280
Politični pregled.
Dr. Heilsberg. — Na Dunaji je umrl jeden najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovencev dr. Heilsberg. Bil je še le 54 let star. Rojen je bil na Dunaji, kjer je dovršil svoje študije in si pridobil juridičin in medicinski doktorat Stajarei so ga že več let volili v deželni in državni zbor, kjer je kaj rad porabil vsako priliko, da je zabavljal proti Slovencem. Bil je v načelstvu Zjedinjene levice.
Shod sokolskih društev, bode v Levovu povodom deželne razstave. K temu shodu se pa niso povabila češka sokolska društva in to gotovo iz političnih ozirov. Poljaki niso naklonjeni Čehom.
Ogerske zastave na Hrvaškem. — Ob intronizaciji novega zagrebškega nadškofa dal je ban na vladnem poslopji razobesiti ogersko zastavo. Zaradi tega ga je interpelovai Frank v deželnem zboru. Ban mu je odgovoril, da ima pravico to storiti, ker se tudi na Ogerskem razobešajo hrvaške zastave
Slovenske šole v Gorici. — Deželni šolski svet je bil naročil goriški občini, da osnuje slovensko ljudsko šolo. Mestni zbor se je pa proti temu ukazu sklenil pritožiti na ministerstvo. Stem je mestni zbor vso stvar zavlekel za jedno leto, ako tudi s pritožbo sicer ničesa ne opravi. Gospodje na Dunaji Slovencem niso posebno naklonjeni in ne bodo hiteli z rešitvijo pritožbe. Ko bi vladni krogi na Dunaji bili bolj Slovencem naklonjeni, bi se tudi v Grorici ne upali delati tacih upor.
Slovenske šole v Trstu. — če tudi se je dokazalo, da je dovolj slovenskih otrok v Trstu, vendar je namestni-štvo odklonilo osnovo slovenske šole. V" svojem utemeljevanji pravi, da je več slovenskih šol v okolici, katere lahko obiskujejo slovenski otroki. Te šole tudi vzdržuje tržaška občina in niso toliko oddaljene od mesta, da bi se občina mogla siliti, da osnuje še v mestu slovensko šolo. Lepo je to. Otroci naj hodijo iz mesta na kmete v šolo. Kaj tacega pač ni nikjer drugje na svetu.
Hrvaška gimnazija v Reki je že dolgo bila Madjarom trn v peti in delali so z vsemi silami na to, da se spravi iz Reke, da ne bode več spominjala, da je Eeka hrvaška. To se bode sedaj zgodilo. Hrvaška vlada je že sklenila seveda po želji madjarske, da se gimnazija premesti v Sušak. Oi sabora bode letos že zahtevala 400.000 gld. da se zgradi novo gimnazijsko poslopje v Sušaku Opozicija se bode pač temu z vsemi silami protivila, ali njeno upiranje ne bode nič pomagalo, kajti vladni kimovci imajo večino in bodo vse privolili, kar bode ban zahteval. Tako bode Eeka zgubila zadnjo sled hrvaštva. Naj pre] se je iz Reke premestilo hrvaško sodišče, sedaj se še gimnazija. Sicer se pa ne ve, če bode to naposled za Madjare imelo tako ugodne posledice, kakor mislijo. Italijani so Madjare podpirali le iz sovraštva do Hrvatov. Ko zgine hrvaška gimnazija iz Reke, utegnejo se kmalu pokazati huda nasprotja mej  Italijani in Madjari.
Civilni zakon na Hrvaškem. — V ogerski gospodski zbornici je ban hrvaški zagovarjal civilni zakon in tudi glasoval zanj. čisto dosledno je torej, ako ga bode skušal tudi uvesti na Hrvaškem Hrvaška vlada že deluje na to. Za civilni zakon je pa tudi velik del stranke prava, zmerna opozicija, ki pa v zboru skoro nič zastopana ni, pa odločno proti civilnemu zakonu. Brez težav pa uvedenje na Hrvaškem ne bode šlo. Ta stvar bode napravila razpor mej vladno stranko. Kar je duhovnikov v vladni stranki bodo seveda izstopili, in za njimi pojdejo še nekateri drugi. Saboi ima mnogo viri-listov, grajščakov, ki navadno ne  prihajajo k sejam, ki   bodo
281
najbrž v veliki večini glasovali proti civilnemu zakonu. Odločevali bodo pa najbrže Srbi, katerih so važna opora vlade, če bodo Srbi se izrekli proti civilnemu zakonu, pa vlada ne bode prodrla ž njim. Stvar je torej le od tega odvisna, če bodo se še sporazumeli katoliki in pravoslavni.
