počakati na tretje življenjsko obdobje in na upokojitev. Vedno je bila in še vedno je obkrožena z ljudmi, sedaj s tistimi, ki se navdušujejo za enake stvari. Rada ima svojo družino, vedno poskrbi, da je domačim lepo in prijetno. Dolgočasja sploh ne pozna. Česa iz svojega otroštva na boste nikoli pozabili? Moje otroško življenje, v naši preprosti delavski družini, ko smo stanovali v večstanovanjski pritlični hiši na Posetju, me ni osrečevalo. Še dobro se spominjam stanovanja s sobo in kuhinjo, skupnimi stranišči in spalničnim oknom pri tleh, da se je dalo skozenj od zunaj stopiti v sobo. Za boljšo hrano smo gojili kunce in nabirali travo zanje. Pot v šolo je bila dolga in stresna. Lepe so bile številne počitnice pri 'tetki' v Kisovcu, kjer je bilo vedno veselo. Dveletna Erna Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Dve profesorici slovenščine Ela Gros in Marija Janežič, ki sta nas navajali na pravilno in lepo izražanje v slovenskem jeziku. Pri eni smo morali v poseben zvezek pisati napačno in pravilno rabo raznih izrazov in besednih zvez. To je bil d ril, zaradi katerega me še danes moti na radiu in televiziji raba raznih 'koriščenj' in pogosta malomarna raba slovenščine. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Osnovna šola, nižja gimnazija, zdaj je to devetletka, nato ekonomska srednja šola, ki je na srečo odprla svoja vrata eno leto pred mojim vpisom. Po uspešno zaključeni ekonomski srednji šoli sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto -smer bančništvo, ker sem imela štipendijo v Službi družbenega knjigovodstva. Po dveh letih sem zaključila prvo stopnjo študija in se pri štipenditorju zaposlila v kontroli. Po enaindvajsetih letih dela na različnih delovnih mestih sem delo dobila v Ljubljanski banki. Tam sem bila vodja oddelka za poslovanje z občani. Ker so na novem delovnem mestu zahtevali visoko izobrazbo, sem ob delu študirala in pridobila visokošolsko izobrazbo na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Razočarali so me nekateri bivši prijatelji in spoznanje, da v življenju običajno visoko ceno plača človek, ki s prstom in primerom pokaže na nepravilnosti v družbi. Najbolj me je presenetila moja Spegu Dubrovnik s hčerkama v letu 1980 prva punčka, ki so mi jo po urah porodnih muk dali v roke. To je bila velika sreča, ki je ne bom pozabila nikoli. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Če bi si lahko izbirala življenjsko pot, si ne bi izbrala drugačne. Imam dobrega moža, dve dobri hčerki z družinama in uspešne vnuke. Vedno pravim, da me ima narava rada. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Nepozabni so naši družinski, predvsem smučarski dopusti na naših smučiščih in v Avstriji. Vedno smo najeli stanovanje in se ves teden družili, smučali in dobro jedli. Večkrat smo bili v družbi s prijateljsko družino, včasih pa tudi sami. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Pri mojih letih je lahko vsakdanjik zelo enoličen, saj običajno obsega gospodinjska opravila in delo okrog Leto 1995 v znamenju vnukov hiše. Mojega popestri družabnost. Vsak dan grem na sprehod po okolici Izlak, se družim s prijatelji, sodelujem v društvenih dejavnostih, saj sem članica številnih društev v Zagorju in Trbovljah. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Sem človek, ki ga zanima veliko stvari. To so glasba, umetnost, gibanje in odnosi med ljudmi. V meni je dosti empatije, zato sem se že leta 2002 vključila v prostovoljno dejavnost. S prijateljico vodiva skupino v Domu za starejše občane Polde Ebrl Jamski na Izlakah in sem družabnica svoji teti, ki tam stanuje. To je teta iz Kisovca, Mici Hudomalj, ki je stara stoeno leto in je zelo vesela moje družbe. Večkrat klepetava, pa tudi karte vrževa. Sodelujem tudi kot anketarka pri Društvu upokojencev Zagorje, kjer zbiramo podatke o tem, kateri naših starejših občanov potrebuje družbeno pomoč. Sem ena od ustanovnih članic Lions kluba Trbovlje. V klubu zbiramo predvsem denar za pomoč slepim in slabovidnim, da jim pomagamo premagovati prepreke in olajšati vsakdan. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Pred leti sva z možem obiskala kar nekaj tujih dežel in mest. Ogledala sva si Rim, Pariz, Škotsko, Grčijo. S sevniškimi planinci sem se podala do Nord Capa in Islandije, letos sem smučala v Italiji z ljubljansko skupino Veteranček. Z možem sva rada nekaj dni v mesecu v Kopru, tam se zabavam tudi z vnukinjama, ko oni dve na rolerjih, jaz pa peš, raziskujemo našo obalo. Kje se srečujete s kulturo? S kulturo se srečujem pogosto. Imam dva abonmaja - v Delavskem domu Zagorje in Operi Maribor. Obiskujem slikarske razstave in sem članica bralnega krožka v zagorski Knjižnici Mileta Klopčiča. Zato preberem veliko knjig. Tudi kakšen dober film grem rada pogledat. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Ne maram likanja in brisanja prahu, rada kuham, uporabljam nove recepte. Tudi kuharskih tečajev se rada udeležujem. Delo na vrtu, sajenje in pletje zelenjave me ne veseli preveč, rada pa pobiram pridelke z vrta in jih z užitkom uporabljam v kuhinji. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Ne bi se preselila na samoten kraj, ker sem družabno bitje in potrebujem ljudi okrog sebe. V letu 1998 in naprej Erna z možem Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Zasavje me je 'zapečatilo' in ponosna sem, da sem od tu doma. Menim, da imam knapovska solidarnost v krvi in mi osmišlja življenje. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Ne prav dosti. Prijateljice iz srednje šole živijo v Trbovljah in drugod po Sloveniji, moj dom pa so Izlake in zato so stiki oteženi. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v živijen ju. Če zaupaš v dobroto ljudi in jim tudi ti delaš dobro, je to v življenju poplačano. Špegu nastavila Slike : šport za avc Tenis Temsači AS Linja nizajo uspene Čeprav se igralci Tenis kluba AS Litija zavedajo svojih kvalitet, je uspešen začetek nove poletne sezone skorajda sanjski, saj igralci Tenis kluba AS Litija nizajo uspeh za uspehom. O rez dvoma največji Duspeh je dosegla 16-letna Nastja Kolar na turnirju z nagradnim skladom 25.000 $ v Zagrebu. Nastja se je namreč preko kvalifikacij uvrstila v glavni turnir in tam nadaljevala svoj zmagoviti pohod vse do polfinala. Kakšen uspeh je z uvrstitvijo v polfinale dosegla pove že dejstvo, da je v četrtfinalnem srečanju premagala Kazahstanko Galino Voskoboevo, ki je bila pred dvema letoma že na 64 .mestu svetovne WTA lestvice in ji je takrat poškodba preprečila prodor proti vrhu. Sedaj se znova vrača na pota stare slave, vendar to Nastje Kolar ni preveč zanimalo in jo je odpravila v trdem srečanju s 64 in 76(5). V polfinalu je Nastja tesno, 75 46 46 izgubila z Dorotejo Erič iz Srbije. Nastja je na račun novih točko močno napredovala tudi na WTA lestvici in bo nekje okrog 420. mesta. Nik Razboršek je odlično nastopil na mladinskem ITF turnirju 2. kategorije v Firencah. Zelo kvalitetne predstave so ga pripeljale v polfinale med posamezniki in v finale med dvojicami. Nik Razboršek bo nastopil na mladinskem Roland Garrosu konec maja in upamo, da bo odlična forma držala do takrat. Še eno mednarodno zmago in sicer na turnirju za evropsko teniško lestvico do 16 let je priigrala Pia Čuk. Pia je skozi celoten turnir delovala zelo suvereno in gladko premagovala nasprotnice. V finalu pa je ugnala leto dni starejšo in favorizirano Evo Zagorac in sicer 36 76 63. Uspešni pa so bili tekmovalci tudi na domačih tleh, na turnirjih za slovensko teniško lestvico. Pri tem je seveda potrebno izpostaviti odličnega Blaža Bizjaka, ki je osvojil nov naslov državnega prvaka do 18 let in sicer v dvojicah. Blaž je bil v borbi za naslov tudi med posamezniki, a je kljub dobremu uporu moral priznati premoč leto dni starejšemu Mateju Leljaku iz Maribora ter se zadovoljiti z naslovom podprvaka. V kategoriji do 14 let sta se na turnirju v Kopru najbolje odrezala Nejc Šter in Lara Jamšek. Nejc Šter se je v A finalu prebil v M P - npg * Nastja Kolar - prodor v polfinale Pia Čuk s pokalom četrtfinale, Lara Jamšek pa je bila v B finalu tokrat neustavljiva in je osvojila 1.mesto. V Mariboru so na enem najmočnejših turnirjev do 12 let Večer Open nastopili najmlajši upi. Odlično se je znova odrezal Mark Mesarič, ki se je uvrstil v četrtfinale, kjer ga je premagal 1. nosilec turnirja Anže Arh iz Kranja. Ašič Tom se je uvrstila v 2.kolo. Odlično je z nastopi pričela tudi ekipa na Ekipnem državnem prvenstvu do 12 let. Ekipa TK AS Litija je letos zaradi novih pravil teniške zveze združena z ekipo Taubi iz Trzina. Po treh krogih tekmovanja je ekipa AS Litija /Taubi Trzin še neporažena in še vedno v igri za finalni play off. Trener Gašper Wallas je dal priložnost nastopa vsem v ekipi prijavljenim igralcem. Tako je svoj prvi uradni nastop odlično opravila Zala Pia Pirc. Zadnji teden v mesecu maju gosti Tenis klub AS Litija Državno prvenstvo do 14 let. Prijave iz vse Slovenije kažejo na rekordno udeležbo. Edina skrb, ki jo imajo trenutno v klubu je poškodba najboljšega v tej kategoriji, Gregorja Kokalja. Poškodba, ki ga pesti, ni videti tako nedolžna, kot se je sprva predvidevalo. Grega se zato trenutno s polno paro posveča rehabilitaciji in še ohranja upanje na nastop na državnem prvenstvu. Pred poškodbo je Grega veljal za enega glavnih favoritov za osvojitev naslova. Tenis klub AS Litija vabi vse ljubitelje tenisa na ogled tekem. Besedilo in slika: Melita Poslajen za TK AS Litija Rokomet: Zaključek sezone 2010/2011 Šport ZacoRSKe ROKomerašice DRŽavne PODPRvamme V 1. slovenski rokometni ženski ligi (ŽRL) z dežele so v soboto, 14. maja 2011, rokometašice odigrale zadnje tekme državnega prvenstva. Že 17. zaporedni naslov državnih prvakinj so osvojile igralke RK Krim. V zadnjem kolu so doma s 37:23 premagale ŽRK Krko. Brez poraza v prvenstvo so na koncu zbrale 52 točk. Drugo mesto so s 40 točkami osvojile igralke RK Zagorje Gen-I, tretje rokometašice ŽRK Krka. "7 agorske rokometašice so se