ISSN 0351-6407 TV SPORED ZA DEVCT TV-PROORAMOV 640019 NIKVESTMIK^ n h« VESTNIK ves 1 'CESTNIK VESTNIK NIK VESTNIK VES ] ^tSINlK VESTNIK vestnik VES >1 imO CREDITANSTALT Banka uspešnih M, Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 Kaj bo s turniškimi dušami, če pade Planika, sh-. 6 Murska Sobota, 28. septembra 1995, leto XLVII, st. 39, ceno 150 SIT Sp lil Ogi Že za resne re^i iz odrasliLjla se a 3 I ■ I J Svinje še niso razčetverili ali kaj se dogaja s Pomurko, str. 3 5 Da H zmogli reci; Ne, hvala! - naši otroci o tem na str. 8 Ifrii * • 7* 7 odraslimi, JC . reportaži iz ^3Voda v Vergil’. I I ii ^,•1 . . r / i ■f: TW r Jv J-J l|' T^poZ/Vod/jb ' Jgodna prodaja ozimnice 1-DO30.OKTOBRA '1’11011(3, ■ '‘finipir, ''bula, korenje, i! P^^osena in ajdova ka^ l> aketi ^^ŽENO OZIMNICO r S j ■, * Kaj pa sem naredila, da bi se morala kesati?« A VREME Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, možne so manjše padavine. Vestnikov koledar 28. setrtember, četrtek. Venčeslav 29. september, petek. Miha 30. september, sobota, Jernej 1, oktober, nedel|a. MaMna Z. oktober, ponedeljek. Beto 3. oktober, torek, Žarko 4. oktober, sreda, hančišeh Pregovor Vreme vinoteke je aprilu za preroka. September je bil na globalni državni ravni pomemben me- i sec. Takole mimogrede smo dobili z uvedbo nekonfesionalnega - obveznega izbirnega predmeta, ki se mu pravi religija in etika, v osnovne šole verouk. Eni pravijo, da ga je spočela sprega med katoliško cerkvijo, krščanskimi demokrati in liberalci in so si enotni v ocenah, da smo dobili verouk. Naj bo, pa smo ga dobili. Dobili smo tudi državno komisijo, ki bo s pomočjo pooblaščenih državnih inštitucij poostrila kontrolo nad odtujenim (pokradenim) družbenim kapitalom, Mirno lahko zapišemo, da je tudi to dobro, in če smo nekoliko cinični, bodo osnovnošolci pri obveznem izbirnem nekonfesionalnem predmetu spoznali širni svet po dolgem in počez, saj če se bodo seznanjali z religijami tega sveta, bodo imeli opravka z najrazličnejšimi božanstvi, ki jih časti človeštvo na zemeljski obli. Ali pa če ostanemo pri drugi cinični domnevi, ko pristanemo pri verouku, potem se bomo srečali z množičnim spreobračanjem, v škripec pa se bodo zategnili tisti, ki jim poganska narava ne bo dovolila, da se seznanjajo s totemi in bogovi. Kljub vsemu se kaže oddaljiti od ciničnih domnev, kajti problem, če kljub vsemu pritrdimo Etika r šolah in poštenost v podjetjih tezi, da smo dobili verouk v šole skozi stranska vrata, odpira v našem lokalnem okolju celo vrsto problemov. Z omenjeno zakonodajo sta prišli v konflikt dve nosilni religiji tega okolja, da o drugih ne govorimo, ki zagovarjata povsem različno navzočnost cerkve v šoli, namreč katoliška in protestantska. V temeljnem načelu ima omenjeni predmet v sebi zelo malo civilizacijskega. Še posebej, ker gre za inštitucijo, kot je šola, ki naj bi funkcionirala na civilni ravni zunaj politične sfere. In ravno civilna raven naj bi spoštovala tudi načela manjšine. Po imenu predmeta sodeč, je vse zapisano lahko samo domneva, kajti strogi formalisti bodo gornje pomisleke zavračali ravno z imenom predmeta. Toda ravno politično protežiranje predmeta kot takega potrjuje gornja predvidevanja. V gospodarstvu pa vlada obljublja ponovno polnjenje malhe družbenega kapitala z revizijami in vračanjem kapitala, ki je pristal na »bay pas« računih zasebnih lastnikov. Ali komisiji lahko verjamemo? Težko, kajti že nekaj revizij je bilo opravljenih, pa nič. Tudi tu smo otok sreče. Na eni strani smo v informacijskem mrku, saj v primerjavi z osrednjim delom države le tu in tam prikaplja na dan kaka informacija o tej ali oni packariji. Se posebej preseneča pristojna služba, ki opravlja revizije. Takole mimogrede ni še nič znanega, na kateri liniji »vozi« ta hip Avtobusni promet, vsi molčijo o reviziji v Pomurskem tisku, ki naj bi pral denar prek nekega avstrijskega partnerja in sedaj prešteva delavce. In še takole mimogrede. posamezne veje oblasti pristajajo na stečaje, ne da bi zategnile truste, ki so oškodovali družbeno premoženje. Toda ne samo to. celo pristajajo, da jih ti neupravičeni upniki spravljajo v stečaje. In tako imamo dovolj ideološke in tudi malverza- cijske hrane! J. VOTEK 1 SnUHAB.1. Agencija Lendava v novih prostorih Vabimo vas, da nas od 28. 9. 1995 obiščete v naših novih prostorih v Mlinski ulici 5 v Lendavi. Naš poslovni čas traja vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 1 2.00 in od 14.00 do 17.00. Poleg telefonske številke 75 587 imamo še novi telefonski številki 75 314 in 77 459, številka telefaksa je 75 810. Veselimo se vašega obiska! 1® n 177 \ 1 \ ’ K A J \ \ \ 2 vestnik. 28. septembra 1995 v aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ .MARIBOR 'Na delovnem srečanju predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške Janeza Drnovška in Nikice Valentiča so ugotovili. daje ključna rešitev meddržavnih odnosov Piranski zaliv. Ta je po mnenju hrvaškega premiera resno vprašanje in velik problem. Janez Drnovšek pa je po srečanju izjavil, da so zelo blizu rešitvi težav, treba je napraviti samo korak, da bodo urejena vprašanja meje na morju, podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu, jedrske elektrarne Krško itd. ■ LJUBLJANA - Državni sekretar v ministrstvu za.zunanje zadeve Ignac Golobje sprejel posebnega odposlanca avstralske vlade, veleposlanika Michaela Wiisona. Avstralija je kot prva neevropska država priznala Slovenijo in v njej akreditirala veleposlanika. ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je prejel poverilna pisma novoimenovanega veleposlanika Poljske v Sloveniji Jana Tombinskega. Sogovornika sta govorila o sodelovanju med državama pa tudi o Cefti in približevanju Evropski uniji. Poljski veleposlanik Je Milana Kučana seznanil s položajem v svoji državi, kjer bodo kmalu predsedniške volitve. LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so končali tretjo obravnavo ter sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti sklada za razvoj in obveznostih agencije za prestrukturiranje, vendar brez dopolnila, ki bi na sklad za razvoj prenesel tudi družbeni kapital igralnic. Državni zbor pa je zavrnil predlog SDSS za uvedbo nižje gimnazije. ■ LJUBLJANA - Vlada Je sprejela predlog zakona, ki ureja izpolnjevanje obveznosti iz dvostrankskih sporazumov o prevzemu slovenskega dela dolga do članic Pariškega kluba, V skladu s tem dokumentom naj bi Slovenija prevzela alocirani dolg do teh držav, ki zdaj znaša dobrih 237 milijonov dolarjev, in svoj delež ne-alociranega dolga, ki gaje za nekaj manj kot 252 milijonov dolarjev. Največji znani dolžniki so JE Krško, Nova LB, Petrol in Adria. PO SVETU ■ ANKARA - Vodilna turška opozicijska stranka, konzervativna Domovinska stranka (ANAP), je po odstopu predsednice turške vlade Tansu Ciller zahtevala predčasne volitve. Voditelj stranke ANAP Mesut Vilmaz je izjavil, da so »predčasne volitve edini način, da se povrne zaupanje javnosti v oblast«. Tansu Ciller je odstopila zaradi nestrinjanja z demokratskimi partnerji vladajoče koalicije glede politike v zvezi z notranjo varnostjo v državi, svoje dolžnosti pa bo izvrševala do izvolitve nove vlade, ■ TABA - Vodja izraelske diplomacije Simon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat sta nadaljevala pogajanja o širitvi palestinske avtonomije na Zahodnem bregu. Osrednja sporna točka je nadzor nad mestom Hebron, kjer žeh Izrael s svojo vojsko še naprej ščititi okoli 400 izraelskih naseljencev. V mestu sicer živi 120.000 Palestincev, ■ ŽENEVA - Nekdanja finska obrambna ministrica Elisabeth Rehn Je bila imenovana za posebno poročevalko ŽN za človekove pravice na območju nekdanje Jugoslavije. S tem Je zamenjala Tadeusza Mazovrieckega, ki Je odstopil s tega položaja. ■ GROZNI - Eksplozija Je težko poškodovala rafinerijo nafte. Vso Čečenijo je zajel val nasilja, ki resno ogroža mirovne pogovore med ruskimi oblastmi in čečenskimi borci. ■ BRATISLAVA - Boj za oblast med predsednikom slovaške vlade Mečiarjem in države Kovačem je dosegel nov vrhunec. Kabinet slovaškega premiera Mečiarja Je namreč ultimativno pozval slovaškega predsednika Kovača, naj odstopi. ■ ZAGREB - Na predlog večinske stranke Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je poslanski dom sabora izglasoval predlog o samorazpustitvi, da bi omogočil razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Uradni razlog za predčasne volitve Je spremenjena strankarska podoba parlamenta. ■ GROZNI - Tu so izvedli atentat na blindirano vozilo posebnega odposlan ca, ruskega predsednika za Čečenijo Olega Lobova. Ta na srečo ni bil ranjen, ■ PEKING - Na obisku na Kitajskem se Je mudil avstrijski predsednik Thomas Klestil. S kitajskim premierom Li Pengom Je razpravljal o možnostih okrepitve dvostranskih gospodarskih odnosov. ' ■ BUDLMPEŠTA - Ameriški sekretar za obrambo Wiliiam Per-ry je s svojimi madžarskimi sogovorniki razpravljal o članstvu v Natu. Srečal se je z madžarskim obrambnim ministrom Gyorgyjem Keletijem, predsednikom Arpadom Gonezem in premierom Gyulo Hornom, ogledal pa si je tudi vojaško letalsko oporišče. ■ MAHAČKALA - V glavnem mestu Dagestana so trije teroristi (domnevno Čečeni) zajeli avtobus z 18 talci, vendar sojih pripadniki elitne protiteroristične skupine Alfa po skoraj 18-umih neuspešnih pogajanjih z bliskovito akcijo onesposobili in aretirali. Žrtev ni bilo, vsi talci so prosti. ■ BANJA LUKA - Po dogovoru z vlado v BiH je hrvaška vojska ustavila akcije na ozemlju BiH. Mednarodni pritiski na Zagreb in Sarajevo so namreč ustavili načrtovani napad, hrvaško-bošnjaških sil na mesto, ki ga brani 32 tisoč srbskih vojakov. MJ i VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Slcfan Ci-gut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gedcr, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica^ Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerje, Feri Maučec. Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Jubnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Kenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništvo in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, lek 31 998 (naročniška služba), n,c. 3i 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, Šl. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo. Naročnina za TJ. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-001 12-5049512. Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje £t. l&fB z dne 30 L 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Od Bosne bo ostal le mali »$« Tudman je že v prvem vlaku proti Kninu napovedal, da bo z ozemljem BiH okrepil hrvaški »kifelj«, Karadžič pa je po ženevskem srečanju izjavil, da bodo bosanski Srbi s Federacijo BiH sodelovali le pri varstvu kulturnih spomenikov Naposled je Republika srbska mednarodno priznana. To so besede, ki jih je izrekel vodja bosanskih Srbov dr. Radovan Karadžič. Treba je reči, da je njegova razlaga mirovnega procesa bližja resnici kot interpretacija namestnika ameriškega državnega sekretaija Richarda Holbrooka, ki je časnikarje zaman prepričeval, da BiH ostaja celostna država v svojih mednarodno priznanih mejah. Nekdanji sarajevski psihiater dr. Radovan Karadžič sije že med bombardiranjem Natovih letal dovolil neslano šalo, ko je za svojo televizijo izjavil, da bodo Srbi na ozemlju »nekdanje BiH« sodelovali z Muslimani in Hrvati »le pri varstvu kulturnih spomenikov«, ki jih je njegova vojska v štiriletni vojni praktično uničila. Toda v državi, kjer je vsaka druga družina nacionalno mešana in smo jo pred vojno poznali le kot Bosno, njene prebivalce pa smo ne glede na nacionalno pripadnost imenovali le kot Bosance, se prav sadovi nacionalizma kažejo kot najbolj pogubni. Primerjave s kakšno drugo državno tvorbo skorajda ni mogoče najti; vse kaže, da tudi po uresničevanju ameriške mirovne pobude ne bo mogoče najti primerjave v svetu z opre- Tiskovna konferenca predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Brez popuščanja Hrvaški in Italiji Zapletom s sosedi ni videti konca - Brez zamenjave načelnika generalštaba Albina Gutmana - Letos srečanje našega premiera in ameriškega predsednika Billa Clintona Na tiskovni konferenci pretekli teden je dr. Janez Drnovšek govoril o odnosih naše države S Hrvaško, o katerih meni, da ne napredujejo. Zadnje svoje pogovore s premierom hrvaške vlade Nikico Valentičem je ocenil kot korak nazaj. V Mariboru se niso dogovorili nič konkretnega, to pa naj bi bila predvsem posledica notraitjepolitič-nih razmer, saj so v sosednji državi razpustili sabor (skupščino) in konec naslednjega meseca bodo volitve. To pa lahko povzroči še večji zastoj v dogovorih o sprotnih problemih. Slovenija ne bo odstopila od suverenosti v Piranskem zalivu in bo vztrajala pri prostem izhodu na odprto morje. Zato je zadnji predlog Slovenije Hrvaški meja na obrobju zaliva, vendar dr. Janez Drnovšek našega predloga ni komentiral. Predvideva pa, da bo v IS dneh iz Zagreba prišel odgovor na našo ponudbo. Po besedah premiera naš predlog sodi v okvir prizadevanj; najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za Hrvaško. ni pristal na zamenjavo načelnika generalštaba Gutmana, ker je spoznal, da razlike med obrambnim ministrom Kacinom in Gutmanom niso nepremostljive, pa tudi zato, ker seje zahtevani odstop Gutmana preveč spolitiziral. Marjan HORVAT delitvijo BiH kot države, ki bo mednarodno priznana v svojih dosedanjih mejah, z Republiko srbsko in Federacijo BiH in s konfederativnim povezovanjem Srbov z Beogradom in Federacijo BiH (Bošnjaki, Hrvati) z Zagrebom. Vsakomur, ki se kolikor toliko spozna na mednarodno pravo, je nemogoče že na papirju pravno opredeliti tako BiH, v praksi pa si bodo Srbi in Hrvati razdelili to nesrečno državo. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je za HRT spregovoril o zemljepisnem položaju Hrvaške, ki je podobna »kiflju«, »vendar smo storili in bomo storili vse, da ta kifelj na najtanjših mestih okrepimo«! »Hrvaški kifelj« seje začel debeliti z ustanovitvijo Hrvaške republike Her-ceg-Bosne, ki formalno in pravno deluje skoraj tako kot Kara-džičeva paradržava. Marca lani so na pobudo ZDA v Washin-gtonu Hrvati in Bošnjaki sklenili sporazum o oblikovanju skupne federacije, ki se bo konfederativ-no povezala s Hrvaško. Navedeni pravni izrazi na Balkanu pravzaprav ne pomenijo nič in Richard Holbrook se je po uvodnem srečanju zunanjih ministrov sprtih strani zaman potil in dokazoval, da mirovna pobuda bosanskim Srbom in Hrvatom ne dovoljuje takšnega povezovanja z matično domovino, kot si ga predstavljajo Srbi in Hrvati. Na ozemlju HR Herceg-Bosne že danes veljajo ne le hrvaški zakoni, temveč izvajajo politiko, ki jo vodi Zagreb, saj je tudi v BiH, v tistem delu, ki pripada Hrvatom, na oblasti HDŽ, S kom pa naj bi se povezovali 1 Muslimani, ki so bili pred is zacijo Bosne pripadniki ga bodisi srbskega naro htvaško-muslimansla vojnu nuje, iz obrambnih potre P srbskimi napadalci, nastalo n vaško-muslimansko zavezn* . __kiJ-aniem razbijanjem ki pa kot tako, z lovitosti BiH, nima prihodn® Resje, da islamske kot pravi premier BiH ■ ■■ idžič, »dobra milijarda P Silajdžič, »dobra ali ; cen0 tl Ij Pl, to rt tl Sl Sl, tal r I I 1 'm 11 “S ^if S ? ’i( - . predsednik Je j,, koalicijskim li”^ emembe v strukturi M vrhovnega g^spodarsK B , ___________ BnsooOa'^ .;h želi spremembe v strukturi želi t. i. haj bi bil pristojen za vsa gospo (industrijo, zunanjo in notranj fl" ce, itd.), in ob tem seveda . sekretarjev, enega recimo za n i|| in Največ nasprotovanja Je prej omenjeni nospo f'' J* vrhovni gosP^j^inika-namestnik pred p^iir^Lrf' ■■ premiera J itrfO ster, ki Je - kot vemo - Manjša koalicijska stranka je itoali^Lij’!'*' , in zagrozila, da bo izstopila jp-. pogodba takih sprememb * J' .(gt i', ..'1*^: sc sc nc vc, tekajo. Najverjetneje si ba’"J RlJAr^ razdelila, ■ naj bi bil tudi namestnik pre* vni ustavi je namestnik po Kdo bo popustil, ali bo se še ne ve, kajti pogovoru Ji I I k '“'n E 28, septembra 1995 3 i a e '0 if >11 (-Ot e i Ji is ji-ie ti 10 Ministrstvo za znanost in razvoj ocenilo Elradov projekt in ga vključilo v __________________JU..;___j program za spodbujanje tehnološi^ i>’ V četrtek, 21. septembra, je direktor El rada _ __ *. . ■■ 1.___A Jnn / 1^" _ .lUI? I V vruit^K, z.1r sc pic lil u j a, jc uiicikiui i>iiau4 brovec kot vodja projekta v Ljubljani podpisal pogodbo za znanost in tehnologijo o soOnanciranju njihotega^^^^ j(f* razvoja. 11 ljudi, ki se v novem podjetju ukvarjajo z nt I končalo oroiekt štirih novih izdelkov, ki so ga nato pril® končalo projekt štirih novih izdelkov, ki so ga stvo. Celotni projekt je vreden 43,4 milijona tolarje ir-^j razvoju pa 35 milijonov tolarjev. Polovico skupne vre nanciralo ministrstvo, kar je nadvse dobrodošla [Ri . mora Elrad Elektronika še vedno nakupovati osnovri^ mora Elrad Elektronika se vedno nakupovati uan« j stva. Elrad Elektronika bo tako izdelovala štiri povse in sicer pretvornik s popolno procesorsko kontrolo de. n. „ linijski CATV-ojačevalnik do 860 Mhz, SAT vtičnico aktivno logaritemsko anteno do 860 Mhz. Ojačeva n linijski CATV.ojačevalnik do 860 Mhz izdelujejo in sta na trgu doživela velik uspeh. iT- JGlUJGJLf lil Sia lici llgu UUilVCld VtllPs uapv.li Na ministrstvo so prijavili se en projekt, m p šinske montaže, ki pa ga morajo še proučiti tako stri no ms ko. Strategija razvoja slovenskega gospodarstva Za večjo konkurenčnost na tujih ti^’5 Gospodarstveniki zahtevajo razbremenitev gospodarstva - Izkoriščene že vse rezerve Strategija gospodarskega razvoja Slovenije daje podjetjem makroekonomske informacije o pogojih poslovanja, na mikroravni pa si bodo morala le-ta sama izdelati svoje konkretne razvojne programe, je v uvodu v razpravo o tem dokumentu, ki so jo pripravili na upravnem odboru Območne gospodarske zbornice za Pomurje, dejal Peter Suvorov, eden od sooblikovalcev te strategije. Razvojno strategijo slovenskega gospodarstva zato kaže upoštevati le kot napotilo pri usmerjanju razvoja do konca tega tisočletja in ne kot planski dokument. osebni dohodki med stroški zastopani z 80 odstotki, zato smo na tujih trgih vedno manj konkurenčni. Po besedah Ernesta Ebenšpangerja iz soboške Mure tudi v tem podjetju vedno bolj čutijo ta problem, in če ne bo prišlo do razbremenjevanja osebnih I Izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga so mnoga slovenska podjetja sicer nadomestila z novimi tržišči, vendar so to preusmeritev največkrat naredila z obstoječimi programi, za te pa je značilno, da nimajo dolge življenjske dobe. Če se podjetja želijo ohraniti in razvijati, bodo morala spremeniti proizvodne programe, zato daje strategija poseben poudarek novim naložbam, saj bodo le te zagotovile tudi gospodarsko rast. Po mnenju nekaterih pomurskih gospodarstvenikov je takšna razvojna strategija v globalu sicer sprejemljiva, lahko pa neugodno vpliva predvsem na delovno intenzivne Strategija gospodarskega razvoja Slovenije po najbolj optimističnem scenariju načrtuje do konca