Srednjeročni program razvoja podjetja
Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 6. januarja letos sprejel srednjeročni program razvoja podjetja, ki predstavlja osnovne koncepte poslovne politike podjet-
—	poprečno letno stopnjo rasti pnevmatike 18 %,
—	poprečno letno stopnjo rasti gumijevega tehničnega blaga pa 3%.
Francka Slapar, dipl. ekonomist
ja za obdobje 1971—1975. Omejila bi se le na glavne značilnosti tega programa.
IZHODIŠČA, NA KATERIH TEMELJI PROGRAM Program razvoja temelji na dosedanjem razvoju podjetja, tržnih analizah, obstoječih pogojih poslovanja in pričakovanih spremem-
Za leto 1975 predvidevamo, da bo domači trg potreboval 143.000 ton gumijevih izdelkov. Naše podjetje predstavlja približno 21 % vseh proizvodnih zmogljivosti gumarske industrije. Zaradi boljše izkoriščenosti kapacitet je ta delež dejansko 30 fl/o. V srednjeročnem programu se predvideva vsaj tolikšna udeležba.
Droizvodnjs
v 000 t
bah v splošnih družbeno ekonomskih pogojih.
Razvoj podjetja je bil v preteklih letih zelo dinamičen in učinkovit. To nam potrjuje že podatek, da se je v obdobju 1966—1969 povečal celotni dohodek za 54,5%. Na podlagi analize trga pričakujemo do leta 1975
Iz tržnih analiz ugotavljamo tudi, da postaja naravno usnje vse bolj iskano blago, predvsem na tujih trgih. Tržna ocena za kemične izdelke in umetno usnje je napravljena na podlagi razvoja kemične industrije kot celote, ki se je v preteklih letih razvijala zelo hitro — hitreje kot celotna industrija.
OBSEG PROIZVODNJE IN
PRODAJE SE BO POVEČAL
ZA 2,3 KRAT
Predvidevamo, da bo proizvodnja do leta 1975 še močneje naraščala kot doslej, saj se bo celotni dohodek povečal od leta 1970—1975 za 132 % in bo dosegel v letu 1975 778 milijonov din.
Proizvodnja gumijevih izdelkov bo narasla od 20.800 ton v letu 1970 na 46.000 ton v letu 1975. Povečala se bo predvsem proizvodnja pnevmatike, in sicer za 140%, tako da bo dosegla v letu 1975 38.000 ton, medtem ko bo proizvodnja gumeno tehničnega blaga porasla za 69 % in bo proizvedeno v letu 1975 8.400 ton teh izdelkov. Struktura in dinamika rasti proizvodnje gumijevih izdelkov je razvidna iz naslednjega diagrama:
V	letih 1970—1975, predvsem pa v letih 1974 in 1975, se bo močno povečala tudi proizvodnja kemičnih izdelkov, saj bo od 220 ton v letu 1970 dosegla 3.000 ton v letu 1975, in pa proizvodnja umetnega usnja, ki se bo v tem obdobju povečala za 166 % in v letu 1975 dosegla 5.400 ton.
Ponudba gumijevega blaga se bo v letih 1971—1975 močno povečala in se bodo s tem zaostrili tudi prodajni pogoji. Vzporedno s povečanjem proizvodnje bo moralo podjetje stremeti za čim večjo rentabilnostjo poslovanja, kajti le tako bo sposobno uspešno konkurirati s cenami posameznih izdelkov na domačem in tujih trgih.
IZVOZ SE BO POVEČAL
NA 7.500.000 3
V	srednjeročnem programu se predvideva močan porast izvoza, in sicer od 2.117.000 $ v letu 1970, na 7.500.000 $ v letu 1975. Izvoz izdelkov bo usmerjen izključno na konvertibilno področje. Glavni delež bo še vedno zavzemala pnevmatika z 80%, ostalo pa odpade na gumeno tehnično blago, naravno in umetno usnje. Da bo postavljen plan izvoza realiziran, je nujno potrebna obdelava trga, utrjevanje dobrih odnosov z ostalimi partnerji in iskanje novih možnosti za plasman (diagram).
INVESTICIJSKA IZGRADNJA
ŠE ŽIVAHNEJŠA KOT DOSLEJ
Plan proizvodnje in s tem prodaje za naslednje obdobje je torej zelo smelo začrtan. Ker ima podjetje že razmeroma dobro izkoriščene kapacitete, bo potrebno za uresničitev plana povečati obstoječe kapacitete in so zato precejšnja sredstva namenjena za investicijsko izgradnjo. V obdobju 1970— —1975 bo samo za osnovna sredstva vloženo skupno 400 milijonov din. Glavni investicijski programi v tem obdobju so:
—	program izgradnje oz. povečanje kapacitet avtopnevmatikar-ne. Do leta 1972 se predvideva izgradnja I. faze avtopnevmatikarne, kjer bo pretežno proizvodnja klasične — diagonalne pnevmatike. V obdobju 1973—1975 pa se planira izgradnja II. faze, ki predvideva skoraj 100 % povečanje kapacitete, in sicer predvsem radialne pnevmatike;
—	v letu 1971 se predvideva povečanje proizvodnje umetnega usnja in gumiranega tekstila prav tako v novih prostorih v obratu
II;
—	proizvodnja ostalih kemičnih izdelkov, lepil in vulkolana pa naj bi se povečala v letu 1974.