na zadnji tekmi pred domačimi 4L.igralci pomerile s Ptujčankami. Končni rezultata je bil 38:20 za domačinke. Zagorjanke so celotno tekmo vodile, že v 5. minuti je bilo 5:1, Ptujčanke so se jim do 12. minute uspele približati na 2 gola zaostanka, a so zagorske rokometašice ponovno stopile na plin in v 24. minuti vodile s sedmimi goli naskoka. Rezultat ob polčasu je bil 21:9. V drugem polčasu je Bojan Voglar, trener RK Zagorje Gen -I na igrišče poslal mlajšo postavo. Tudi one so Ptujčanke držale na varni razdalji. Tekmo so zaznamovale številne sodniške napake na obeh straneh in sproščena igra domačink, ki so z zanimivimi potezami navduševale gledalce. Tako igralke kot Voglar so na tekmo odšli z bolj sproščenim pristopom: »Ta tema ni odločala o ničemer, tudi Ptuj si je že pred tem zagotovil četrto mesto. Bila je lepa tekma, sproščena, veliko lepih potez, lepih obramb naše vratarke, dekleta so si dala duška. Mislim, da je to prav, da so na koncu, posebej te, ki odhajajo, še zaužile zadnje trenutke Zagorja.« Največ golov je za RK Zagorje prispevala Ivana Ljubas, zadela je osemkrat, Saša Lipovšek petkrat, po štirikrat sta pri Zagorjankah zadeli Špela Okleščen in Teja Durovič. Za Ptuj je osemkrat zadela Martina Strmšek. Z osvojitvijo naslova državnih podpr-vakinj je zagorski klub dosegel svoj največji uspeh. »Za enkrat bi bilo v Sloveniji težko doseči kaj več, kot smo. Naše finance nam ne omogočajo, da bi segli še višje. Mogoče v prihodnosti, če se bo v Zasavju našel kdo, ki bi podprl rokomet, edini zasavski ekipni šport, ki je v prvi slovenski ligi. Samo tako bi lahko v prihodnosti napadali prvo mesto v državi,« je povedal trener Zagorjank. Po končani sezoni se od kluba poslavlja pet igralk: Ivana Ljubas, najboljša strelka kluba v preteklih treh sezonah in v prejšnjih dveh tudi najboljša strelka v državnem prvenstvu, Hanna Stipanova, Saša Lipovšek, ki odhajata v tujino, ter Lara Bratec in Jelena Kikanovič - Gole, ki tekmovalno kariero, prva zaradi študija, druga zaradi nosečnosti, zaključujeta. Ljubasova odhaja na Madžarsko, predvsem s ciljem, poiskati nove izzive. »Ko sem prišla v Zagorje se je klub boril za obstanek v 1. ligi, naslednje leto smo bili četrti, potem tretji, sedaj drugi. Začutila sem, da si želim nekaj novega, neke nove izzive. Začutila sem, da klubu ne morem dati več kot sem že, pa tudi sprememba bo prišla prav - tako meni kot klubu. Sedaj, ko se poslavljam, mi je huje kot takrat, ko sem odšla od doma. Že deset dni jokam. Hvala klubu in soigralkam za vse,« je povedala Ljubasova. Odhodi bodo v klub prinesli velike spremembe. »Pet igralk zagotovo odhaja, lahko se zgodi, da ta plaz za seboj potegne odhod še katere od preostalih igralk. Kaj pomeni? To bomo videli v naslednji sezoni, če bomo dobili prave zamenjave za njih ali ne bomo. Naslednja sezona bo tista, ki bo pokazala, kaj Ivana Ljubas pomeni za zagorski rokomet, kaj Hanna Stipanova, kaj druge. Moje osebno mnenje je, da so bile to vodilne igralke, da so vlekle ta voz, da so se obnašale profesionalno, da so bile vedno prve in za to jim je potrebno čestitati,« je menil trener RK Zagorje Gen-I. Predstavnik Rokometne zveze Slovenije je rokometašicam ob koncu podelil medalje, klub pa odhajajočim uokvirjene spominske drese. Voglar je razkril načrte za naslednjo sezono: »Upam, da smo gledalce z letošnjo sezono spodbudili, privabili v dvorano in da smo jim z našimi uspehi dali toliko, da nas bodo spremljali tudi naslednjo sezono. Jaz pa upam, da nam uspe sestaviti takšno ekipo, da bomo lahko ponovno prišli med prve štiri ekipe v slovenski ligi.« Uspešna pa v tej sezoni ni bila le članska selekcija. Naslov državnih prvakinj sta osvojili tudi selekciji mlajših deklic B in minirokometa. Besedilo in sliki: Andreja Gradišar HB Vf» Sport za ave Kickboks Največ nasLovov DRŽavnm Pitvaicov odšlo v ZaooRje V nedeljo, 8. 5. 2011 se je na Ptuju, v Šolskem centru, končalo državno prvenstvo v kickboxingu v disciplinah šemi (pol) contact in füll (polni) contact, ter glasbenih formah. /”\dlična organizacija KBV Ptuj, ki ima že 35 let tradicije v xysodelovanju z KBZ5 (Kickboxing Zveza Slovenije) je privabila tudi številne gledalce ki so na finalni prireditvi lahko videli odlične borbe v ringu v disciplini füll contact in zaključne borbe na tatamiju v disciplini šemi contact. Zaključnega turnirja se je udeležilo čez 200 tekmovalcev iz 21 klubov. Tekmovalci Pon Do Kwan Zagorje so dosegli odlične rezultate, ki so za marsikoga nepredstavljivi. V disciplini šemi contact so osvojili kar sedemnajst naslovov državnih prvakov, devet drugih mest in štiri tretja mesta ter s tem postali daleč najboljši klub v tej panogi kikboksa. Ravno tako so bili najuspešnejši tudi v disciplini glasbenih form kjer so osvojili pet naslovov državnih prvakov, dva druga in eno tretje mesto. Besedilo: Primož Bračič Slika: arhiv PDK Zagorje Kup DiPLom izLašiiim KiciiBoitseRjem V nedeljo, 8.5.2011, so se zaključka državnega prvenstva na Ptuju udeležili tudi borci izla-škega