tisočletja 5.5-odstotno letno gospodarsko rast, po nekoliko bolj pesimističnem pa 2,8-odstot' no letno rast. To bo mogoče doseči s temeljitim preustrojem gospodarstva, za kar bodo potrebna nova vlaganja in predvsem še več zna ja. Doseganje gospodarske rasti, povečevanje konkurenčnosti ter integriranje v evropske procese je poslanstvo slovenske razvojne strategije, strah nekaterih, da bi postali odvieni od Evropske unije, pa je pri tem odveč. Ob iskanju svojega mesta v svetovnem givsptdarstvu ima namreč Slovenija še 6 let časa za asimetrično prilagajanje, v tem času pa mora seveda podjetjem ustvariti takšne pogoje gospodarjenja, da bodo konkurenčna podjetjem v Evropski uniji in pridruženih članicah. panoge, kjer so obremenitve osebnih dohodkov prevelike. V tekstilni industriji, denimo, so dohodkov, bo tudi za mnoga pomurska podjetja to lahko katastrofalno. Samo v tekstilni indu- striji, kije med delovno najbolj intenzivnimi, dela v Pomurju več kot 7 tisoč delavcev, in če želimo, da bomo s tovrstno proizvodnjo na tujih trgih še konkurenčni, bo mor^a država diferencirano pristopiti k obremenjevanju osebih dohodkov. S takšno ugotovitvijo se je strinjal tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, ki je mnenja, da so na tem področju še rezerve in jih bo dežava morala upoštevati. Sicer pa je strategija usmerjevalni in ne planski dokument, na osnovi katerega bi država delila sredstva. Pri njeni pripravi je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, ob pregledu stanja doma in v svetu tudi nakazuje, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in na vseh teh osnovah bodo morala zdaj podjetja oblikovati svojo razvojno strategijo. Problem Slovenije je v tem, da se gospodarstvu preveč jemlje, zato je tudi zahteva gospodarske zbor- Na seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Pomurje so za direktorja zbornice ponovno imenovali Kolo-mana Ciguta. kije to funkcijo uspešno opravka! že v prejšnjem mandatnem obdobju. Hkrati so imenovali še pet strokovnih odborov, ki so stalna oblika dela pri obpiočni zborni-cifPa prihodnji seji pa naj bi imenovati Še odbor za kmetijstvo in agroživilstvo, ki ga doslej niso imeli. dejavnosti, k‘ dvoj^jo. Dl velikih rezerv in dokaj racionah^J vorno tki.Vzadnj.l tj nost v slovenil-'', zmanjšala 2» se v negospodars, sn povečuje, kar W negospodarsj tivnost v - neg^^P'’* večuje nice, da se davki in prispevki zmanjšajo. Resje sicer, da se del teh sredstev prek najrazličnejših skladov vrača v gospodarstvo, vendar je vprašanje ali zna država ca sredstva pravično razporediti. V zbornici so zato mnenja, da naj sredstva razporejajo tisti, kijih ustvarijo. Funkcioniranje slovenske države bo po stroških na prebivalca še vedno drago, treba pa bo racionalizirati tiste večuje. murski gosp^ da bo imel / 4« sestave. strategija delovno 'X" .Zivmrni^ dijo sami, I ,/ pravo pa sc * ' LnuniakOV P ;it jeJnvt eksten: za SVOJ kovnjakov. ra rninistrst P ll I Ji »! b k 1« I; 6 t 4 in S m 9 ‘E fti J fti 'ki 4l la '"ii lOi 'Ul % ^Si^i^Sg^eptembra 1995 5 )5 v* gospodarstvo Uubtjanska borza Napreduje na vseh področjih rt I 1 t i področjih čedalje bolj napredujem, bi mag. Draško lahko povedal za svojo ^ubjjansko borzo. Z vsakim dnem upoštevanja vredna inštiticija denarnih toj J^ovania, korak za korakom, a vendar dovolj hitro odrašča v jjjjj ***'hnejšo inštihicyo, nad katero oziroma njenimi posli bo nadzor ■ potai ®, ‘^1® država. Borza bo imela tako v svojih rokah žezlo tinint*** ** **hsežno informacijo zaradi obsežnega in popolnega infor-ter avtomatskega sistema trgovanja, i, ' J® Ljubljanska bor- s katerimi ^juuijanssa predstavila tri pro- pomembno širi svojega delovanja. ^^nninski trg področje v teli (((■ tet 3» lilt (Od Id t- d '5 ] * 1* IC ,0' t /f (t; 5 7 i r- r’ 't? -r - tOimk-.. ■ mpmvjjfl za '^nie n termin«!^'' 2®čel konec termnskem . D3 hrt .K«* _i . . . . Liobljan^;;" > Jt terminsko trgo- ^'embra, sklepanje 'tonskL’'° potekalo prek elek* 83 SlStfirnA DtC Sistema trgovanja BIS ^razvoj bo ddiii- Tl “ ^stninskega ki ho š81e hi!oobjaYygjjjj v ne-mediiik ®®duih. Lizične nav-^4 s(. ^v'®žencev na borzi, 'lupinam z različnimi ' '^Porabnikov pogo-kako nm bodo pro-svoje mnenje Uliti 'r I*® lahko Tat možni uporab-''’’k JbU.-aa Ui h_____až— -_______Ji« 1 —... Ja ca Icl It vegetira, se ne razvija, čeprav slišimo, da se Madžarski in na avstrUskem Gradiščanskem zelo Ima GL Kompas kijub 700 lovcem in 900 milijonom koncu leta izgubo, kvečjemu poslovanje z nulo, in '^^^slT**''*®***^ neizkoriščene zmogljivosti, osebni * I' tllb * 2’5 milijoim (cr od^odninski z^tevki - letno Lr ^ktevkov zaradi škode, bi Jo povzroči divjad. Inv*, ' pojasnjevali, daje že skoraj nared ^^ona letno ta čas deluje GL Kompas, bo postalo last Republiškega sklada kmetijskih zemljišč - polovico so jih dokupili v zadnjih desetih letih, zato ta del ne bi smel biti sporen, zanj bi morali dobiti koncesijo. G, Urbas nam je povedal: »S tem drugim delom pa se lahko zgodi marsikaj. Če se bodo koncesije podeljevale namesto GL Kompasu Petrovci nekemu drugemu lovišču in vzrejališču, če se razporce-lializira, potem nastane vprašanje. tudi turizem in vzporedne tercialne dejavnosti, jja primer, če gre lovec kupit v trgovino Marino obleko ali na večerjo v gostilno, imajo koristi tudi drugi ...e Vegetiranje in špekuliranje Lovci niso revni turisti. Kdor se v tujini lahko »gre lovca«, mora imeti krepko pod palcem. Torej so italijanski ločci zelo dobrodošli, saj imajo od njih koristi vsi; žal Kompas ne more v številkah pokazati, koliko so pustili v tej pokrajini tuji lovci, saj ne spijo v njihovih hotelih, ne jedo v njihovih restavracijah in ne kupujejo v njihovih trgovinah. Vseeno pa je tudi organizacija lova dokčd donosen posel, zato si ga želijo vse lo- .■k, di-"adaljnji oi| nove predlog ® lahko 'V koncesije in II Sik (Sr ’S|1 'ir prtih ^we/fyj/vo njihov predlog celostnejšega in predvsem sodobnejšega zakona, pa Je po prvih nakazanih rešitvah predlagatelj Oman še odločneje vztrajal pri »svojeme lovskem zakonu, o katerem naj bi se končno izrekel državni zbor V Kompasu podpirajo ministrski predlog zakona, ker da je realnejši, saj po njihovem mnenju usmeritev zgolj na lovske družine nima prihodnosti, potrebno je namreč tudi gospodaijenje, vzreja divjadi, organiziranje lova ter izplačevanje škod - podpirajo torej organiziranje večjih sistemov, ki bodo lažje obvladovali razvojno strategijo pa tudi povsem operativne zadeve, kot je izplačevanje škod. Težko je verjeti, da bodo kmetje sploh kaj dobili izplačano, če se bo vse organiziralo v nekakšnih majhnih enotah, ki bodo gledale le na svoj lastni dobiček. Čez 80 hektarjev zemljišč, na katerih k ~ '^1 lip.'..-j f ■' ! . < 8 -S'. ■j|'! .8» >■ [* ■■■■ ' ^-'.-.-'7'.................. Fazan Je gospodarna in vama naložba samo do določenega trenutka, če ni pravočasno prodan In je »v zalogi«, postane strošek. Ta »utemljeni strošek« nato postane obremenitev, ki Je ne more pokriti nobena cena več. kaj sploh gojišče Je. Če bodo ostala samo vzrejališča brez lovišč, pridemo do podobne farmske reje, kot Je reja perutnine, ko se prodaja le meso. Vzreja je eno, lov pa pomeni vske družine. Najbolj glasne so tiste, ki imajo lovna območja, bogata z divjadjo. Marsikateri zasebnik vidi v podobnem podjetju, kot je GL Kompas, možnost svojega Koliko denarja za novoustanovljene pomurske občine? Več kot 37 milijonov zagonskih sredstev v proračunu Republike Slovenije za leto 1995 Je bilo za občine, ki so nastale zunaj središč bivših občin, zagotovljenih skupaj 250 milijonov tolarjev zagonskih sredstev. Vseh 89 novonastalih občin je ta proračunska sredstva, ki so bila namenjena za osnovno ureditev prostorov in nakup potrebne opreme, dobilo že avgusta. Kot so nam zaupali v vladni službi za reformo lokalne samouprave, je bilo poglavitno merilo za razdelitev denarja število prebivalstva v novoustanovljenih občinah. In koliko denarja so namenili za novoustanovljene občine v Pomurju? Skupni'znesek znaša 37 milijonov 120 tisoč tolarjev. Podrobnejši pregled razdeljenega denarja pa nam pove, da je največ dobila novoustanovljena Občina Beltinci, in sicer 4 milijone 580 tisoč tolarjev, po 3 milijone 580 tisoč tolarjev pa je razdeljenih naslednjim občinam; Crenšovci, Cankova - Tišina, Moravske Toplice in Puconci. 