Vzporedno s tem so znatna sredstva namenjena za povečanje in rekonstrukcijo proizvodnje ostalih
izdelkov, za izgradnjo lastne toplarne, za izgradnjo kompresorske in preizkusne postaje in skladišča gotovih izdelkov ter nabavo lastnega centra za elektronsko obdelavo podatkov. Program investicij temelji na lastnih sredstvih, deloma pa bo moralo podjetje za uresničitev investicijskih programov najeti bančne ter komercialne in inozemske kredite.
USTREZNI KADRI SO POGOJ
ZA REALIZACIJO PROGRAMA
Pri tako postavljenem programu je nujno, da se poveča tudi število zaposlenih z ustrezno izobrazbo. Srednjeročni program predvideva, da bo konec leta 1975 v podjetju 3.900 zaposlenih. V tem obdobju
se bo torej število zaposlenih povečalo letno povprečno za 6,5%, medtem ko bo povprečna letna stopnja rasti proizvodnje 18,5 %. Plan zaposlovanja namreč ne temelji le na povečevanju fizičnega obsega proizvodnje, pač pa upošteva tudi novo mehanizacijo in tehnologijo dela in predvideva znaten dvig storilnosti. Dinamika porasta zaposlenih v primerjavi s povečanjem proizvodnje je razvidna iz naslednjega diagrama:
Poleg povečanja števila zaposlenih je za uresničitev programa potrebno zagotoviti tudi ustrezno strukturo zaposlenih. Zaposlovanje bo potekalo v skladu z dosedanjo kadrovsko politiko, ki temelji na (Nadaljevanje na 3. strani)
28. januarja se je mudil na obisku v naši tovarni g. BENIAMINO OLIVI, generalni sekretar direkcije za informacije pri Evropski gospodarski skupnosti. Spremljal ga je tov. Borut Plavšak iz sekretariata za informacije pri republiškem izvršnem svetu.
Beniamino Olivi je gost Društva novinarjev Slovenije, kamor so ga povabili, da podrobneje spozna gospodarske uspehe naše republike.
Pri nas so ga sprejeli predstavniki podjetja, ki jih je vodil namestnik direktorja inž. Helmut Turzanski.
V razgovoru, ki je trajal skoraj dve uri, se je g. Olivi najprej zanimal za razvoj Save, za samoupravne odnose (predlaganje — sklepanje — izvrševanje), za uvoz in izobraževanje.
»Kar pa se tiče Jugoslavije v Evropski gospodarski skupnosti pa vam lahko povem, da ste v zelo, lahko rečem v priviligiranem položaju. To predvsem zaradi vaše neuvrščenosti in umirjene politike in seveda tudi zaradi sosedstva z državami Evropske gospo-
darske skupnosti. Pogodba, ki jo sedaj pripravljajo za podpis — nanaša se v glavnem na kmetijske izdelke — bo za Jugoslavijo zelo ugodna in pomeni začetek vključevanja v to skupnost.«
Po razgovoru si je g. Olivi ogledal nekatere proizvodne delovne enote. Vprašal sem ga za njegove vtis.e.
»V Jugoslavijo prihajam dve leti in moram reči, da je vaš napredek očiten. Posebno to velja za Slovenijo. Stiki, ki sem jih imel z Jugoslavijo so bili vedno zanimivi in moram reči, da sem se marsičesa naučil pri vas. Vse vam gre bolje kot nekdaj, gospodarske in politične zamisli so bolj jasne. Predvsem v pogledu ekonomike so vtisi zelo interesantni. Mislim, da morate tako naprej.«
O Savi pa: »Nisem gumar, sem novinar, pa vendar sem dobil vtis, da je Sava moderno podjetje, da ima dobro vodstvo in da je tudi zaščita delavca zelo dobra. Imate veliko možnosti za prodajo na tujih tržiščih in tudi v okviru trga Evropske gospodarske skupnosti.«
JOŽE ŠTULAR
PSIHOLOGIJA
V P O D J E
Šele pred kratkim smo tudi v Savi zaposlili psihologa, šele pravim zato, ker bi v naši delovni organizaciji moral biti že dolgo. No, zdaj ga imamo in ker bo njegovo delo zanimivo ne samo za strokovne službe in zato, ker o tem področju dela večina nas ve malo ali skoraj nič, sem poprosil tov. Aleksandra Stojanoviča za naslednji razgovor:
Psihologija kot humanistična veda se je razmeroma kmalu uveljavila v industriji. Kakšni pa so bili vzroki?
Psihologija v svetu, zlasti pa pri nas, je mlada veda, ki se v zadnjih letih pojavlja v najrazličnejših oblikah človekovega udejstvovanja. V industriji jo zasledimo v času prvih racionalizatorskih sistemov v Ameriki v času Tay-lorja, Forda in ostalih. Zahteve po uvajanju in upoštevanju zaključkov takratne psihologije je narekoval sam proces in proizvodni program dela velikih kapitalističnih družb v lovu za dobičkom. Zahvaljujoč napredku tehnike in globokim družbenim spremembam pa je danes ravno človek, neposredni proizvajalec v središču interesov vseh onih, ki proučujejo človekovo delo — od njegovega tehničnega aspekta do njegovih družbenih reperkusij.
in tehnike za pravilno razvrstitev delavcev na delovna mesta,
—	formulirati metode za najracionalnejšo uporabo človekovih psihičnih sposobnosti in fizične energije,
—	organizirati in sistematizirati program izobraževanja tako, da se zajamči popolen razvoj in naj-ekonomičnejša uporaba človekovih sposobnosti,
—	določiti optimalne pogoje dela,
—	uporabiti metode za najuspešnejše motiviranje delavcev za delo.