kluba Pon Do Kwan, ki so bili tudi letos uspešni. Izlaške barve je zastopalo 16 tekmo-Ivalcev. Naj mlajši borci so se odrezali solidno, saj so pokazali veliko odločnosti, borbenosti in poguma. Med mlajšimi člani sta Aleksander Maselj in Ines Veber osvojila tretje mesto v skupnem seštevku. Državni podprvaki pa so bili Samanta Abdič, Anže Drobež, Ines Veber, Aleksander Maselj in Žan Vrtačnik, Žan Ferme pa je pridobil eno izkušnjo več. Pri starejših kadetih je Sara Smrekar postala državna prvakinja, državna podprvaka pa sta bila Rok Vrtačnik in Maruša Izlakar. Rok Vrtačnik, ki je nastopil v dveh kategorijah, je bil v drugi kategoriji tretji. Klara Ferme in Ana Marija Maselj sta ostali brez uvrstitve med prve tri najboljše, dobile pa pomembne izkušnje za v bodoče. Pri mladincih je državna prvakinja postala Vita Hudi, Tilen Zajc in Robert Veber pa sta bila tretja. V močni konkurenci članov sta naslov državnega prvaka osvojila Tilen Zajc in Maja Vetršek, Miloš Rozman je v eni izmed kategorij postal državni podprvak, v drugi pa je bil tretji. Za zaključek državnega prvenstva pa so se vsi sodelujoči s spremljevalno ekipo dobro pogostili, za kar gre zahvala podjetju Aki Izlake. S tem so tekmovalci zaključili tekmovanja za državno prvenstvo, sedaj pa jih čakajo še mednarodna tekmovanja med njimi tudi odprti turnir Izlak, ki bo v juniju. Čestitke vsem borcem! Besedilo: PDK Izlake, Maruša Slike: arhiv PDK Izlake Karate Šport »PosTOjna open 2011« in 6. POK3L OBčine OPLormca V soboto, 14. maja 2011, je v športni dvorani Šolskega centra v Postojni potekal 10. Mednarodni karate turnir »POSTOJNA OPEN«. Naslednjo soboto, 21. maja, pa je v športni dvorani Milenij v Oplotnici potekal 6. Pokal Občine Oplotnica. k la turnirju v Postojni je nastopilo 560 tekmovalcev iz 12 IN držav. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Sonja BALOH BAROVIČ, Patricija BUKOVINSKI, Tea LOPAN, Husein TAHIROVIČ, Tadej KOLANDER, Timotej ZUPANČIČ, Luka FERLIN in Almin SALKIČ. Vodila sta jih trenerja Miha KOVAČIČ ter Jernej SIMERL. Turnir v Postojni v zadnjih letih postaja eden izmed najmočnejših v Sloveniji, saj organizatorjem uspe pripeljati na tekmovanje veliko število tujih tekmovalcev, ki močno pripomorejo k številčnejšim ter kvalitetnejšim kategorijam. Vsi trboveljski mlajši tekmovalci, ki so nastopili samo v športnih borbah, so se pomerili s tekmovalci iz drugih držav. Husein Tahirovič je po zmagi v prvem krogu moral v drugem krogu priznati premoč nasprotnika. Timotej Zupančič je zabeležil dva minimalna poraza, enega v prvem krogu, drugega pa v repesažu. Luka Ferlin je izgubil proti tekmovalcu iz Italije, ki se je kasneje uvrstil v finale, vendar zaradi izvajanja kratkega repesaža ni imel možnosti nadaljnjega nastopa za medaljo. Precej smoleje imel TadejKolander, ki je proti nemškemu tekmovalcu zanesljivo vodil borbo k zmagi, a je tri sekunde pred koncem izvedel ročni udarec v telo, ki so ga sodniki ocenili za premočnega in dosodil direktno diskvalifikacijo kljub temu, da Tadej ni imel do takrat še nobene dosojene kazni. Pri dekletih je nastopila Sonja Baloh Barovič, ki je pogumno krenila v borbo s precej višjo hrvaško tekmovalko. Redni del in kasneje tudi podaljšek sta bila zelo izenačena, na žalost pa je ob koncu bila sodniška odločitev v prid nasprotnice. Mlajši tekmovalci so bili ob koncu tekmovanja malce razočarani, vendar sta njim trenerja razložila da je to šport, enkrat so zmage, drugič so porazi, s trdim delom pa pridejo boljši rezultati in medalje. V popoldanskem delu sta v katah nastopila Patricija Bukovinski in Almin Salkič. Patricija je pri kadetinjah po zanesljivi zmagi v prvem krogu v drugem izgubila proti predstavnici iz Nemčije. Almin, ki je nastopil v dveh kategorijah, je pri mladincih po dveh zmagah v finalu izgubil proti Plazarju iz Velenja, pri članih se je prav tako uvrstil v finale, kjer pa je bil tekmovalec iz Italije boljši. Z dvema srebrnima medaljam je Almin ponovno dokazal, da je trenutno drugi kataš v Sloveniji. V športnih borbah je nastopila Tea Lopan, ki je zanesljivo premagala dve nasprotnici, se uvrstila v finale, kjer pa je bila boljša Rističeva iz Kranja, ki je aktualna nosilka medalje iz mladinskega evropskega prvenstva v tej kategoriji. V Oplotnici je nastopilo preko 130 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. Glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ je v Oplotnico pospremil tri mlade Trboveljčane: Patricijo KOČNAR, Erika Tea KOŠMRLJA ter Luka PERCA. Vsi so nastopili v katah. Erik je v kategoriji malčkov kljub dobro izvedeni prvi šolski kati moral priznati premoč nasprotnika že v uvodnem nastopu. Svojo prvo medaljo v posamični konkurenci je osvojil Luka PERC med starejšimi dečki. Prav tako bron je v kategoriji mlajših deklic osvojila Patricija KOČNAR. Doseženi rezultati so lepa spodbuda in nagrada za marljivo delo skozi celotno šolsko leto, ki se počasi izteka. Trboveljčane čaka 5. junija še ekipno DP na Polzeli, izpiti za višje pasove in