3 milijone 80 tisoč SIT je prejela Občina Radenci, 2 milijona 580 tisoč Občina Kuzma, po 2 milijona 80 tisočakov pa so razdelili med občine Rogašovci, Sveti Jurij in Turnišče. Po milijon 580 tisoč tolarjev so namenili občinam Kobilje, Odranci, Gornji Petrovci in Hodoš - Šaiovci. Seveda pa občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ne spadajo v to kategorijo občin. M. JERŠE Tolar je (ni) konvertibilen Kot je znano, je Slovenija 1. septembra razglasila, ela je naš tolar (tudi zunanje) konvertibilna valuta. To naj hi med drugem pomenilo, da bi ga lahko v tujini menjali na bankah v druge valute ali z njim celo plaCali. ko bi kaj ksapUe, Fred dnevi smo tolarievo IhmMM iwer^H v Porabju na Madžarskem, in sicer sme se najprej ustavili v prvi trgovini onkraj mejnega porehoda Martinje - Gornji Senik, to je v s,-eniopostrežnici Porabje na Gornjem Senika. Poslovodkinja Gašpar nam je dejala, da Ji je ZBano, da je postal tolar konveritilen, toda obiskovalci iz Slovence ga v njihovi menjalnici še ne morejo zamenjati. Če pa Je & v stiski in nima fonntov, mu skušajo poHiagiiti kako drugače. Tudi v Monoštru vSze;itgoHhardu) v nobeni menjalnici niso zamenjevali konvertibilnih tolarjev, vzamejo pa na primer nekonvertibilne slovaške krone. No, upajmo, da bo sčasoma drugače, da se bo torej tudi naš tolar znašel na lečjnih listah madžarskih bank oziroma menjalnic. Besedilo JOŽE GRAJ ifi'' f Direktor Kompasa International, ki je lastnik GL Kompas G.Petrovci, g. Janez Urbas. zaslužka; menda je tudi eden od vodilnih goričkih županov kar odkrito predlagal Urbasu, naj mu »podarijo« nekaj Kompasovih delnic ... Zdi se, da vlada pred obravnavo lovnega zakona v državnem zboru nekakšno zatišje pred viharjem. Zakaj niti Kompas noče predstaviti svojih vizij, načrtov v zvezi z Goričko pokrajino in se drži rezervirano: nas to ne zanima, mi imamo v GL Kompas izgubo ... Morebiti bo prav zato izbran drugi koncesionar. To pa bi bilo res hudo, kajti sedanjega GL Kompas ne bi bilo brez velikih odrekanj in prizadevanj zaposlenih. Prihodnost bo seveda tam, kjer bomo videli dohodek, prav direktor Urbas, načeloma pa ne zanemarjajo nobene možnosti, niti možnega sodelovanja z Madžari in Avstrijci (odločitev o sodelovanju na tromeji je prepuščena Gezi Ba- ■ Čiču). Lokalni politiki imajo velike apetite, vendar Kompas ne bo ta, ko zlahka popu-j stil. j »Vloženega je I bilo preveč truda I in sredstev, da bi I to enostavno pre-I pustili v roke dru-I gim. Normalno, da neka gospodarska dejavnost teija najprej investicije. Toda v tem prime- ru pričakujemo profit, Tam gor ga do sedaj še nismo ustvarili, investirali pa smo. Tako dolgo pa bo že potrebno vzrajaii, da projekt realiziramo. Včasih so bila za investicije na voljo centralna sredstva, ki so se usmerjala, zdaj pa mora podjetje samo zaslužiti. Ni več tistega: »Šen-kamoe. Po zaključnem računu Je natančno ugotovljeno, koliko denarja je bilo obrnjenega, koliko je zaslužka, od tega so potem odvisne nadaljnje investicije. Kot upravljak i smo se odločili, da si družabniki zaenkrat ne bomo delili nobenega profita, ise se bo investiralo,« Profita pa zaenkrat seveda ni. Zasedene so le 70-odstotne zmogljivosti, v Italijo izvozijo od 20 do 30 tisoč fazanov, so 100-odstotni izvoznik, najbolj presenetljiva pa je izjava g. Bačiča, da so imeli včasih odstrel 2000 fazanov, pa so živeli dobro, danes pa imajo odstrel 13 tisoč fazanov, pa živijo zelo slabo! BERNARDA B PEČEK Glede načrtovane ustanovitve mednarodnega krajinskega parka smo Izvedeli, da je GL Kompas v začetiai tega leta nevladni organizaciji oddal piani predlog, da bi goričko gojitveno lovišče vključili v krajinski park Raba- Goričko - Strazna krajina, gojitveno lovišče Fazan v Beltincih pa v načrtovan Murski park ob reki Muri. Na vprašanje, ali bi bil Kompas International zainteresiran za upravljalca krajinskega parka, je direktor Janez Urbas izrekel odločen ne: nočejo se ukvarjati a tako različnimi dejavnostmL poleg tega pa upravljanje parka ne bo gospodarska dejatmost. 6 vestnik, 28. septembra j občine Občina Turnišče se predstavlja Kaj bo, če zaškripa v Planiki? Gomilica, Nedelica, Renkovci in Turnišče že leta dele skupno usodo, zato tudi ni bilo težav pri izbiri krajev, ki bodo spadali v novo Občino Turnišče. Odločeno je bilo torej, da se bo občina razstezala na območju tamkajšnje krajevne skupnosti. In kaj snujejo zdaj? Občina s 3.678 dušami Pred nekaj manj kot 100 leti (leta 1869) je v omenjenih štirih krajih živelo 2,647 ljudi, od tega največ v Turnišču (975), potem v Gomilici (626), Nedelici (562) in Renkovcih (484). Ob popisu prebivalstva 1991. leta pa so na območju štirih vasi našteli 3.678 ljudi, ki žive v 940 gospodinjstvih, v posameznem v povprečju prebiva 3,9 ljudi. Največji odstotek povečanja je v Turnišču, ki že od nekdaj velja za krajevno oziroma občinsko središče, in sicer 1.616 ljudi; na drugem mestu je Gomilica (722 prebivalcev), potem Renkovci (699) in kot četrta Nedelica s 64! ljudmi. Zanimivi so tudi podatki za druga leta. Tako je živelo leta 1900 v omenjenih krajih 3,456 ljudi, trideset let pozneje 3.521, kar je ostalo skoraj enako do 1961.,leta, saj so tedaj našteli 3.563 prebivalcev. Zanimivo pa bi bilo dognati, kaj je bilo vmes, da so ob popisu prebivalstva v letih 197) in 1981 našteli v teh krajih 3.826 oziroma 3.832 ljudi, kar je največ v vsej zgodovini »varaške« župnije. močja in tudi drugače sodeluje s krajevno skupnostjo in zdaj tudi z Občino Turnišče. Vodstvu Planike velja torej zaželeti, da barko varno pripelje mimo čeri! Ker je bila vrsto let dana možnost zaposlovanja v tovarni obutve, se v teh krajih nista kdove kak o razvila drobno gospodarstvo in obrt, saj so bili ljudje srečni in zado-volj'ni z zaslužkom v tovarni in z dopolnilnim kmetovanjem. To pa seveda ne pomeni, da sploh nimajo zasebnih obratovalnic. nem kmetovanju ukvarjajo še z dopolnilnimi dejavnostmi, od katerih si nekatere, recimo gojenje polžev, šele utirajo pot na tem območju. Menda pa je v teh krajih tudi nemalo socialnih problemov. Za zdaj je 62 socialnih podpirancev, trem pa občina plačuje oskrbo v domu starejših občanov. V Gomilici pa je še romski zaselek s 40 prebivalci, ki žive v 8 družinah. Občina Turnišče si zdaj prizadeva, da bi ob sodelovanju Romov samih izboljšala tamkajšnje bivalne in higienske razmere. Strah, da bo v novih občinah zaposlena množica ljudi in da I proračun znaša 120 milijonov tolarjev, a sami toliko denarja ne bodo zbrali, zato pričakujejo denar od države za tako imenovano finančno izravnavo, V teh krajih vsaj za nekaj časa ostajajo pomembni denarni viri tudi krajevni samoprispevki, vendar se v naložbene programe vključuje tudi občina s 30-odstotnim deležem. Tako zdaj v Renkovcih grade pokopališko vežico, v Nedelici, kjer bodo tak objekt prav tako gradili, pa pripravljajo dokumentacijo. Za vse štiri kraje pa sta še kako pomembna vodovodno omrežje in zdrava pitna voda. Imajo ju že v Turnišču, pred kratkim so cevi napeljali v Nedelico, te dni pa še v Gomilico. V teh krajih vodovod sicer že imajo več kot deset let, a voda je zaradi prevelike vsebnosti nitratov oporečna, zato jo je inšpekcija celo prepovedala uporabljati. Nedeličani in Gomi-ličani bodo kmalu pili kakovostno vodo, ki bo k njim pritekala iz tumiškega zajetja. V drugi fazi urejanja oskrbe z zdravo vodo pa v Občini Turnišče nameravajo zgraditi vo(dovo)dni stolp in napeljati vodo še v Renkovce. To naj bi predvidoma storili prihodnje leto. Jože Kocet, župan Občine Turnišče: »Poskušamo reševati tudi romsko problematiko.« in postopoma bodo začeli priključevati nove naročnike. Za telefon se je prijavilo kar 550 interesentov in v prvi polovici prihodnjega leta naj bi vsem ugodili. Za priključek bo treba plačati 103.000 tolarjev, vendar si občina prizadeve, da bi posamezniki telefon lahko odplačali v več kot štirih obrokih. Za to možnost se bodo dogovarjali z banko, kjer naj bi bila občina porok za posojila. lovali pri prenavljanju I stavbe krajevne skupnosti, Ufi I dela so opravili delavci lenili**e | ga Gidosa. Ta gradnja je znc’'« I pokazala, da je nesmiseinu r vse. kar je staro, ko pa je N*’ f * ''--.So nr»lirfidltl V J lopje mogoče preurediti ben objekt. furmškaprenu;./ stavba J* uspela in obnovljena -podobna novi, kije v neposrei^ ■ ■ .-..u.j hcet' poaoona novi. Hi JV 1 »»-r bližini, V »občinsL stavbi« ts**-' sedež občine, matični urad, J*'* . —'/JI centralo. štor za poštno centralo, r Zavarovalnice Triglav, d ■ prostori, studio kabe-ske ” radio Turnišč« zije. celo za namenili eno od soban. Stanovanje tudi za zdravnico lH Gradnjo pa Stanovanjskima blokoinJ Štefana Kovača. trietaim bi bodo; elektrotehnična Oij'’ na, poslovni prostor ter iri . ri stanovanja. Občina t?o J rala ureditev stanovanja, k r bodo namenili zdravniški ( lil Tumiščanov doslej največ Malo smo se poigrali s številkami, iz katerih tudi izhaja, daje sicer zdaj vsega skupaj manj prebivalcev, kar pa gre na račun zmanjševanja v Nedelici, Gomilici in Renkovcih, medtem ko je zdaj v Turnišču toliko ljudi (1,616) kot še nikoli doslej. Vzroka seveda ne bo težko najti, ko pa je v kraju tovarna obutve Planika, ki zaposluje 787 delavcev, od katerih sta dve tretjini (čez 500) z območja Občine Turnišče. Resje sicer, da kakih 700 delavcev iz omenjenih štirih krajev dela še drugod (vseh zaposlenih je namreč 1.200), vendar bi se vse podrlo, če bi zaškripalo v tovarni, ki daje kruh največ delavcem s tumiškega ob- Na levi strani tele fotografije je nekdanja tumiška stara stavba, ki so jo gidosovci lepo prenovili. Ob več gostiščih so bolj znani še; dva peka, dva gradbinca, tiskar-nar... Tudi na njive še hodijo Kmetijstvo je za nekaj gospodinjstev še vedno glavni vir dohodkov, a ti niso bogvekaj. Razlogi so znani. Na tumiškem območju pa so še posebne težave, saj zemlja ni ravno kakovostna, pogoste so suše in tudi poplave narede svoje. Občina seveda skuša pomagati v okviru svojih možnostih. Tako so kakih 6 odstotkov letošnjega proračuna namenili regresiranju semenskega materiala in drugim vlaganjem zaradi spodujajnja donosnejše pridelave, Nekateri se zdaj ob klasič- bodo zato davki in prispevki višji, je bil vsaj v Turnišču odveč. V tej občini so (za) zdaj na plačilni listi le trije: župan, finančni referent, ki pa je tudi občinski tajnik in še kaj, ter kurir vzdrževalec. Prihodnji mesec bo občina še zaposlila strokovnega sodelavca. Prihaja zdrava pitna voda o sedanjem utripu krajev Občine Turnišče sem se pogovarjal z županom Jožetom Kocetom. Povedal je, da letošnji občinski Murska Sobota— Sto jih ima pet telefonov v občini Turnišče je velik problem tudi telefonija, saj imajo na 100 prebivalcev le 5 telefonskih priključkov, kar je veliko pod pomurskim povprečjem. Vse