Nemadjarske narodnosti na Ogerskem se začenjajo vedno bolj zavedati in se pripravljajo na odpor proti Madjarom. Kumunski, srbski, in slovaške vodje imeli so nedavno sestanek na Dunaji in v glavnih potezah sestavili program novi skupni stranki. Sedaj pa skličejo kongres odposlancev raznih nemadjarskih narodnostij, da se posvetuje o osnovi nove stranke. Ko bi pa vlada kongres prepovedala, pa hočejo se tajno organizovati. Mi želimo nemadjarskim narodnostim najboljšega vspeha. Da niso tako dolgo držale rok križem, bi njih stanje ne bilo tako žalostno. Baš s tem, da se niso dovoij udeleževale političnega življenja, ^so pomagale Madjarom do nadvlade Največ so zakrivili Eumuni, ki t o nastopili popolnoma pasivno politiko v veliko veselje Madjarom. Pasivna politika je veliko težavneja nego še aktivna in ž njo se le redkokje kaj doseže.
Bolgarija. — Nezadovoljnost napram Stambulovu je vedno večja. Dan na dan se razkrivajo no\a nasilstva, katera je on prcuzroČil i v političnem i v zasebnem življenji. Po došlih poročilih moral je biti on pravi trinog. Kolikor je še Stam-bulov pri odstopu imel pristašev, obrnili so se zdaj vsi od njega. Vkljub temu pa ostane on aroganten do skrajne meje. Kobuižan mu je svetoval, da naj zapusti Bolgarijo, toda on tega noče storiti — Dne 15. t. m. bil je v Sofiji velik ljudski shod, katerega se je udeležilo več tisoč ljudij. Zborovanje je trajalo pozno v noč Udeležniki so soglasno vsprejeli resolucijo, s katero se j oživlja Kobuižan, na takoj izpusti bivšega ministerskega predsednika Karavelova in vse druge politične žrtve Stambulova. Po shodu se je zbralo pred Črno džamijo, v kateri se nahajajo ječe, nad 6000 osob, ki so priredile Karavelovu viharne ovacije. Odtod je šla zbrana množica k Stambulovu in demonstrovala proti njemu.
Rusija. — Mej anarhisti postalo je nekako moderno, da so si pričeli za svoje žrtve izbirati največje glave. V Franciji je anarhistična roka umorila predsednika, v Italiji je anarhistična napetost poskušala umor na poslanske zbornice predsednika itd. in zdaj prišli so kakor se poroča iz Petrograda ondi na sled anarhistični zaroti, ki je nameravala atentat na carja. Policija je zaprla namreč dva poljska dijaka in neko žensko, pri katerih so našli bombo, narejeno iz angleškega materijala. Dognalo se je, da so ti nameravali umoriti carja.
Francija. — Narodni praznik, obletnica razdejanja bas-tile se dne 14. julija letos vsled smrti Carnotove ni tako slovesno praznoval kakor sicer. Slavnostnih predstav brez vstopnine v gledališčih ni bilo in drugih velikih oficijelnih parad tudi ne. Vlada je denar, ki se je sicer v to potrosil letos dala v dobrodelne namene Ljudske slavnosti so se pa vse-jedno vršile. Tudi te je s početka pariško mestno starešinstvo nameravalo zabraniti, a jih naposled z ozirom na to, da bi to izvestne obrtnike in podjetnike, ki ob tej priliki mnogo zaslužijo in si tako rekoč preskrbe za slabeje čase, preveč zadelo, vendar le dovolilo. Ljudsko razveseljevanje vršilo se je torej kakor druga leta,
Španija. — Na Spanjskem so razmere kaj žalostne. Ne samo, da anarhisti vznemirjajo dan za dnevom svet s svojimi nečloveškimi atentati in ne samo, da ima krona ondi se boriti proti tem prekucuhom, ampak ima še druge nevarne sovražnike, ki hočejo prekucniti kraljestvo in hrepene po republiki. V raznih mestih se republičani zadnje dni kar očitno pripravljajo na revolucijo. Razdelili so že mnogo orožja Po nekod so se primerile velike protidinastične demonstracije. Ylada je na dotična mesta odposlala večja krdela vojaštva, boji se pa, da bi se revolucionarna agitacija razširila čez celo deželo.
Azija. — Nemiri na Koreji, ki so provzročili razpor mej Kitajci in Japonei so se zadnji' čas zopet ponovili. Inte-resovane evropske velevlasti si prizadevajo da razpor poravnajo. Anglija se je ponudila za posredovalko in tudi Eusija si prizadeva zaprečiti, da ne nastane vojna mej Kino in Ja-ponom. Z ozirom na to, da Japan, predno ni zopet vse mirno na Koreji, bcČe ondi tudi svojo veljavo imeti, lahko še pride do vojne nuj nfpcminanima kraljestvoma.