zaključek šolskega leta v sredini meseca junija. Besedilo in slika: Jernej Simerl, Bogdan Si meri PANDA PRVO- ROJENEC (KNJIŽ.) PROPA- GANDA SLOVENSKI NOVINAR GIACOMELLI DEL NA OBLAČILU IVAN ČARGO ZNOJ EH In zakaj te imenujejo . I OČESA PRAZNIK, POVEZAN Z VINOM TELICA (UUBK.) UDOBNO LEŽIŠČE ŽIVALSKI VRT NEKD. FR. DIRKAČ PROST SPROŽILO (REDKO) AM. IGRAL. WASHINGTON AM. IGRAL. ANDERSON KRAJ PRI ŠKOFJI LOKI TROLEJBUS (POG.) PRIP. ZA PRENOS EL ENERG. VOJAŠKI OBRAMBNI MANEVER NEKDANJA POŠTA PRE- ŠTEVANJE SLOVENSKA ZNAMKA ŠPORTNE OBLEKE REKA V BOSNI BOLGARSKO MESTO SLOVENSKI DIRIGENT (ANTON) KAR KAJ OZNAČUJE ŠVICARSKI LUKNJIČAST SIR HIŠA (IT.) DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI ČLOVEK, KI TEŽKO HODI STROKOVNJAKI ZA LATINSKE JEZIKE HRUP, VPITJE (EKSPR.) ZIMZELENO OBMORSKO DREVO ITALUANSKI PEVEC UBEŽNIKI PRED TURKI MRAK (STAR.) LANA TURNER ŽVEČENJE TOBAKA IZPOVEDNI PESNIK VELIKA KOLIČINA ČESA STREZAJ V UNIFORMI NAFTA (ANG.) AMERIŠKA IGRALKA (G.LEE) KAVBOJSKA VRV iWIBlii AFR. REKA jgf 1 J ZADETEK |1 J l 1 PRI NOGO- immmm metu NEKDANJI IT. DENAR DEL OČESA VELIKA BRITANIJA ZELIŠČE ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON RASTLINSKA BODICA ITALUANSKO OBMEJNO MESTO (ORIG.) USMERJENA DALJICA LATINSKI PREDLOG KAČA VELIKANKA PROSTOR ZA OBRT KAR KAJ ODDAJA, RAZŠIRJA (KNJIŽ.) 3 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo Nagradna križanka 10/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 03. 06. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.pL79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 11/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 010/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Miro Tekavec, Ulica talcev 1A/3, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Darja Odlazek, Vreskovo 26, 1420 Trbovlje -12,52 € 3 .Janez Perc, Vreskovo 32 a, 1420 Trbovlje - 8,35 € V________________________________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko POSEBNA PONUDBA BOMBETKE 5=6 6 KOM BOMBETK Z A CENO 5 KOM 1,00€ POSEBNA PONUDBA TRAJA 26.5 DO 8.6.2011 TRGOVINA JAKA TRGOVINA MAJ C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE C.ZMAGE 16 B,ZAGORJE TEL: 035660280 TEL:070812347 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 02.06.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBE1ICA YRAÖCVIÖ lllolej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: OS/56-74-157 Kuhamo s Staš o Zrezki s čemažem Sestavine: 4 puranji zrezki, 20 das blanširanega čemaža, čebula, strok česna, 2 dag masla, 5 dag kisle smetane, 10 dag gorgonzole, 10 dag skute, moka, sol in poper, jajce, drobtine Priprava: V ponvi segrejemo maslo in na njem hitro podušimo drobno narezano čebulo, narezan česen in čemaž. Primešamo kislo smetano, solimo, popramo in ohladimo. Ohlajeni zmesi dodamo na kocke narezano gorgonzolo, skuto in žlico moke ter premešamo. Puranje zrezke tanko potolčemo, do polovice obložimo s pripravljenim nadevom in prepognemo. Zrezke začinimo s soljo in poprom, potem pa spaniramo v moki, jajcu in drobtinah. Nato jih ocvremo in postrežemo. Dober tek! Staša Sestavljanje kope (danes) Bogenšperk. Na Zavrhu pa je preživljal svoj prosti čas. V Valvasorjevem lovskem dvorcu, ki je danes v privatni lasti, sta še ohranjeni na ogled lovska in viteška soba. Na cilju, po približno štirih urah hoje, so utrujene pohodnike čakale dobrote Društva podeželskih žena in deklet Dole pri Litiji. Lovski golaž za vse pohodnike pa so pripravili v lovskem domu. 11. TRaDicionami pohod PO OGLaitSKI POTI Eno najlepših krajevnih skupnosti v litijski občini, KS Dole pri Litiji, je 14. maja obiskalo rekordno število pohodnikov, željnih lepe, neokrnjene narave in vonja po dimu iz oglar-skih kop. Start pohoda Po oglarski poti /^b poti so pohodnikom oglarji, društva in domačini Dol pri-Wpravili zanimivo zgodbo o lesu, ki kroji vsakodnevno življenje, iz leta v leto manjšemu številu ljudi v Oglarski deželi. Sestavljanje kope (nekoč) Okoli 13 km dolga pot je pohodnike vodila iz starta pri Lovskem domu do oglarskih vasi Suhadole in Slavina. Tu so oglarji oglar-skih domačij Medved, Brinovec, Koletič, Medvešček in Odla-zek postavili na ogled gorečo kopo in prikazali pripravo lesa za kopo nekdaj (pripravo drv ročno) in danes (strojno) ter zlaganje kope. V Reki so tesači spravljali les iz gozda s konji in tesali »švelerje« (želežniške pragove), ki so jih najdlje delali prav v Oglarski deželi. Od tu pa je sledil spust do najnižje višinske točke pohoda, prečudovitega 8 m visokega slapa na reki Beni in takoj nato vzpon do najvišje višinske točke turistične kmetije Pr' Krjan. Tam oglarska pot počasi zaokroži po asfaltu proti cilju, na kateri pohodnike čaka še ogled Valvasorjevega lovskega dvorca na Zavrhu. Dvorec je iz 17. stoletja. Njegov gospodar je bil nekaj časa Janez Vajkard Valvasor, avtor Slave vojvodine Kranjske, ki je med leti 1672 in 1692 živel in ustvarjal na gradu Besedilo in slike: ŠkL Ust Drage bralke, cenjeni bralci! Maj se izteka. Ali je bil za vas vsaj približno tako lep, da bi lahko pritrdili mnenju tistih, ki pravijo, da je najlepši mesec v letu? Opojna narava, ki spodbudno vpliva tudi na zaljubljenost, je že dovolj velik razlog, da se maja pesniške duše ne morejo upreti zunanjim spodbudam. Verzi se kar sami od sebe povezujejo v izpovedi žeje po trajni potešitvi človekovega notranjega hrepenenja. Toda za uživanje majskih lepot ni treba biti pesnik. Vsakdo je sposoben občutiti bogastvo, ki se ga dotika. Če imate seneni nahod, morda ne delite teh misli, vseeno pa se lahko čudite fantastičnim svetlobnim odtenkom. Naj vam maj podeli moči za čas manj svetlih dni. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) rapsodija Maj je čas, ko se predrugači svet, čudno se bleščijo oči fantov in deklet. Maja ljubezen zaljubljene mesiče pošilja, je čas mladostnih sanj, cvetejo najlepše rože, in je težko biti sam. Maja se končajo vojne, sprti si podajo roke, sreča se, počasi, vrača med ljudi. Maja sem zajokal v svet /tega se sicer ne spominjam, bila je vojna/, a zdaj že dolgo, dolgo dričam se po njem, ga hvalim in preklinjam. Vlado Garantini »Moški so april, kadar dvorijo, in december, ko so poročeni. Dekleta so maj, ko so deklice, nebo pa se spremeni, ko so poročene ženske.« (William Shakespeare) Čebelica ljubi življenje, ki ga živi, ljubi delo, vsak dan leti. Ljubi cvetlice in trave, ljubi na listih sladke mane. Ljubi sonce, ki jo greje, in veter, ki jo nosi. Ljubi dež, da se odžeja , in noč, da si odpočije. Ljubi čebelarja, ki jo razvaja, hrani in napaja, ko narava na zaslužen počitek odhaja. Ljubi jo tudi ti, saj ti sladkega medu priskrbi. Andrej Režun UZIJTE MAJA KRAS! QMQLM Kadar se gibljemo v okolju, kjer vlada prijetno razpoloženje, se hitro nalezemo dobre volje in sproščenosti. Takrat čisto pozabimo na svoje tegobe, občutke osamljenosti in zapuščenosti. Darko Blaznik - Darčk 2AJRT Zazrt v vek prihodnji prazen žep obračam, prosjačim bolne za cekin, da kupim golo si življenje. Morda bežim v domišljijo od zemlje krutega objema, ki tak sebični kaže spaki njen obraz se, poln ljubezni, da strl bi navezanosti breme, ki g]~adi okope v oblakih s premikom črte časa v dni, ko bitje bo razblinjeno, ki v grehu in lenobi stoče, ko otepa se resnice sladke, da v izgorevanju trenutek zaživi, napolni iskra večne sreče srce, po luči hrepeneče. Segros MA / x / Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 27.5. ob 20.00 GOLA ZABAVA, rom.kom. Sobota 28.5. ob 20.00 PRAVI POGUM, vestern/ drama Nedelja 29.5. ob 20.00 GOLA ZABAVA Ponedeljek 30.5. ob 20.00 GOLA ZABAVA Torek 31.5. ob 20.00 Film teater: PRAVI POGUM Kino Izlake Nedelja 29.5. ob 19.15 PRAVI POGUM,vestern/ drama Gledat grem! Moram videöä Četrtek 26.5. ob 17.00|BRALNAMIŠKA Knjižnica Mileta Klopčiča, Vrtec in Društvo prijateljev mladine Zagorje Petek 27.5. ob 19.00 Otvoritev razstave -Kisovec se predstavi (aVla) Petek 10.6. ob 21.00 JAZZ ZAGORJE-Miha Debevc in Tomaž Rožanc Ponedeljek 30.5. ob 18.00 RICKY ob 20.00 JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA Torek 31.5. ob 18.00 ZAJČJA LUKNJA - drama NE SPREGLEJTE: Razstava otroških del Vrtca -Razstava bo odprta do 2.6. Četrtek 26.5. 2011 ob 18.00 lutkovna predstava BUBINE DOGODIVŠČINE -KD lutkovna skupina »LUČKA« - predavalnica DD (vstopnine ni!) Četrtek 26.5. 2011 ob 17.00 Filatelistična razstava FIMERAin FIRAMLA2011 (do 29.5.2011) Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Od 26. do 29. 5. 2001 - RDEČI REVIRJI Sreda 1.6. ob 20.00 JAZ SEM ČETRTI, akcija Četrtek 2.6. ob 19.00 JAZ SEM ČETRTI Petek Četrtek 26.5. ob 20.00 JUTRI, KOSE JE ZAČELA VOJNA Sobota 4.6. Petek VOJNA 27.5. ob 18.00 JUTRI, KO SE JE ZAČELA Nedelja 5.6 Sobota ob 20.00 28.5. ob 18.00 mm JUTRI, KO SE JE ZAČELA Sreda 8.6. ob 20.00 VOJNA RlCKtf Četrtek 9.6. 3.6. ob 18.00 in 20.00 USODNI, romanca ob 18.00 JAZ SEM ČETRTI ob 20.00 USODNI ob 18.00 USODNI ob 20.00 JAZ SEM ČETRTI ob 20.00 HITRO MAŠČEVANJ akcija Nedelja p 29.5. ob 18.00 JUTRI, KOSE JE ZAČELA VOJNA ob 20.00 RICKY /m Festival Rdeči revirji 2011 Začetek RR v četrtek, 26. moja 2011, oi> 17.00 uri, v Knjižnici Antona Soneta i» b» tzajal vat de nedelje zvečer. - odprtje razstarve iBmBOta SiBce^iČDSki, - ulične in plesne predstave, delavnica stripa, gledališke predstave in i m provmcge x geatdmi jfiioieai, koncerti, filmske in Uitkgvoe predstave Ne zamudite! 