Industrijska psihologija v Savi?
Na področju industrijske psihologije ni bilo v našem podjetju narejenega mnogo, gotovo pa si marsikdo samo okvirno predstavlja, kakšno naj bo delo psihologa. Sam menim, da bi v začetku moje delo obsegalo naslednje naloge:
—	analiza delovnega mesta (proučevanje nekega dela, načina njegovega opravljanja, dolžnosti in odgovornosti na delu, pogojev dela itd. Analiza delovnega mesta je dolgotrajen postopek, ki ga ne moremo enačiti z opisom dela, ker je ta le izsek iz analize delov-
T «1 U
nega mesta. Zato se bomo morali v začetku zadovoljiti le z opisi delovnih mest in dela. Analiza delovnega mesta je osnovni pogoj za uspešno kadrovanje);
—	uporaba tehnik za ugotavljanje lastnosti in sposobnosti, ki jih delo zahteva (namen tega je ugotavljanje določenih osebnostnih potez, sposobnosti, interesov, stališč itd., posledice pa racionalna razporeditev delavcev na delovna mesta);
—	izbor najustreznejših metod za uvajanje delavcev, spremljanje in ocenjevanje uspešnosti treninga (profesionalnega);
—	progresivno izobraževanje vodilnega kadra (ni namreč nobenega racionalnega opravičila, da lahko z zelo kompliciranimi stroji delajo samo visokokvalificirani in tehnično maksimalno usposobljeni kadri, s človekom, ki pa predstavlja najbolj zamotan sistem, pa smejo upravljati na tem področju le redko kvalificirani ljudje). Takšni tečaji bodo zajemali praktične napotke za, s stališča medsebojnih odnosov, naj-
Aleksander Stojanovič
uspešnejše kontaktiranje z neposrednimi proizvajalci;
— ocenjevanje doprinosa delavcev pri delu, kar naj služi kot osnova za določanje višine osebnih dohodkov in je obenem del analitične ocene delovnih mest. Pri tem je treba ločiti ocenjevanje neposrednih proizvajalcev od oce-
njevanja v administraciji (objektivni — subjektivni kriteriji);
—	urejanje interpersonalnih odnosov v kolektivu;
—	izbor in predlaganje kadrov za napredovanje;
—	uporaba motivacijskih faktorjev za dvig produktivnosti.
J. Š.
Trend radialne pnevmatike
V naši tovarni skupina raziskovalcev v razvojno tehnološki službi dalj kot eno leto intenzivno pripravlja in vsklaja vse potrebne akcije. V prihodnosti se bo ta skupina še povečala.
Naročena je ustrezna oprema in tako bo tudi Sava kmalu izdelala svoj R-avtomobilski plašč.
PAVEL MUNIH
(Trend = razvojna smer)
Psihologija v industriji danes?
Človek, ki je bil nekoč samo zapostavljen udeleženec v delovnem procesu, je v toku razvoja postal pomemben faktor, ki gotovo v vseh delih direktno ali indirektno odreja nivo proizvodnje in ki se od mehaničnega proizvajalca pretvarja v iniciatorja in kontrolorja delovnega procesa. S tem v zvezi tudi prilagajanje človeka delu ali dela človeku prerašča meje tehnike in postaja prvenstveno psihosocialni problem.
Danes so namreč pri nas ustvarjeni vsi bistveni tehnični pogoji za moderno proizvodnjo, v organizaciji dela bo moral na prvem mestu v prvi plan človek oz. subjektivni faktor. Z družbenega oz. humanega stališča ne more organizacija dela imeti za cilj samo golega povečanja proizvodnje na karšken koli način, temveč je treba doseči visok učinek dela ob maksimalni razbremenitvi proizvajalcev in ob njihovi maksimalni zainteresiranosti. Do sedaj so namreč prevladovali tehnični aspekti dela, čeprav je humanizacija dela naš glavni cilj.
Področje psihologije dela?
Področje psihologije dela se ukvarja z naslednjimi odnosi: delavec — njegovo delo, delavec — njegovi neposredni predpostavljeni, delavec — podjetje, delavec — sodelavci v grupi, v kateri dela.
Da bi lahko psiholog uspešno proučeval in praktično apliciral izsledke oz. efekte teh odnosov, pa je potrebno:
— proučiti zahteve, ki jih poklic postavlja človeku v pogledu opravljanja njegovega dela,
— razviti in uporabiti sredstva
Udeleženci občnega zbora
Avtomobilski plašči se med seboj razlikujejo po svoji konstrukciji. Prav ta razlika v zgradbi, predvsem pa lega kordnih vložkov v karkasi, je odločilna za. lastnosti avtomobilskih plaščev, kot so: vzdržljivost, varnost, udobnost in ekonomičnost. Razlika v zgradbi seveda zahteva tudi razliko v tehnologiji in strojni opremi.