pa kaže, da bo že v nekaj mesecih stanje veliko ugodnejše. V oktobru bodo namreč v Turnišču postavili avtomatsko digitalno telefonsko centralo z 850 priključki, od Turnišča do Dobrovnika pa bodo speljali optični telefonski kabel. S tema naložbama bodo najprej pridobili tisti, ki telefon že imajo, saj bo kakovost telefonskega signala veliko boljša, potem pa bodo krajevna omrežja razširili Čez čas odplake ne več v jarek Kako pa kaže s turniško oziroma zdaj že z vseohčinsko kanalizacijo? Idejne projekte že imajo, naslednje leto pa bodo financirali izdelavo glavnega načrta, kar bo stalo kakih 7,000.000 tolarjev. Potem pa bodo v več etapah končno le začeli graditi kanalizacijo in s tem reševali problem meteornih in odpadnih voda. Da se zdaj voda iz obcestnih jarkov ne razliva vsenaokoli in poplavlja, so nekaj malega storili že s čiščenjem teh vdolbin, kar opravlja 5 delavcev v okviru tako imenovanih javnih del. Ti delavci pa seveda niso sode- Za konec pa morda nekaterih občinah so / jevne skupnosti. Povse so ravnali v Občini so pred kratkim ustano*«' _,, ri nove krajevne skdP /-sitti* pravne osebe, ki bodo i ' žiroračune in bodo (tnek svojim denarjem. eno krajevno skupnosi. čevala štiri vasi, zdaj jkif" vas samostojna nost. Finančne in zanje opravlja občine. Samostojne k pnosti so se jim zde <' P zlasti zaradi gospoda be denarja, ki ga jj, i4 krajevnimi samopnsi^ zaradi večjega učinka vanju vaških nsloz . ičJr jevnih skupnostih nji L... .....-ničifi ie .ijf občine. Samostojne nov. le v tumiškije ŠTEFAN Jžfi 1» iDt' 01^ .t Razdelitev na sedem mestnih četi^ n. Seja Občinskega sveta Beltinci Nov štadion Zakon o lokalni samoupravi daje možnost, da se lahko območje občine v skladu z občinskim statutom razdeli na krajevne, vaške ali Četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravnimi, gospodarskimi ati kulturnimi razlogi; vse skupaj pa mora biti v interesu in zdraviliški kompleks Da v novoustanovljeni Občini Beltinci ne držijo križem rok, dokazuje med drugim tudi dejavnost občinskega sveta. Ta je že prej sprejel poslovnik in odlok o organiziranju občinske uprave, poseben pomen pa pripisujejo sprejetju občinskega proračuna. V njem naj bi se nabralo 278 miljjonov 337 tisoč tolarjev, kar naj bi zadostovalo za številne potrebe. Od tega zneska bodo dobrih 91,3 milijona tolarjev namenili za naložbe. Denar bodo porabi-U za vzdrževanje in amortizacijo otroških vrtcev in osnovnih šol, precejšnje pa bodo tudi komunalne in infrastrukturne naložbe. Tako je predvidena gradnja vodovoda Ižakovci-Metinci, kanalizacije Bratonci - Lipovci-Ganča-ni, obnova ceste Gančani-Lipovci do magistrale, nadaljevali bodo z obnovitvenimi deli na gradu v Beltincih, načrtujejo pa tudi asfaltirapje makadamskega odseka ceste med Lipo In Odranci, obnovo vrtca v Dokležovju in vrste vaških domov ter še nekaj mapjših naložb. Sem pa sodijo tudi obnovitvena dela na občinski stavbi v Beltincih, za kar je Že razpisan javni natečaj. S lemi deli bodo začeli letošnjo jesen. Na nedavni seji Občinskega sveta Beltinci so sprejeli tudi plan subvencij v kmetijstvu za leto 1995. Svetniki so se odločili, da bodo regresirali semensko pšenico, rž in ječmen po 10 tolarjev za kilogram, apnenčevo moko pa po 3 tolarje. Poleg tega načrtujejo tudi subvencijo za analizo zemlje. Tako bodo omenjeni posegi v kmetijstvu stali skupno 6 milijonov tolarjev. Svetniki pa so se seznanili mdi s pobudo za organiziranje predelave industrijskega graha. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o delovanju delovnih teles občinskega sveta in se odločili za kadrovsko izpopolnitev posameznih komisij in odborov. Zdaj imajo osem odborov in štiri komisije ter svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Na seji pa so potrdili še sklep z izredne seje občinskega sveta glede programa priprav in dopolnitev dolgoročnih prostorskih načrtov ter obnove nove Občine Beltinci. Zanimivo je, da so s tem pomembnim dokumentom med drugim določili lokacijo za nov štadion v športnem parku in zdraviliški kompleks v smeri proti Melincem, kjer je že vrtina termalne vode. Hkrati so se zavzeli za širitev parcel v vseh krajevnih skupnostih na območju občine, kjer si krajani to želijo. MILAN JERŠE prebivalcev dela občine. Statut Mestne občine Murska Sobota, ki gaje mestni svet sprejel 18. aprila letos, v prehodnih določbah zavezuje mestne krajevne skupnosti, da v šestih mesecih po sprejetju statuta pripravijo predlog nove organiziranosti krajevne samouprave v mestu Murska Sobota. V ta namen je bila pri mestnih krajevnih skupnostih ustanovljena posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov šestih svetov KS v mestu, pri delu komisije pa sta sodelovala še dva zunanja člana. Na sedanjo organiziranost krajevne samouprave so bile stalne pripombe. Tako so menili, da meje sedanjih šestih krajevnih skupnosti niso funkcionalne, predvsem ne zaradi komunalne infrastrukture, števila prebivalstva in teritorialnega obsega posameznih mestnih krajevnih skupnosti. Zato je omenjena komisija, ki jo vodi Bojan Zunič, pripravila predlog nove organiziranosti krajevne samouprave, ki naj bi odpravila naštete pomanjkljivosti. Po besedah tajnika Mestne občine Murska Sobota Tiborja Ciguta naj bi v mestu ustanovili sedem mestnih četrti. Naziv prve bi bil Center, obsegal pa bi strogo mestno središče. Drugo me- mestna četrt Prešeren oziroma »Prešernova«. O njihovem dokončnem nazivu se bodo prebivalci Murske Sobote lahko odločali vse do 9. ok- Turopofje v 1 Ionu pohištva Šopins ulici in v zgrsctbi ci arhitekta Novnh* »<. hrrtki Irtllld, . Čnoing’ ( - • f 7- MirnucrntT ' 1. *ucf(W3i.črTirt \ " . 'M ■ 7 *"nwA<*Tnr :li v3 ii- SOBOTA • ' MBTNAČKBtr , INDOSTRiM 7 (i ; Sicer pa st ne četrti m: celote s.Ul*':' - .oni osebe, ki n^J L.i Lnnkretfiiti 1^ kaj konkre’ kaj Korl^“' . J st«™. sprejemale sti. Tako in razp vale lastne jekte, eeste in “J-j oni n' skim plan .(rt . sko skrbele 2“ nost in o^a _ vAlrii ‘' le druge na , nja in 'fjf ^■ SEDEM MESTNIH ČETRTI - Takšen je predlog komisije za pripravo predloga nove organiziranosti krajevne samouprave v mestu Murska Sobota. st no četrt so poimenovali Ledava in bi z nekaterimi manjšimi popravki zajemala območje KS Lendavska s številnimi bloki in drugimi zgradbami ob Lendavski ulici. Tretjo mestno četrt na vzhodnem obrobju mesta so poimenovali Industrija oziroma »Industrijska«, saj je tam večina tovarn. Mestne četrti Partizan, Turopolje in Park bi obsegale zdajšnje mestne krajevne skupnosti, nova pa bo tudi tobra, dokler bo trajala javna razgrnitev predloga novih mestnih četrti s fotoposnetki. Ti so izobešeni tako v občinski zgradbi kot na sedežu mestnih krajevnih skupnosti v Kocljevi ulici 4, kjer bodo sprejemali pisne ponudbe, občani pa si jih bodo lahko ogledali tudi v samopostrežnih trgovinah Dom v Lendavski ulici, Park v ulici Mikloša Kuzmiča. Naselje v Trstenjakovi ulici in svojih pris'orn^^'‘‘^^ v,-__ en« v srnth četrti-**- N’ 'ray,jenih voliunP^^L^ izvoljeni organi nove orgamziranftP * mouprave v mestu ta bodo odločali u ■3č'.', dokončno pu P** sini svet Občine ^3topričakujejo sodelovan/e opravljenih vo nov. Ji I l i ! 1 1 ) t l I t t ( !' i 1; 1) St tvorno . bo temelj bistvenift mest It tl r »t Sl A I jjggtnik, 28. septembra 1995 7 vestnik e :i a li f V S e li >: r ll ti i-o j 9 r k ti J 9 S' J t Čt c it d tS (li jir ts pl tu tl- : itt 5 jJi čr 'J lt i f Š ti k 1' t r J k I' r t k f i» I? F I' ' zgojno-izobraževalni zavod Veržej Stnnenje iz otroške duše je ob robu igrišča, tako daje gledal proč od dogajanja na njem in od skupine večjih fantov, ki so se vneto pogovarjali. Vedno bolj sem prepričana, da sem tega fantiča nekje že srečala, toda takrat 2^obhku ga o tem, od kod je prišel v dom v Veržej, nisem spraševala._ 1 večkrat vzamem v roke njegovo fotografijo, vedno bolj vrta lit' ‘ kod ga poznam. Morda pa se nMliin, mor- i* •'^8®v žalostni pogled. Teh pa sem srečala že nešteto. »Ali j* P^robe?« sem ga vprašala. Odkimal je, toda njegov k Ihan* Sama ne vem, kaj. Nobena sprememba, noben trzljaj, i> '’®^»>ešek se ni prikradel na njegov obraz tudi ne v trenutku, ko ^1 J**** "jegov pogled na film. Nič. Kot da bi mu bilo prav vseeno. Nksnv 'I® fotografira, sem pomislila? Pa ga vprašam, j« M: »Lahko.« hir*. ® J* »LahKO.« '‘«ltai'k7»7 Ici ga je , ajKrat usimp.rii 'usmeril proti skupini smehn2^’^“’ j® 'tiam jadovednostjo so fanti S; Se .,?^pribli^r________ '^i^^^dbo, da je uči-so h h' f 'P iPEOfPeta. »Včasih sebegunci,« so dejali Povedali so. .odšel nazaj v ^lo in nogometa. »Včasih mne- eostjevnogo- I Klican : ___:__i I " 'JVDri ir,, ■« . . '»dtftrt ■‘'JSrmjimpojasnb m. On.-.aUT/.i r„_._____i ‘^noj Prinajava, je fant pred '^dib- trti 1 7 * * Mn:: da bi ga dala 1... ■ ra? pbji _ ... 1 Ustrelil osemletke, kar '* ' *’ stin pa iz Maribora. ---------------- Isla Ha ™ i*' tudi novinarka in lije J_'^riborskem radiu. Ime -J s '"PJfoča poznate?« Od-setH.*'*' priznati moram, 's trenutku res “1 se spomnila pove-J’’''inarskega imena. Pa l ’•’ J >la »la tni j, _ -c,---------- - šele naslednji han.. * fant«.!,; zanimivejšo s trditvijo, da je kipec dobil od starega očeta, ki ga je po njegovem kar sam napravil. Ponudil mi ga je, da sem Tita še sama lahko potipala po že nekoliko okrušenem nosu. Fantje so bili pripravljeni klepetati pa sem jih povprašala še po tem, kako preživljajo popoldneve. Seveda, najraje igrajo nogomet. »Ali pa si za vogalom kakšnega prižge-' mo,« je hitro dodal eden od njih. Dali so mi vedeti, da so oni že za resne reči iz sveta odraslih, da se z njimi lahko pogovarjam kot z odraslimi. Zato sem povedano lahko nadaljevala le z vprašanjem, kak- d Sreč S f^antovi glavi se je kvno v tistem trenutku novinarke: po-in 'PPogo ljudi, je torej C? jc - Da, ra' ^akaj to mama? ne bi h . .'