10 ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve /Fifenm SLAVICA MARN, s p. Vtmafco 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motoma vozila • traktorje * delovne stroje * motocikle • športne Izpuhe IZPLAČILO TAKO, I! < GSM: 031/503 140,051/633 832 E-mail: tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi IN MEMORIAM ANTONU LOZINŠKU - LONGITU V začetku devetdesetih in skoraj do 2005 smo Zasavca zvestim naročnikom vsak četrtek dostavljali v poštne nabiralnike in na prodajna mesta širom po Zasavju. Novinarji so kak teden preje pa vse do zadnjih ur mrzlično prinašali članke, v redakciji smo jih razvrstili in uredili, nosili strani k oblikovalcu, jih še enkrat korigirali in potem nesli v tiskarno, v četrtek zgodaj zjutraj pa distribucija. Raznašanje je bilo pravzaprav sklepno dejanje pri ustvarjanju časopisa. Tu je bil naš Tonček, Longi smo mu rekli, nepogrešljiv. Prepričan sem, da se marsikdo spomni kuštravega fanta, ki je s Petrom našega Zasavca pravočasno spravil do bralcev. Lani je minilo dvajset let, odkar se je Longi odrekel pijači in se pridružil skupini, ki je pod strokovnim vodstvom premagovala začetne težave zdravljenih alkoholikov. Longitu je uspelo. Uredil si je življenje, našel delo, naredil vozniški izpit in poleg tega še vsakih štirinajst dni raznašal Zasavca. Kakih deset let je to počel. Prav tako nam je velikokrat pomagal pri dostavi posameznih strani k oblikovalcu in nazaj v uredništvo. Lansko spomlad sva se začela pogovarjati, da bi za dvajseto obletnico njegove abstinence napisal zgodbo o Longitovem uspehu, pravzaprav o njegovi zmagi. Že preje mi je večkrat pripovedoval kako globoko je že zabredel, bil pravzaprav na popolnem dnu človeškega bivanja, pa je s trdno voljo in željo naredil preobrat in se izkopal. Žal pa je takrat zbolel za rakom in so ga terapije zelo izčrpavale, da sva dogovor prestavila na čas, ko bo močnejši. Pa je bil rak močnejši... In smo ga 23. maja pospremili k zadnjem počitku. MM V mali oglasi r ... ................. ^ Mali oglasi so ;a fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavci, Cesta zmage 3. 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo c glasov, ki oglašujejo Storitvene dejavnosti,če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta.Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Po ugodni ceni prodam novo leseno posteljo - 160x200. Info: 031 750 585 ali 03 081 604 240. Oddam Oddam dvosobno opremljeno stanovanje - 75 m2, v hiši na Dolu pri Hrastniku. Info: 040 227 750. Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Buli Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www. nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (rti za objavo): r > v v Kofetkanje s preteklostjo Tudi JaicoB Gau. grg v KeunoRain ■y apisa o temu nadvse izobraženemu ^kastelanu z Gamberka nikakor ne moremo zaključiti, ne da bi omenili njegovo romanje v Kelmorajn. Vemo že, da je s svojim ugledom skrbel za pravno varnost cistercijanskega samostana v Stični. Pa, da je bil v njegovemu času opat tega samostana njegov sin Urban. V Stiški kroniki beremo, da je Stična duhovno in upravno spadala pod ‘cisterco mater* v Rein-u na Štajerskem. Tako je prišlo do tega, da se je skupina posvetnega in duhovnega plemstva odločila poromati v dolino Rena in obiskati obe, tedaj močno obiskani romarski središči, Aachen in Köln. V tej skupini zasledimo tudi Jakoba Galla, pa le to, saj sicer podatkov, kako so romali in koliko se jih je vrnilo, nimamo. Začelo se je pa s čaščenjem relikvij in romanje k njim najprej v Aachnu. Karel Veliki je v svojemu času tamkaj pozidal svojo dvorno cerkev in za relikvije, prinesene iz križarskih vojn, dal leta 1237 izdelati posebno imenitno Marijino skrinjo, * Mala katedrala* imenovano. Med njimi je bila najpomembnejša porodna obleka Device Marije iz rumenkasto bele volne; svetonočne plenice deteta Jezusa iz temno rumenega volnenega blaga; s Kristusovo krvjo namočen prt, ki ga je imel Kristus na križu okoli ledij in tančico, v katero je bilo zavito telo Janeza Krstnika po obglavljenju. Po podatkih iz Aachener Chronik je prišlo leta 1454 v Aachen toliko slovenskih (Windischen) in ogrskih romarjev, da so morale oblasti zaradi opreznosti zapreti mestna vrata in spuščati romarje le po skupinah, posameznim narodnostim pa so oddelili pri kazanju svetinj določena mesta. Slovencem na primer mali cerkveni trg. Procesija slovenskih romarjev je darovala več kot 140 voščenih sveč, veliko njih je bilo omotanih z denarjem. V Aachnu so prebili slovenski božjepotniki do 14 dni, rajši kak dan več. Romarjem se namreč ni nikamor mudilo, saj jih je poleg vere gnala še želja po neznanem. Že po poti tja so bili deležni velike pozornosti in darov. Tako v Aachen kot v Köln (ljudsko:Kelmorajn - Köln am Rhein), so se romanja vrstila le vsakih sedem let. Zaradi nevarnosti pri romanjih -bolezni, roparski napadi - je cerkev blagoslavljala romarje pred začetkom potovanja s posebno molitvijo; romarji so, tisti, ki so kaj imeli, napravili tudi testament. Kot ‘dodatno varovalno sredstvo* so romarji, vraževerni kot so bili, uporabljali razne ‘močne molitve*, žegne in zagovore. Za vsak slučaj! Romar V dokaz, da so romanja te najstarejše romarske poti v Aachen opravili, so domov nosili spominke: printe -tanke okrogle medenjake z vtisnjeno podobo (kot naši lecti) in kot posebnost ‘aachenske rogove*. Bili so lončeni, nanje so romarji trobili ob vsakokratnemu kazanju svetinj. (Iz slovenskega ljudskega izročila poznamo, da so romarji iz tistih časov doma vedno, ko se je pripravljalo na nevihto, trobili na svoj ‘ahenski rog* v upanju, da bo ‘huda