Na sliki sta dva osnovna tipa avtomobilskih plaščev:
A — diagonalni (konvencionalni, standardni) avtomobilski plašč, ki ima običajno štiri kordne vložke pri potniških in deset do šestnajst kordnih vložkov pri tovornih avtomobilskih plaščih. Sodo število kordnih vložkov leži med seboj pod kotom H-----30» do 40° na te-
kalno smer;
B — radialni (pasasti) avtomobilski plašč, pri katerem leži eden ali več kordnih vložkov v karkasi (običajno dva pri potniških in štirje pri tovornih R-avtomobil-skih plaščih) prečno oz. pod kotom 90° na tekalno smer, pod tekalno površino pa je praktično neraztegljiv in malo gibljiv pas, sestavljen iz štirih kordnih vložkov pri potniških, in šestih kordnih vložkov pri tovornih R-avto-mobilskih plaščih.
Podatki, ki jih je posredoval INDOK CENTER, kažejo nagel razvoj in veliko rast proizvodnje Rjpnevmatihe. To dokazuje vsebina številnih člankov iz gumarskih revij.
Prvi patent o radialni konstrukciji je objavil Fred Pfeiffer 10. junija 1921. Na tržišče je z R-avtomobilskimi plašči prva prodrla v letu 1947 francoska tvrdka Michelin. R-pnevmatika je v Franciji doživela velik uspeh in so že
v letu 1965 opremljali 75 % vseh na novo proizvedenih vozil z R-avtomobilskimi plašči. V ostalem delu zahodne Evrope je istega leta znašala prodaja R-avtomobilskih plaščev od 20—25 % celotne prodaje.
Zaradi ugodnih karakteristik, ki jih ima R-avtopnevmatika v primerjavi z diagonalnimi avtomobilskimi plašči, je vzpon in prodor R-avtomobilskih plaščev iz dneva v dan večji. Glavne prednosti R-avtomobilskih plaščev so predvsem naslednje:
—	velik oprijem s cestiščem, kar povečuje varnost vožnje in do 12% krajšo zavorno razdaljo;
—	veliko vzdržljivost glede na prevožene km; z R-avtomobilskimi plašči je mogoče prevoziti skoraj dvakrat več kot s plašči v diagonalni izvedbi;
—	prihranek goriva od 5—8 %;
—	vozilu dopušča večje hitrosti in povečuje udobnost vožnje;
—	ustrezna oblika desena R-avtomobilskih plaščev daje boljši oprijem tudi na mokrem cestišču, v zimskih pogojih pa skoro nadomešča diagonalne avtomobilske plašče z zimskim desenom.
Zato ni presenetljivo, da se s proizvodnjo Ripnevmatike ukvarjajo praktično vsi večji proizvajalci pnevmatike. Na avtomobilskih sejmih, ki prikazujejo razvoj avtomobilov in pnevmatike, je opazen prav v zadnjem letu presenetljiv porast R-avtomobilskih plaščev, ki ga priznavajo mnogi opazovalci in propagirajo mnogi proizvajalci. Tako je v Angliji narasla proizvodnja R-avtomobilskih plaščev od slabega pol milijona v 1. 1963 na tri in pol mili j. v 1. 1968. V Angliji je v letu 1969 vozilo z R-avtomobilskimi plašči 3/10 vseh avtomobilov, pričakujejo pa, da bo z R-avtomobilskimi plašči opremljena leta 1972 več kot polovica vseh vozil v prometu.
Pri firmi Continental menijo, da bo pretežni del avtomobilov, izdelanih v Zahodni Nemčiji, opremljen z R-avtomobilskimi plašči. Pravijo, da porasta R-pnev-matike ni mogoče več spoznati. Že danes je vsak četrti plašč, ki zapusti njihovo tovarno, radialen.
Iz podatkov je razvidno, da proizvajalci avtomobilskih plaščev ne samo, da povečujejo lastno proizvodnjo v prid Ripnevmatike, ampak gradijo zanjo nove tovarne. Vodilna francoska firma Michelin postavlja nove tovarne za proizvodnjo R-pnevmatike tudi izven Francije in trdi, da trenda radialne pnevmatike ni mogoče več zaustaviti.
23. januarja letos je bil 10. občni zbor občinskega sindikalnega sveta Kranj. Moj namen ni pisati o delu občnega zbora, ker so o njem pisali v dnevnem časopisju; iz referata predsednika občinskega sindikalnega sveta Staneta Božiča sem izbral nekaj podatkov, ki bodo marsikoga zanimali. Izvlečki so vzeti iz celotnega materiala, zato manjkajo komentarji, vendar pa le dajejo sliko nekaterih pojavov v naši občini.
Vprašanjem gospodarjenja posvečamo več skrbi zato, ker je v gospodarstvu zaposlenih večina naših članov. Vsi tudi vemo, da je gospodarstvo osnova in izhodišče vsega našega nadaljnjega razvoja. Tu se ustvarjajo višek dela, narodni dohodek, tista materialna sredstva, ki omogočajo naš nadaljnji razvoj. Poleg tega smo tudi kot organizacija delavcev odgovorni za razvoj in napredek na področju gospodarstva in nadaljnje možnosti za delo.
Gospodarstvo zaposluje 20.000 delavcev, to je v 60 gospodarskih
organizacijah s sedežem v občini.