.'■'isj ima, če ne zares, sanjah, domi-i^mu drugi I rt > i a* nevarnosti, da bi r ter ne zaide v kriminal. Zadnje čase pa je, to moram reči, njihova uspešnost manjša, saj je možnosti za zaposlitev teh otrok zelo malo. Včasih so se lahko ti otroci po osmem razredu zaposlili, sedaj pa podjetnik zaposli nekoga, za katerega pričakuje, da z njim ne bo imel težav.v (Angelca Fras) mnogokrat razgubijo. Zato nam veliko pomeni, da starše vključimo v naša prizadevanja. Ne bi mogla reči, da nam lo ne uspeva. Uspeva nam do te mere, da se dogovorimo, da delamo v isti smeri in ne r nasprotni. Mi tudi vsakega našega fanta in dekle pripravljamo na to, da se osvesti, da je ta družina, ki jo skrbeti sami. Eden s krpo v roki je pravkar pobrisal hodnik, drugi je z metlo poiskal še zadnje smeti v jedilnici. »Ravno smo gotovi,« so nama povedali ter naju, veseli obiska, povabili v dnevno sobo. Branko Kralj, zgovoren fantič, je sedel zraven mene, veliko mi je želel povedati tudi Da- Sli m ", ii 38^? ha m 8 I šne si privoščijo. Zadovoljni z vprašanjem so zborno povedali, da so to Marlboro ali Winston ali podobne znamke. Pozdravili smo se in veliki fantje so odšli svojo pot. Pa srečno, fantje, tudi v svet odraslosti in zunanji svet. Na tej poli jo boste, srečo namreč. še kako potrebovali. ima, edina družina, ki jo ima, da se nauči živeli s takšno, kot je. Včasih lahko od nje pričakuje pomoč, včasih pa tudi ne,« je povedala ravnateljica Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej Angelca Fras, »Gladke poti vrnitve sploh ni. To je lista točka, na kateri se mnoga naša prizadevanja in večletno delo Dom v Veržeju je nov, njegova nolranjšina pa je taka, da določa skupinski način življenja. Za vsako skupino, in v domu jih je šest, pet fantovskih in ena dekliška, je narejeno stanovanje. iii F/-' r spodaj jedilnica z dnevno sobo, zgoraj pa so sobe in kopalnice. Sobice so z eno, dvema ali tremi posteljami. Življenje v skupinah -v taki stanovanjski skupnosti seveda tudi določa način ravnanja in obnašanja, saj seje treba znati prilagoditi, dogovoriti in sploh živeti ter delati v njej. Fantje četrte skupine, fantiči nižjih razredov osemletke, so imeli ravno tisto popoldne »generalko«. Tako namreč pravijo temeljitemu pospravljanju in čiščenju prostorov. Skupinsko življenje namreč pomeni tudi to, da morajo zase in za svoje prostore ni Kmetič. Aleš Vindiš, Alen Vi-dojkovič. Andrej Bohinjec ter Dejan Čuček pa so tudi dodali kakšno o tem in onem. S svojim sproščenim in navdušenim pripovedovanjem so me presenetili. V kratkem času, kolikor sem se pomudila pri njih, so mi natresli obilo o življenju v domu in sebi. Branko je z veseljem pokimal, ko sem ga vprašala, ali želi, da zapišem tudi to, daje najboljši matematik in odličen učenec. V teh vrsticah pa seveda mora bili zapisano tudi to, da so v skupini reševali križanko in sedaj pričakujejo nagrado, pa da radi igrajo nogomet. Večkrat tekmujejo z begunci, ki pa so, to so priznali, večinoma močnejši nasprotnik. »Življenje v skupinah naj bi bilo neke vrste nadomestilo za družino, iz katere so bili otroci izločeni zaradi motenj v razvoju. Vsega, kar bi da pred mano razgalijo svoje življenje, ki jih je pripeljalo v vzgojni dom, jim z novimi vprašanji dala vedeti, da vem, daje vendar bilo še nekaj drugega za tistim: v šoli smo bili poredni. Sprejela sem to, kar so mi želeli povedati. Kajti ko sem sedela med njimi in jih opazovala, sem začutila, da si močno želijo in se trudijo narediti lep vtis, se mi predstaviti po tistem dobrem, kar je v njih. Kakor da bi si želeli, da sama sebi, takrat ko bom odšla od njih, porečem: saj to so vendar dobri fantje. Pa sem jih vendarle z vprašanjem, ali bodo ta konec tedna odšli domov, spomnila tudi na dom. Različno so mi odgovorili, v besedovanju o domu pa prav nobeden ni omenjal ne očeta in ne matere. Govorili so o svojem domu, toda predstavljali so mi ga s tem, da doma imajo svoje živali. »Moja muca sedaj spi na moji postelji.« »Moja pa ima na balkonu Škatlo. Nočem je nesti na dvorišče, ker bi jo na dvorišču otroci trpinčili.« »Misliš, da te muca kaj pogreša?« sem vprašala fantiča, ki je sedel nasproti. »Saj muca ni človek, da bi me pogrešala,« mi je odgovoril brez pomisleka. In ostala sem brez besed. Fantje četrte skupine so naju z Juretom povabili tudi v svoje sobe. Prav vsak je želel pokazali svojo in rada sem stopala vanje, tako po vrsti, kot so odpirali vrata. Še omare so odprli, da sem se lahko prepričala, da je tudi v njih vse na svojem mestu. In v omari spodaj sem zagledala tisti majhen predalček s ključavnico, v katerega lahko spravijo tisto malo, kar je lahko samo njihovo. Oktobra bo leto dni. kar je iz Kranja prišla v dom Alenka Čer-nec. Povedala mi je, da se je na življenje v domu težko navadila, da je sem prišla zato, ker sta se z mamo kregali, ter da si zeli domov. Doma namreč ima prijateljice, s katerimi se dobiva na starih mestih, skupaj hodijo na sprehode v gozd pa na kopališče in sploh so si zelo dobre. Tudi z dekleti v domu se dobro razume. »Včasih se skregamo, potem smo pa spet prijateljice,« je povedala Alenka, ki v prostem času bere pustolovske knjige, gleda televizijo in pleše tehno. O novi šoli je rekla, da je popustljivejša od tiste, ki jo je obiskovala v Kranju. »Kaj si želiš, da bi bilo v domu drugače, kaj bi ti spremenila?« sem jo vprašala. »Da bi lahko šli bolj pozno spat.« K slednjemu so pritegnila tudi druga dekleta iz skupine, ki so prišla do vrat. Pa smo jih potem povabili kar k nam v sobo na klepet. Žela Beriša, Andreja Lešnik. Bojana Vocov-nik. Tamara Jurančič, Suzana Kozar in Karmen Sluga so se predstavile kar po vrsti. Ko sem jih videla tako živahne in razposajene, ko so z zanimanjem opazovale mene, še bolj pa Jureta, se nisem spomnila nobenega pametnega vprašanja. Pa sem butnila: »Dekleta, ste pridne?« »Me smo kot angeli,* je hudomušno odgovorila deklica velikih oči in se mi nasmehnila. Spogledali sva se, nasmehnila sem se še sama, njej, še bolj pa sama sebi in svojemu neumnemu vprašanju. Dekleta mojega »tetkastega« vprašanja niso vzele preveč zares, tako da smo lahko načele tudi vprašanje, zakaj so prišle v vzgojni zavod. Skoraj vse so povedale, da zato, ker se niso učile ter so imele v šoli negativne ocene. »Samo pri naravi sem imela trojko, pri vseh drugih predmetih pa etike,« je bila natančnejša ena od njih. Zanje manj pomembna je bila namreč »podrobnost«, na katero jih je spomnila njihova tovarišica, da so se slabe ocene kopičile zaradi špricanja. Le Tamara, dekle, ki je v domu šele krajši čas, je k povedanemu dodala, da je večkrat pobegnila od doma in da je enkrat bežala celo pet dni., Vem, da zapisanemu moram dodati še nekaj, kar je kot megla »Učenci, ki prihajajo v dom r Veržej iz štajerskega, koroškega, gorenjskega in pomurskega konca, v njem ostanejo povečini dve do dve leii in pol. Nekaieri pa tudi samo ves čas obiska lebdelo nad tistim, kar so mi pripovedovali otroci. Beg. V otroškem pripovedovanju sem začutila veliko željo zapustiti vzgojni dom, oditi nekam, ubežati ... Življenje v popolni inštituciji, čeprav je v nji organizirano še tako bogato in pestro Življenje, pomeni, da je to kraj, kjer štiriindvajset ur na dan velja določen red in režim, kjer je treba sprejemati nekaj, kar so morda prej v svoji otroški duši že izbrisali, zavrgli ali nikoli ne imeli. Zato jim ni vedno lahko. Pa vendar je tu nekaj, kar jih kot nevidna veriga priklenja. Ni potrebno, da bi bila okrog doma visoka ograja, kajti otroci dobro vedo, da so zunaj družina lahko dala otroku, vzgo/ni dom nikoli ne da in ne more dali. St pa prizadevamo, da bi oškodovanost na več področjih, predvsem na čustvenem, nekako ublažiti, da bi odpravili ati razgradili negativni odnos do šole in tudi do družine, da otroci ne bi begali od doma ter da bi odpravili pomanjkljiva znanja o moralnih vrednotah. Ena naših glavnih nalog je tudi, da jim pompgamo pri pridobivanju osnovnošolskega znanja.e (Angelca Fras) I "Jugovih fanta-'kr "" Steaif rPorda z ne-1^1 Ulma*^di *'i’'ii’‘^“''ljala /^^''rat sanjarila živl^?^"-'®’ če bi bila Poin^"^^“ ‘P P® P®' ,7' Pas i rm_ u ■ CPrh Ki.i la r I' J« m f ■f it t tl r da bi vse "k r^"" I ,",'P iii so pred i^hko ponašala. /a zunanji svet ah v ■'rL' '“t, I' ^«1H i' ? ’ Uh sprejmeš ptro£kih letih Zdaj mor- st staršev nih- S J 11 dali ‘'??’*«ležcn za " jeti oprostiš J" •'daj obležalo na '^r.''ftrri; P; za- s0?"^’'^' ‘^Nebil Jureti’'®" * zadovolj- pJ'' 'Ht,. 'ma potno vsr,. dodali druei. Vso ^^devo i drugi, naredil še Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej je javni zavod, ki ima tri delovne enote, vrtec, osnovno šolo in dom. Vrtec obiskujejo otroci šolskega okoliša Veržej, Banovci in Bunčani, razdetjem pa so v Štiri skupine. Osnovna Sola je to šolsko leto začela delati s štirinajstimi oddelki, ob koncu leta pa jih bodo imeli Šestnajst. »Mi namreč fante in dekleta sprejemamo v zavod vse leto in takrat, ko presežemo normativ, moramo razrede tudi deliti. Tako predvidevamo, da se bo moral sedmi in osmi razred domskih učencev zelo kmalu deliti,« je pojasnila ravnateljica zavoda Angelca Fras. , ........ Solo obiskujejo učenci Šolskega okoliša, vsako teto jih je za oddelek, in učenci iz doma. Domski otroci nižjih razredov, so, zato ker jiti je manj, v skupnih razredih z zunanjimi učenci, učenci višjih razredov pa so v glavnem v posebnih izdelkih. Program za učence je seveda isti, za učence doma pa je zmanjšan številčni normativ. To daje učiteljem možnost drugačnega pristopa, da tudi otroci z motnjami vedenja m osebnosti dosežejo pričakovani rezultat. Učitelji morajo imeti zato vsi tudi dodatna specialna pedagoška znanja. »Tak način šolanja imamo organiziran edino v Sloveniji. To A UA IJ(*VXAI sj M".•••Lj je posebna oblika integracije, za katero osebno menim, da je najboljših modelov. Ni popolna segregacija pa tudi ne po- ■ polna integracija. Ravno dovolj je je, da se naši fantje in dekleta iz doma ne čutijo, da so v kakšni drugačni osnovni šoli.« (Angelca Fras) I r » Fantiča, ki sta sedela nasproti mene, sta se d reze la in eden je svojemu sosedu dovolj glasno, da sem lahko slišala, šepnil na uho: »A boš povedal, da st kradel?« Otroci so torej pri- ll ra; f čakovali, da jih povprašam tudi po tem, zakaj so prišli v dom, zato sem načela tudi to temo. Toda kot bi odrezal, so kar vsi po vrsti povedali, da zato, ker so bili v šoli poredni. ■ Zakaj bi silila vanje z novimi vprašanji, zakaj bi od njih terjala. nekaj mesecev in drugi spet s posebnim sklepom do pet let. Potem pa odidejo. Kam in kako jim gre v zunanjem življenju? »Uspešnost je za nas to, da otrok, ki zapusti dom, ostane v šoli, da jo konča, alt da ne ostane v šoli, vendar se zaposli in skrbi sam zase nemočni, daje zunanji svet naravnan tako, da nimajo kam ubežali. »Kaj ti prinese beg? Kazen, ker te itak vedno ujamejo. Potem pa samo dobiš zraven eno leto ali več,« je o begu razmišljal fan- tič. MAJDA HORVAT Fotografija: Jurij Zauneker I 8 vestnik. 28. septenga^ ] sociala, šolstvo, zdravstvo Če bo (spet) prišlo do spreminjaja organiziranosti šolskih služb, sedanjega direktoija Zavoda Republike Slovence za šolstvo Ivana Lorenčiča ne bo zraven Obeta se konkurenca Zavod za šolstvo je med letošnjimi počitnicami doživel nekaj večjih sistemskih, organizacijskih in kadrovskih sprememb. Da bi o vsem tem zvedeli kaj ver iz prve roke tudi ravnatelji in ravnateljice vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Pomurju, je zavodova organizacijska enota v Murski Soboti v ponedeljek povabila na skupen sestanek direktorja Ivana Lorenčiča. Obenem pa so podali oceno defa študijskih skupin v šolskem letu 1994/95 in njihovo delovanje v novem šolskem letu ter spregovorili še o zdravstveno-vzgojnem programu za preprečevanje zlorabe drog v Pomurju. Čeprav se je glede organiziranosti šolskih služb v zadnjem času I marsikaj spremenilo, po besedah Ivana Lorenčiča ni prišlo do bistvenih vsebinskih sprememb. Zgodilo pa se je, da ima od julija osrednja šolska ustanova v Sloveniji naziv Zavod republike Slovenije za šolstvo in da je javni zavod, tako da ni več v »varnem zavetju« Ministrstva za šolstvo in šport. Poleg te osrednje ustanove samostojno delujejo še Andragoški center Slovenije, ki je prevzel izobraževanje odraslih. Center za poklicno izobraževanje (usklajeval bo predvsem interese različnih partnerjev glede poklicnega izobraževanja) in Urad za šolstvo v okviru Ministrstva za šolstvo in šport (ima predvsem razvojne naloge). V okviru Zavoda za šolstvo je oblikovanih več sektorjev. Kazalo je, da bosta ločeno delovala tudi sektor za svetovanje in razvoj, kar pa bilo neproduktivno oziroma zgrešeno, saj bi bilo čudno, če bi ena skupina strokovnjakov pripravila predloge razvojnih nalog, druga pa naj bi svetovala, kako le-te uresničevati. Čeprav direktor ZŠ Ivan Lorenčič ni popolnoma zadovoljen s sedanjimi rešitvami, saj je imel nekatere drugačne predloge, je dejal, da ne namerava »biti zraven pri morebitni novi zgodbi«. S tem ko je Zavod za šolstvo postal javni zavod, se je v nekem smislu znašel tudi na trgu, kjer mu lahko konkurirajo tudi drugi. In to se bo najbrž tudi dogajalo. J. GRAJ Rekordno število reševalcev mednarodnega kiuižnega kviza v ljutomerski občini Zemlja je naš dom Od pomladi do Jeseni so otroci na vseh osnovnih šolah reševali vprašanja mednarodnega kviza na temo Zemfja je naš dom. Svet Evrope Je namreč to leto razglasil za evropsko leto varstva narave. Občinska matična knjižnica Ljutomer (organizatorka kviza je bila Jasna Branka Staman) je prejela kar 387 odgovorov. Prvonagrajenka Saša Horvat bo skupaj s svojim šolskim knjižničarjem Alojzem Makoterjem potovala na državno sklepno prireditev v Ljubljani, agencija Lotus in OMK Ljutomer pa sta jo nagradili tudi z brezplačnim izletom v Gardeland. Občinska sklepna prireditev je bila v prijetnem okolju zidanice Male k med jeruzalemskimi vinogradi, kjer so otroci in odrasli skupaj z znanim astronomom, fizUcom in matematikom Marjanom Prosenom soustvarjali astronomski popoldan in večer. Spoznali so osnove orientacije v naravi, izdelovali sončne ure, večer pa so preživeli ob gledanju diapozitivov. L G. i. K'- ” .-. »-.-..-ro "J.-J®-, '.ni, 3 , r r •'š ^51 • & k Druženje z astronomom, fizikom in matematikom Marjanom Prosenom je bilo zares enkratno. »Pozvačin« tudi v Ingolstadtu v Ingolstadtu je spet odmevala po™, zavrtele ^ se je okrt^ 360 Sesalcev in plesalk sioveasklb folklorsih diapte. BBe je te mbade soboto, ko je Slovensko koitarao-pr^vetno društvo Lastovka organiziralo 9. srečanje folfcIomOi skupin naših društev, hi delujejo v l&veoi repsidiki Nemčiji. Pridružila pa se jim Je tudi FS Beltinci s Kociprovo bando, ki so Jo že dan prej povabili tudi na slavnostno otvoritev tradicionalnega logolstadtakega jesenskega »Foikfesta« (Ijut^ki praznik). Lahko bi rekli, da so bili Beitinčani s svojim »pozvačmom« velika atrakcija povorke, kije Šla po mestnih ulicah, Folkloriada, kot so na kratko poimenovali sobotno srečanje, pa je bita prav tako dokaj zanimiva. Ker bomo o tem dogodku pripravili nekoliko daljši pispevek za prihodnjo številko našega tednika, omenimo v tem zapisu še nekaj običajnih podatkov. Na reviji je sodelovala 12 skupin, med navzočimi so bili tudi nad župan In-golstadta Peter SchselL župan Murske Sobote Andrej Gerenčer, slovenski generalni konzul v Mimehnu Gracelli in predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vlado Ravnikar, ki je tudi odprl revijo. Več kot dve uri je v dvorani, kjer Je bilo skoraj 500 ljudi, odmevala slovenska pesem in slišal se Je topot umih folkloristov. Gostitelji - mladinska skupina Lastovke - so za to priložnost zapeli tudi posebno zdravico (Na folktonadi), ki jo je napisal in uglasbil vodja njihovega ansambla Trgani Branko Vičar. Ko so sc zvrstile vse skupine, pa se je začelo rajanje ob glasbi prekmurricega ansambla Arizona. Tako mnoSčne prireditve Lastovka že dolgo ni organizirala. J, GRAJ Pred tednom otroka o organizaciji, ki mladim posveča veliko pozornost Da bi zmogli reči Ne, hvala! Pionirske organizacije ni več, Zveza prijateljev mladine pa ima dokaj razvejeno dejavnost Čeprav se sliši skoraj kot fraza, smo o otrocih vajeni govoriti kot o prihodnosti in bogastvu družbe, kot o generaciji, ki prihaja, sedanja generacija pa Je gospodar prihodnje tako glede izobrazbe kot celotne družbene izkušnje, ki ji jo posreduje. In te dni bomo spet veliko govorili o otrocih, njihovih pravicah, položaju... Prvi teden v oktobru je namreč teden otroka. Med tistimi organizacijami v Sloveniji, ki še posebej skrbijo, da bi imeli naši otroci kar najlepše otroštvo, je zlasti Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki ima svoje »podružnice« (društva ali občinske zveze) širom po državi. O njenem poslanstvu smo se pogovarjali z generalno sekretarko Liano Kalčina Srhoj. - Leta 1991, ko smo dobili novo državo in se je spremenil politični sistem, so nekateri razmišljali, da Zveza prijateljev mladine sodi v preteklost, da je ne potrebujemo več, ker naj bi bila podaljšana roka oblasti. Kljub vsemu je Zveza obstala in ima dokaj razvejeno dejavnost. »Resje, da smo bili mentorska organizacija Zvezi pionirjev, kije bila vezana na neko ideologijo, politiko Zveze komunistov Slovenije oziroma Jugoslavije, zato so bile pobude, da bi ukinili delovanje Zveze prijateljev mladine Slovenije. Na srečo se to ni zgodilo, formalno pa smo ukinili pionirsko organizacijo. Ohranili smo pozitivne izkušnje, bogastvo štiridesetih let. Ne organiziramo več Kurirčkove pošte in drugih akcij za ohranjanje spominov oziroma tradicije NOB-ja, ampak namenjamo več časa nekaterim drugim projektom in programom. Tako bomo letos organizirali že 6. otroški parlament, ki je ena od oblik državljanske vzgoje otrok, neka oblika participacije (soudeležbe) otrok pri reševanju vprašanj, ki se tičejo tudi njih. Vedno otroci predlagajo temo, mi pa jim omogočimo izvedbo parlamenta, s tem da se dogovorimo za sodelovanje županov, lokalnih oblasti, ministrov, državnih sekretarjev in drugih, ki na državni ravni lahko kaj storijo, da se uredijo zadeve, ki so v prid otrokom in mladostnikom. Moram poudariti, daje naša organizacija nevladna in nestrankarska in da v naših vrstah delujejo ljudje, ki so po svojem političnem ali idejnem prepričanju zelo raznoliki. Nam je vseeno, v katero politično stranko je kdo vključen in ali sploh kje politično deluje. Pomembna nam je njihova pripravljenost, da v svojem prostem času nekaj storijo za mlade, in to predvsem prostovoljno. To seveda ne pomeni, da gre vedno za brezplačno delo, saj je potrebno tudi prostovoljcem povrniti vsaj minimalne stroške, se jim oddolžiti s skrorgnimi nagradami ipd.