ura* prešla. Op.p.). Takrat so v Aachnu zvonili tudi vsi zvonovi, mestni stražniki srednjih mestnih vrat pa so trobili svoboden vstop v mesto tistih štirinajstih dni za vse tiste, ki so bili izgnani iz mesta iz kakršnega koli razloga. Ko je 23. julija 1164 nek visok plemič iz Milana pripeljal v Köln svetinje Svetih treh kraljev, je postal Köln za Aachnom glavni in najbolj znamenit romarski center tedanje Evrope. Tudi zanj je veljal sedemletni vrstni red čaščenja relikvij. V Kölnu je bilo prvenstveno bivališče in oskrbovališče slovenskih romarjev staro romarsko gostišče Ippenwald. V temu gostišču so romarji dobili za obrok ‘dober kos kruha, skledo boba, dober kos slanine in vsak še pinto (bokal) vina. Ob postnih dneh pa kruh, polenovko kuhano v olju in holandski sir*. Stroške bivanja in prehrane božjepotnikov so nosili mestni magistrat, razni samostani in imenitnejši ter premožnejši meščani. Romarji v Kelmorajn k relikvijam svetih Treh Kraljev so s seboj nazaj domov nosili kot varovalno sredstvo (spet vraže) tako imenovani svetokraljevski listek. Tega so doma pritrdili nad vhodna vrata ob napisu G+M+B. Slovenski romarji večinoma niso romali posamič. Iz več krajev so se zbrali v večje ali manjše skupine in nato v procesiji poromali na božjo pot. Te skupine so vodili posebni vodniki, imenovani vojvode. Vojvoda je bil dobro poučen o poti, poznal je vse legende in čudeže svetega cilja. Skrbel je za red ter bil posrednik med duhovniki in ljudstvom. V raznih sporih pa je bil moder razsodnik. V romarskih središčih, tako v Aachnu kot v Kölnu, je celo obstajalo romarsko sodišče s sodnikom in dvanajstimi prisedniki. Ti so razsojali prepire in kazniva dejanja med romarji in prebivalci mest. Iz leta 1757 obstaja v leškemu rokopisu legendarni zapis o smrti Svetih treh kraljev, ki pravi: Nih svete truple she dandanashni leshio notri j v Kelin (Njihova sveta trupla še dandanašnji ležijo notri v Kölnu). Z odlokom dunajske dvorne pisarne z dne 30. januarja 1776 je bilo dokončno ‘za vse večne čase* prepovedano vsako romanje cesarskih podložnikov k svetinjam v Porenje. Naj zaključimo z Jakobom Gallom. Ne vemo, se je vrnil ali ne, o njem se ne piše nič več... Piše: Marjan Klančnik Ustvarjalna/Oglas ŽIRIJA: Danica Pirečnik (predsednica), Branka Potočnik Krajnik, Mitja Venišnik. ZLATO PRIZNANJE Z ODLIKO 94 točk: OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi, zborovodkinja Mojca Zupan. ZLATO PRIZNANJE 84 točk: OPZ Adamčki OŠ Luisa Adamiča, Grosuplje, zb. Andreja Bolkovič 80,3 točk. MPZ OŠ Škofljica, zb. Mateja Novak 80 točk: OPZ OŠ Franceta Bevka, Ljubljana, zb. Marija Zupan 80 točk: OPZ OŠ Brezovica pri Ljubljani, zb. Sonja Sojer 80 točk: MPZ GŠ Zagorje ob Savi, zb. Klemen Benko SREBRNO PRIZNANJE 79 točk. OPZ OŠ Milana Majcna, Šentjanž, zb. Suzana Tratnik Umek 76.7 točk: OPZ OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana, zb. Nuška Zakrajšek 74, 7 točk: OPZ OŠ Žužemberk, zb. Katja Avsenik 73.7 točk: OPZ OŠ Ledina, Ljubljana, zb. Dalila Beus 73 točk: Otroški zbor Deorina Polovinke, Kočevje, zb. Matevž Novak 73 točk: OPZ Kresničke OŠ Loka, Črnomelj, podružnica Adle-šiči, zb. Majda Veselič 72.7 točk. OPZ OŠ Stična PŠ Muljava, zb. Bojana Mulh 71, 7 točk. OPZ Sonček OŠ Krmelj, zb. Suzana Trtnik Umek BRONASTO PRIZNANJE 68,0 točk. OPZ Češmin, OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, PŠ Čemšenik, zb. Irena Hudi 68 točk: OPZ OŠ Jurija Dalmatina, Krško. zb. Damjana Mlakar 68 točk: DPZ Zvezda, Dobova, zb. Aljaž Božič POSEBNA PRIZNANJA: Najboljši otroški zbor: OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi, zborovodkinja Mojca Zupan Najboljši mladinski zbor: MPZ OŠ Škofljica, zb. Mateja Novak Najboljši dekliški zbor: DPZ Zvezda, Dobova, zb. Aljaž Božič Najboljši zbor, ki je prvič nastopil na tekmovanju: OPZ Adamčki OŠ Luissa Adamiča, Grosuplje, zborovodkinja Andreja Bolkovič Priznanje zborovodji za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi: MOJCA ZUPAN, za izvedbo skladbe Danila Švare PASTIRC PA PASE OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi Priznanje za najboljšo izvedbo izvirne slovenske skladbe SONJA SOJER: za izvedbo skladbe Tadeje Vulc BOTRICA LISICA OPZ OŠ Brezovica Priznanje zborovodji za najboljšo izbiro sporeda: MOJCA ZUPAN OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi Priznanje za najboljšega korepetitorja: URŠKA VIDIC, OPZ Cicido GŠ Zagorje ob Savi Nagrada skladatelju za noviteto: Tadeja Vulc Besedilo in slike: StaR CICIDO Češmin Deorina Polovinke Kočevje Mle,BniaRQ.Biiii,Qi Tjettp^aiii-j^ BiHaLe&v/ v< BažarteMeui 26. in 27. 4. 2011, je v srbskem Požarevcu potekalo 8. mednarodno tekmovanje pihalcev, ki se ga je zelo uspešno udeležila tudi učenka Glasbene šole Zagorje flavtistka Nika Pavlič. Osvojila je 1. mesto in bila absolutna zmagovalka vseh kategorij flavte z doseženimi 99 točkami. Zato je prejela tudi naziv LAUREAT tekmovanja. Njena mentorica je Nataša Burger, korepetitorka pa Urška Vidic. TavVj. Gamberški nedeljski kola(č)z