V	letu 1968 smo v občini ustvarili 53 milijard 712 milijonov SD neto proizvoda. Za bruto osebne dohodke je bilo izplačano 31 milijard. Za sklade podjetij je ostalo 8,1 milijarde SD. Sedanja vrednost osnovnih sredstev je 57 % nabavne vrednosti, delovne naprave pa predstavljajo le še 36,5 % nabavne vrednosti. Pri tem naj omenimo, da veljajo delovne organizacije, ki imajo za več kot 55% izrabljene naprave v splošnem za zastarela podjetja.
Delovne organizacije na različne načine iščejo možnosti za izboljšanje stanja. Povišujejo stopnjo letnega odpisa amortizacije (sedaj letno 7 milijard SD). Gospodarske investicije v zadnjih treh letih niso presegle na leto 7 milijard SD. V gospodarstvu še vedno uporabljamo mnoge delovne priprave, ki so bile že nekajkrat amortizirane, kar je znak ekonomike v osnovnih sredstvih.
V	preteklosti so naša podjetja obnovila delovna sredstva povprečno v 20 letih, medtem ko je v razvitih deželah doba obnove 5 do 7 let ali celo krajša.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Naš razgovor
TOME OMAM
življenje teče kakor reka. Ima svoj tok, buta ob bregove in naletava na ovire.
Mnogim je usmerjeno samo na dom in delo in mnogim postane tovarna drugi dom.
Za tale razgovor sem prosil delavca, ki je med nami zares dolgo. Tako dolgo, da lahko pove precej popolno primerjavo o tem, kako je bilo v Savi nekoč in kako je danes.
1.	Tov. Oman, že uvod vam postavlja vprašanje. Odgovorite, prosim, kakšno je vaše mnenje o Savi nekoč in danes.
»V tovarno sem prišel leta 1930. Takratni kolektiv Vulkan je zaposloval 47 delavcev. Položaj delavca v takratnem času ni bil ravno rožnat. Mnogi smo pešačili tudi po več ur, preden smo zjutraj pričeli z delom, ki je bilo pri takratni stopnji mehanizacije mnogo težavnejše kot danes. Poleg tega pa delavec ni imel praktično nobenih pravic.
V povojnem obdobju smo v razvoju napravili velik korak naprej, izboljšali in povečali proizvodnjo, predvsem pa zaščitili delavca in njegove pravice.
Sava je precej napredovala, saj se je iz nekdanjega 47-članskega kolektiva razvila v moderno tovarno, ki daje kruh 2500 delavcem iz Kranja in njegove okolice.«
2.	Kot naš zvesti delavec ste šli skupno z mnogimi skozi obdobja savske zgodovine. Bilo je dobro, slabo in hudo. Česa se najraje spominjate in katero obdobje je bilo najtežje?
»Po vojni je bil položaj našega kolektiva zelo težak. Mnogokrat smo se znašli brez surovin, ustreznega orodja in brez opreme. Pri delu nam je pomagala le naša trdna volja in nemalokrat tudi iznajdljivost.
Spominjam se pokojnega Semena, vodje kalandra, ki je na otip meril debelino vložene plošče. Še danes se čudim dejstvu, da je debelino določil do 0,1 mm natančno.«
3.	V Savi ste 40 let. V tem času je bila tovarna do temeljev obnovljena, še vedno postavljamo nove, modernejše stroje, zaposlujemo strokovne delavce itd. Kaj menite, kakšna bo Sava čez 20 let?
»Upam, da bo naša tovarna tako izboljšala svojo proizvodnjo, da bo s svojimi izdelki lahko uspešno konkurirala tudi na tujem tržišču.«
4.	Na koncu še malce obrabljeno, pa vendar obvezno vprašanje: vaši predlogi, želje, mnenja...?
»Moderna tehnologija zahteva mlade in sposobne kadre, kajti le na teh slonita napredek in bodočnost. Le tako bomo dosegli uspehe v proizvodnji in izpolnili pričakovanja.
Ob koncu želim vsem članom kolektiva mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva.«	J. š.
Delovni koledar
Medtem ko lani nismo objavljali delovnega koledarja v našem glasilu — ker je bil natisnjen za vsakega člana našega kolektiva — smo se letos za to ponovno odločili.
Namreč, ekonomsko organizacijska in služba za organizacijo proizvodnje sta delovni koledar pripravili kot sestavni del gospodarskega načrta za leto 1970, vendar pa ni bil natisnjen, ker smo čakali potrditev in sklep delavskega sveta podjetja. Po sprejetju na omenjenem samoupravnem organu pa je bil delovni koledar poslan v tiskamo in — po dogovoru — ga boste vsi dobili v mesecu februarju. Mnogi delavci so po novem letu pogosto spraševali za razpored delovnih dni prostih sobot, zato tudi objavljamo tole informacijo.
(Glej koledar za februar, marec in april na 4. str.)
Cilj izobraževanja je znanje
Ko je leta 1965 prenehala velja- O predlogu zakona so bile Živah- Oblike izobraževanja v Savi ti uredba o delovanju centrov za	ne razprave, iz katerih je razvid- — šole
izobraževanje odraslih, ie-to v	no, da večina izobraževalnih	•	poklicna	gumarska	šola,
Sloveniji ni urejeno. To velja za	centrov životari, ker nimajo ni-	e	tehniško	gumarska	šola,
razne oblike izobraževanja odras-	kakršne, ali pa zelo majhno pod-	•	vključevanje naših	delav-
lih na osnovnih, srednjih in viso- poro vodstev podjetij. Od približ-	cev v ostale redne šole;
kih šolah. Velja pa tudi za vsa no 2000 večjih podjetij v Sloveniji — strokovno izobraževanje ob ostala področja stalnega strokov- jih ima samo okrog 200 kolikor delu
nega, splošnega in družbenega toliko organizirano izobraževanje	® seminarji	,
izobraževanja. Kako to odpraviti?	delavcev.	Investirati v izobraževa-	•	tečaji,
Republiški sekretariat za kultu-	nje se še	mnogim delovnim orga-	•	strokovne	specializacije;
ro in prosveto je lani v sodelova- nizacijam zdi »razmetavanje z — družbeno politično izobraže-nju z gospodarsko zbornico SR denarjem«, ker se ne zavedajo dej- vanje
Slovenije ter prizadetimi izobraže- stva, da je cilj izobraževanja zna-	• seminarji in tečaji za člane
valnimi institucijami pripravil nje. Znanje pa je najboljša in	organov upravljanja podjet-
predlog zakona o centrih za iz- naj cenejša investicija.	ja in delovnih enot;
obraževanje delavcev.	Kako poteka vzgojno in izobra- — splošno izobraževanje
Zakaj?	ževaino	delo v našem podjetju?	•	jezikovni	tečaji,
Zato, da bi odpravili neureje-	Razveseljivo je dejstvo, da uži-	•	občasni seminarji in	tečaji;
nost na tem področju, komerciali- va izobraževalni center kot vzgoj- — druge oblike, ki jih nareku-zacijo (ko so ponekod organizirali no izobraževalna institucija Save jejo potrebe v podjetju, izobraževanje zato, da so orga- vso podporo vodstva podjetja, de- Te izobraževalne oblike pa se nizatorji prišli do denarja), nena- lovnih enot in organov upravlja- spreminjajo, saj se spreminjajo črtno delo in neenotnost učnih nja. Z njihovo pomočjo in p riža- tudi zahteve, ki funkcionalno in programov. Tudi zato, da bi žago- devnostjo delavcev centra se je ostalo izobraževanje narekujejo; lovili ustrezno andragoško službo izobraževalna dejavnost razvejala razvoj tehnike, hitrost družbenih (andragogika = izobraževanje od- od skromnih začetkov usposablja- sprememb, ekonomika itd. Vse raslih) za usmerjanje, pospeševa- nja za poklicno delo do stalnega izobraževalne akcije izhajajo iz nje in spremljanje (proučevanje) izobraževanja na tem področju, potreb po strokovno usposobljenih dela tistih organizacij, ki se poleg izobraževanja novih delavcev za kadrih v podjetju, rednih šol ukvarjajo tudi z izob- delovna mesta, izobraževanja za Naše podjetje sicer slovi po tem, raževanjem odraslih. Do sedaj prekvalifikacijo za drug poklic oz. koliko strokovnih delavcev ima z status (položaj) teh organizacij ni drugo delovno mesto, izobraževa- višjo in visoko izobrazbo, ven-bil urejen in ljudem, ki so se tako nja delavcev — stažistov, izobra- dar bi potrebovalo več kadrov izobraževali, ni bilo moč dati ni- že vanj a na področju varnosti pri vseh profilov z ustrezno izo-kakršnih družbeno priznanih do- delu, družbenega izobraževanja brazbo. kumentov.	itd.	(Konec na 4. strani)
Srednjeročni program...
(Nadaljevanje s 1. strani) zaposlovanju novih, zlasti strokovnih kadrov in dodatnem izobraževanju že zaposlenih delavcev v podjetju z vsemi možnimi oblikami izobraževanja.
POSLOVNO SODELOVANJE KOT POMEMBEN FAKTOR RAZVOJA PODJETJA Tako začrtana poslovna politika podjetja bo morala biti realizirana s poslovno politiko posameznih področij, kot so: nabavna, prodajna, finančna in ostala. Predvsem je potrebno poudariti zelo pomembno komponento bodočega razvoja, to je politiko dogovarjanja in sporazumevanja. V okviru tega so predvidene različne oblike dogovarjanja oz. sodelovanja z drugimi gospodarskimi organizacijami, z družbeno političnimi skupnostmi, dogovarjanje v republiškem oz. zveznem merilu, da bo podjetju zagotovljen enakovreden družbeno ekonomski in družbeno politični položaj v skladu s principi delitve po rezultatih dela.
PREDVIDENI POSLOVNI UČINKI
Vsi navedeni pokazatelji s področja proizvodnje, prodaje, kadrov itd. kažejo zelo ugodno dinamiko, ki se odraža v poslovnih rezultatih podjetja:
produktivnost
—	skladi in amortizacija na delavca bo porasla od 12.851 din v letu 1970 na 38.580 din v letu 1975;
ekonomičnost
—	delež skladov in amortizacije v celotnem dohodku bo porasel od 11% v letu 1970 na 19% v letu 1975;
rentabilnost
—	tudi ta poraste, saj od 18 din skladov in amortizacije na 100 din vloženih osnovnih sredstev v letu 1970 poraste ta delež na 28 din v letu 1975.
Naraščanje storilnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti je razvidno iz diagrama (desno).
Srednjeročni program je bil napravljen glede na poslovne faktorje, ki so bili znani v času nastajanja plana. Ob morebitnih spremembah, ki lahko nastajajo predvsem kot rezultat poslovnih dogovorov ali sprememb drugih faktorjev, bo potrebno srednjeročni plan ustrezno dopolnjevati in korigirati.
FRANCKA SLAPAR
V naslednji številki bomo pisali o gospodarskem načrtu za leto 1970.
izv&z v 000 $
Togo
6ooe
vzhod
?000
produktivnost
---- ekonoadSnest
rentabilnost
i—J- zspeslsM |pl|| proizvodrijg
2oa »
loe
Cilj
izobraževanja...
Ema Pevc, avtorica sestavka
(Nadaljevanje s 3. strani) Komisija za kadre se je aktivno ukvarjala s tem, kako približati dejansko strukturo oz. izobrazbo delavcev predpisani izobrazbi. Zato je zahtevala od vodij delovnih enot in organov upravljanja, da pregledajo, kdo je dolžan, da se prej izobražuje in da se s prizadetimi pomenijo. Tako so npr. v razvojno tehnološki službi ugotovili, da je na DIDM 34 diplomiranih inženirjev, 11 delavcev pa s prvo stopnjo fakultete oz. s srednjo šolo; na TDM je 28 tehnikov, 12 delavcev pa s poklicno oz. drugo srednjo šolo, ki nima ranga srednje tehniške šole, itd. Stanje v drugih delovnih enotah bomo še analizirali in na podlagi tega bo izobraževalni center postavil roke za dovršitev obveznosti. Organizirali bomo strokovno izpopolnjevanje, postavili kriterije in programe, preskrbeli literaturo
ter organizirali preizkuse znanja.
Veliko truda bodo morali vložiti tudi delavci, ki se bodo izobraževali, in izobraževalni center. V glavnem je želja za čim večjim in čim boljšim znanjem prodrla v zavest Savčanov. Sem ter tja naletimo še na koga, ki noče sodelovati, kot se je npr. pripetilo na zadnjem uvajalnem seminarju, »češ, da je prišel v Savo služit denar, ne pa se učit«. Kot rečeno, pa so to osamljeni primeri.
Zavedati se moramo, da je tudi od funkcionalnega izobraževanja v veliki meri odvisen rezultat poslovanja in če hočemo s tem iti v korak z drugimi enakimi v svetu, kjer so staro miselnost že zdavnaj pometli, nam je jasno, da se bomo mogli vključiti v mednarodno delitev dela le z neizprosnim bojem za čim boljše znanje v teoriji in praksi. EMA PEVC
Izobraževanje — izpiti
Ali že veste? — AH že veste? — Ali že veste? — Ali že
V septembru je bilo 4.654 oseb oz. 26% zaposlenih, ki so prejemali osebne dohodke v višini do 700,00 ND. Po istih podatkih je bilo ob tem času še 608 oz. 3,4 % zaposlenih, ki so prejemali nižji osebni dohodek kot 600,00 ND. Zelo težko si predstavljamo, da so vsi ti taki delavci, ki ne želijo delati in ne zaslužiti. Tako stanje podjetja je gotovo odraz vrednotenja živega dela zaposlenih, položaja podjetja in tudi poslovne politike, ki predstavlja nizke osebne dohodke.
Na delovnih konferencah, ki smo jih imeli v oktobru 1969, so prisotni pogosto kritizirali pojav povečanja cen in poviševanja življenjskih stroškov oz. zmanjševanja vrednosti osebnih dohodkov. Pri tem so sindikalne organizacije opozorile tudi na pritisk, da naj se osebni dohodki povečajo. Mislim, da je razumljivo, da iščejo delavci na tak način nadomestila za podražitve, in da so v tem doslej tudi vedno uspeli. Na konferencah so ugotavljali, da gre pri podražitvah za protireformske pojave, ki vodijo v nestabilnost, inflacijo in resno ogrožajo posebno tiste rezultate, ki smo jih že dosegli z dobrim gospodarjenjem. Te kritike so se pojavile na več kot polovici delovnih konferenc. Člani so opozorili na dejstvo, da so pri teh premikih najhuje prizadete prav skupine z najnižjimi osebnimi dohodki, člani so zahtevali, da naj sindikat na te pojave reagira in sprejme do njih stališča.
Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je na zadnjem plenumu o tekoči ekonomski politiki obsodil vse pojave in procese, ki ogrožajo izvajanje reforme in tudi slabitev gospodarske stabilnosti. Menimo, da so premiki v življenjskih stroških tako veliki, da bi morali sprejeti stališče glede nadomestila. Poviševanje osebnih dohodkov bo namreč vplivalo tudi na razpone med osebnimi dohodki.
PERSONALNE VESTI
V	mesecu decembru 1969 so se v našem podjetju na novo zaposlili:
Jože Kralj, Alojz Resnik, Franc Trdina in Ferdinand Kociper — vulkanizerji na prešah 500 x 500; Stane Valentar, Valter Fajfer, Pavel Šeruga, Silvester Gradišar in Blaže Milenkov — pomočniki pri konfekciji; Anton Urbanc — pomočnik pri brizganju velozračnic; Franc Zavesnik — sortiter in nian-ser barv; Boško Marič — vulkanizer avtozračnic; Marija Maček — konfekcionerka avtozračnic; Peter Burgar — konfekcioner tovornih avtoplaščev; Ferdinand Frank — sušilec na sekotermu; Anamarija Gorjup, Rozalija Krašovec, Mirjana Srdič, Pavla Buh in Silva Velkavrh — konfekcionerke ležalnih blazin; Veronika Gorzetti — teh-talec zmesi po recepturi B; Janez Perčič — asistent vodje avtopnev-matikarne; Štefanija Žitnik — čistilka; Miroslav Domadenik in Vladimir Kajdiž — pomožna kurjača in voderja kotla na mazut; Anton Petkovšek — skladiščni delavec; Marija Martinek — administrator; Janez Jereb — fotograf; Rajka Zupan in Katarina Rozman — medicinski sestri; Irena Petrovič — knjigovodja OD; Milan Prah — vodja prodajne skupine za tehnične izdelke; Štefanija Rozman — pomožna kuharica.
Vsem novozaposlenim želimo prijetno počutje v našem kolektivu!
V	mesecu decembru pa so podjetje zapustili:
Stane Ažman — odhod na odslužitev vojaškega roka; Anton Domjanič, Edvard Burnik in Miloš Sajovic — samovoljna prekinitev dela; Francka Narobe — invalidsko upokojena; Franc Zales-nik in Avgust Drolc — umrla; Soča Švigelj — sporazumno, Branko Bagarič — pretek določenega časa.	SLAVKA MITROVIČ
Zato predlagamo, da naj republiški svet zveze sindikatov Slovenije razpravlja o navedenih pojavih in oceni, kako je dosedanje gibanje vplivalo na različne kategorije zaposlenih.
Iz podatkov je razvidno, da smo zgradili v zadnjih letih v občini približno po 350 stanovanj letno (blokovna in individualna gradnja). V celoti bo v kratkem rešeno stanovanjsko vprašanje udeležencev NOB. Po približnih podatkih je v občini še preko 1.200 prosilcev za stanovanja.
Tudi za leto 1970 bo še veljal predpis, da je treba izločiti 4% prispevek in subvencionirati najemnine, kar bo omogočilo nadaljevati dosedanji tempo stanovanjske izgradnje. Stanarine v letu 1970 bodo ostale na nivoju 1969. leta.
Potrebno je večkrat iskati od
Ponedeljek
Torek
Srede
Četrtek
Petek
Sobote
Nedelja
Ponedeljek
Torek
Srede
Četrtek
Petek
Sfcbota
Nedelja
prosta
sobota
nedelja
državni
praznik
ljudi mnenja, da bi lahko ocenjevali razpoloženje in spoznali vzroke nerazpoloženja. Ocenjujemo, da ima sindikat danes tako vlogo in mesto, da se lahko uveljavi. Tudi nimamo nekega občutnega odpora do sindikata, razen izredno redkih posameznikov, ki nočejo biti člani sindikata. To so praviloma ljudje z visokimi osebnimi dohodki, ki menijo, da s plačevanjem članarine le podpirajo druge člane, ker sami nimajo kaj pričakovati od sindikata. Pozabljajo pa na sindikalno solidarnost. Takim posameznikom sindikalna organizacija ne bi smela dati podpore, npr. kadar kandidirajo za odgovorne položaje. Mislimo, da bo lahko pravilno doumel položaj sindikalne organizacije le tak odgovorni delavec, ki vidi koristno vlogo sindikatov v naši družbi in ima do njih pozitiven odnos.
Po novem letu smo prejeli v uredništvo še dvoje pisem naših vojakov:
»Vsemu kolektivu Sava, posebno pa delavcem — ključavničarjem, tov. Ambrožiču in dežurnim ključavničarjem želim srečno novo leto 1970. Predvsem želim, da bi Sava tudi v letu 1970 dosegla veliko uspehov. Vsemu kolektivu se zahvaljujem za denarno novoletno nagrado.«
Tako nam je pisal Branko Galjot, v. p. 7488/8. Skočivir, Bač, Bitolj.
»Vsem delavcem tovarne Sava Kranj želim mnogo uspehov v letu 1970!« Vojak Mirko Štefe
Oglasil se je tudi vojak Pavel Butalič: »Vsem v Savi želim srečno in uspešno novo leto 1970, hvala tudi za novoletno denarno nagrado!«
Vojak Ferdo Kelhar, v. p. 8569/9 Zagreb, pa nam je poslal lepo razglednico s takole vsebino: »Sprejmite tople pozdrave iz Zagreba, kjer služim vojaški rok in štejem že zadnje dneve. Pozdravljam vse sodelavce in vodstvo valjarne in želim vsem skupaj čim več uspehov v novem letu.
Obenem se zahvaljujem za novoletno darilo in za redno pošiljanje časopisa.«
Tik pred zaključkom redakcije se nam je oglasil tudi vojak Drago Deanovič, v. p. 6849/6 iz Kraševca, ki pozdravlja vse člane kolektiva, posebno pa delavce v delovni enoti polizdelki pnevmatike.
Vsem lepa hvala za pozdrave in želje. Tudi mi vam želimo vse najboljše v tem letu.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.