« - Osrednja tema lanskega otroše- ga parlamenta je bila Meč prijazne besede, za letos pa so si mladi parlamentarci izbrali temo Da bi zmogel reči: Ne, hvala! (alkoholu, cigaretam, drogam, aidsu...). Ali prinašajo takšni otroški parlamenti spremembe v praksi! »To je seveda odvisno od tega, kako resno vzamejo njihove predloge in pobude odrasli, koliko jih vključijo v svoje akrivnosti, dejavnosti ... Sicer pa je v konvenciji o otrokovih pravicah zapisano, da imajo otroci pravico izraziti svoje mnenje, odrasli pa upoštevati njihove potrebe, predloge. Seveda je to odvisno od danih možnosti. Vedno se ne da vsega uresničiti. V ta namen deluje tudi komisija za otrokove pravice, ki skuša animirati slovensko javnost za vprašanja otrokovih pravic, položaj otroka, zaščito njegovih pravic. ,1 V 1 kličejo, pa lahko dobijo strokovne nasvete oziroma odgovore na razna vprašanja, na primer ko gre za nasilje v družini, ločitve staršev, spolno nasilje do otrok in mladostnikov, težave v šoli itd. Odziv je zelo velik.« - A li je ta številka namenjena Liana Kalčina Srh oj, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije samo otrokom in mladostnikom v Ljubljani in okolici ali pa tudi iz drugih krajev v Sloveniji, denimo iz Pomurja! »To je v bistvu nacionalna mreža telefonov. V delo na tej telefonski številki vključujemo svetovalne skupine, ki delujejo skoraj na območju celotne Slovenije - Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, Kopru, Murski Soboti, Ravnah na Koroškem. Ajdovščini, Radovljici, Idriji, Trebnjem, Škofji Loki in Velenju.« - Zveza prijateljev mladine Slovenije je še vedno tudi neke vrste glavni organizator Bralne značke! S?! Komisija skrbi za organizacijo otroških parlamentov, spodbudila pa je tudi nastajanje posebnega telefona za otroke in mladostnike, ki lahko vsak dan med 12. in 20. uro pokličejo številko 080 1234 in se pogovorijo o svojih težavah. Klic je brezplačen. Tisti, ki po- - Bliža se teden otroka. Kakšne aktivnosti se predvidene, na Čem bo poudarek! »Teden otroka se bo začel 2. oktobra, kije tudi mednarodni dan otroka. Osrednja tema je povezana s problemi v zvezi z alkoholom, mamili kajenjem in aidsom, To temo so predlagali otroci na lanskem otroškem parlamentu v Ljubljani, čutijo namreč, da imajo prevečkrat priložnost posegati po vsem tem. Naš cilj pa je, da bi jih pripravili do tega, da bi zmogli reči »Ne, hvala!», ko se bodo srečali s cigareto, alkoholom in drogami. V vseh občinah naj bi v teta časa ali pa tudi kasneje pripravili občinske parlamente oziroma srečanja z županom in se pogovorili, kaj mlade moti, s kakšnimi problemi se srečujejo, kakšne potrebe imajo. Takšne otroške parlamente imajo tudi v Franciji, Nemčiji in drugod, tako da to ni nekaj posebnega le pri nas, Decembra pa bo še 6. nacionalni otroški parlament v prostoru, kjer zaseda tudi pravi slovenski parlament.« »Letos je že 36. sezona tekmovanja za bralne značke. V bistvu pa gre za veliko gibanje, v katerem sodeluje okrog 100,000 učencev osnovnih šol. Otroci v nižjih razredih dobijo za spodbudo nalepke (prej značke), ki sijih lepijo v literarno mapico, na predmetni stopnji pa dobijo učenci priznanja za sodelovanje in Se druge oblike spodbujanja za branje knjig so uvedene. Pionirska knjižnica Ljubljana pripravi vsako leto v ta namen priporočilni seznam knjig, h kateremu sta dodani še knjigi sezone. Letos sta to zbirki Bevkovih in Cankarjevih črtic Zlata voda tn Moje življenje. Naša Zveza pa izdaja programsko knjižico, v kateri je predstavljena ponudba osnovnim šolam in otrokom, katere ustvarjalce s področja otroške in mladinske literature lahko povabijo medse, Mi to tudi organiziramo.* - A tudi financirate! »Ne, na žalost za to nimamo možnosti. Dogovarjamo p založniki, da lahko dobij ceneje knjige za mlade br NašaZvezapajel5.septemb«j Ljubljani organizirala pri ■ ob koncu mednarodnega nega kviza, ki smo jo izveo^ ’. delovanju s splošno-izob'" nimi kniižnicami V nimi knjižnicami občinah. Tema kviza je Ijaje naš dom.« ija jc iias uviji." . , - Kako pa je s poatniik‘^‘^ movi za otroke, ki so mu, če lahko tako rečetM^, prijateljev mladine Stovm »Takšnih domov je šW|w^ od tega 14 v Sloveniji (’ in 8 drugod) in 16 Hrvaškem. V njih je l^ j ,j j« čez 15,000 šolarjev. bila številka precej vecja-, z imamo namreč probleme vi, ki so na Hrvaškem. ’ dotnf dve VI, KISO iia --- različni državi, dva tekliiii rmrijcTte domovi niso bili H' oz. zemljiške knjiga.' j. stniki so bili občine^ na sistema. Stvari so kot je to v primeru Otro»«»“r- ma Daneta Sumenjaka v ^ .n vložile sred« katerega so vložile sri K.a.lC[C5a »'J nva--šnje štiri pomurske prihaja do problema, skrbi za vzdrževanje čigavi so pravzaprav še bolj zapletena z t premoženja med Kaže omeniti tudi, da mogli uporabljali kar 5 domov, ker so v HfvJ At begunce ali sojih upo^jjopajt j drugega. Na mai^Se Kf '| seveda vplivala tudi vojn- vaškem.« - Ali vam sredstva nost še vedno zag^ ’ J oziroma kako prijateljev ju>' .Našaorgamžacu^,^,^^, iz različnih Mitn’ pjiiiS » raziicnju jaf ' razpisane pwj._» _ 2avo - nd (su**-’ - J . Urada za .1'- I. ■nvauJ^Hi, iH ■ zdravstveno nas izberejo, to ločena sredstva. |U^ go dejavnost pokrovitelji.^^ banka. Cankarje Tako si sami odstokovsreds^.^ji dobimo od zagotovijo nekateri I I J 1 1 I I I J ) I mo zato,. „ ir DasotakeorEAn^.fsl ua so rane “ inkoristne, so noaut projekti, |!fj Zahodu, kjer da 1S dobne organiž“™^^b! pokrit^ ma »pokrivajo« r z) J ^gLnik, 28. septembra 1995 9 kmetijska panorama 1 * r 1 (• I- ( I, u a c ( ij t e L 11^ 1 ;; o 10 i« t-10 ta li F It I IŽ Osnovni napotki za jesensko setev ozimna žita ^l>eruno primemo njivo ‘"ječmen do ■ ---*** jwxj.l'VkS globokih, srednje dftkr ’ ilovnatih tleh, ki so o oskrbljena s humusom. Za ti nevtr"; '^'’^remo tla slabo kisle do ph Zemlja, kjer je Ihtita ni ■■ ža setev pšenice in ječ-najbolj primerna. Taka moramo najprej apniti Va ‘ “ tred [’» °P''h'''>hio vsaj tri tedne od preostalega , J'oja,alir- ■ Srtiinf 'h ječmena izberemo 'leh in ta ko na težjih siabt, -.J''’ j® PH nizek, ter na ^krutn 'leh raje sejemo rž Mio žito in tritiVrtl*, rrn Vna. tjer rada tred [►, posejemo rž a1i tritika- rečemo, da za rodovitna tia slabo Jito in tritikalo za krmno se setvi ozimin tudi Iti ' *““■* zastaja voda. Wtis * t^sptesijah, je neu-, -JffltlvHtn .d kalitev. Ce ob ilni rta njivi tri do štiri UJčke. (tiOttft, srno v tem letu '^hlLr ® herbicidi in J i VeČlR flHnnAT-Vai Irrvf d ‘tisoprimT '' "^"'''otlilih, prav tako t "rne za jesensko setev. ^‘'‘barzžiti se hii, ijj sčjenio za lislanka- hjivt, ^'tro spravimo z h® predhodnice za ozim-'ihCt u, ebelozrnate stročnice, ^'hiani P®®h in silažna koru-tBitnib pa detelje, detelj- '^sčje odmerke, kot so predhodnice za ožim- ’®Pit, pesa in silažna koru- razna žita. J* predhodno ' njiv? zgodaj fjii--'Et- pospravimo nijo tudi na njivah, kjer smo koruzo čezmerno škropili z triazini. Neza-željeno je tudi menjavanje žit in koruze v dvopolju. Pšenico sejemo v kolobarju vsaka tri leta, da preprečimo širjenje nožnih bolezni, kot so črna noga in lomljivost stebel. Za pšenico lahko sejemo rž. ker ni občutljiva za nožne bolezni. Izogibajmo se setvi poljščin v monokulturi, izberimo kolobar. Angleški pregovor pravi: Sprememba je toliko kot počitek! Zemljo za setev ozimnih žit pripravimo pravočasno in temeljito Najpogostejši oviri za doseganje visokih pridelkov sta površno pripravljene njive ali prepozna setev. Zato je pomembno, da izberemo ustrezno njivo in žita sejemo za poljščinami, ki jih dovolj zgodaj pospravimo z njive, Le tako bomo imeli v muhasti in nemalokrat deževni jeseni dovolj časa za pripravo njive za setev. Žita pa bomo sejali prav kmalu, in to v večini primerov po klasični obdelavi s plugom, čeprav je že nekaj pridelovalcev, ki sejejo neposredno ali z minimalno obdelavo. In kaj je boljše? Odvisno je od zemlje, predposevka in lege zemljišča. Na težkih in srednje težkih tleh in tam, kjer so tia slabo zračna, je zemljo bolje preorati. Preorjemo tudi tam, kjer zaoravamo rastlinske ostanke. Minimalna obdelava ali neposredna setev je dovolj zanesljiva na lažjih tleh, tam kjer ni veliko rastlinskih ostankov, ali tudi na nagnjenih - gričevnatih terenih. podbrazdjem, kar ovira vznik in začetno rast ozimin. Pri poznem spravilu pridelkov moramo tla skleniti z zgoščevalnim valjarjem ali krožno brano (težka tla), na lahkih tleh zadostuje predsetvenik. Za pre-dsetveno pripravo zelo suhih tal lahko uporabimo vrtavkasto brano, pazimo, da ne obdelamo tal pregloboko, kar bi oviralo vznik. Na mo- gnojenje uporabimo eno od naslednjih mineralnih gnojil: NPK 7-2030, 8-26-26 v količini 400 kg/h a ali NPK 6-12-24, 9-18-18 v količini 500 kg/ha. Pri srednji in visoki { nad 30 mg/100 g) ravni založenosti lahko gnojimo s fosforjem in kalijem spomladi, ko namesto z enostavnimi dušičnimi gnojili dognojujemo z NPK-jem z večjo vsebnostjo dušika. ■ ‘■si J Trgatev Vinogradniki se nestrpno sprehajajo po vinogradih, pogledujejo grozdje in nebo ter premišljujejo, zakaj je narava tako kruta, da ■S; =1«; ■ Poenostavljena obdelava tal je možna le pod določenimi pogoji, kri zemlji vrtavkaste brane ne sme- je prav njim, ki so vse leto vestno gnojili, vezali, opravljali zelena dela in posebej še škropili več, kot je bilo potrebno, poslala gnilobo. Razmišljajmo, kaj se da narediti iz tega grozdja, kajti za vse druge ukrepe je zamujeno, bo pa veliko časa pozimi, da napravimo inventuro, ocenimo vremenske razmere letnika in naše ukrepe. Bo pa tudi veliko možnosti za izobraževanje v okviru društev vinogradnikov in kmetijske svetovalne službe. Gniloba ni hud problem, če je gnil kakšen grozd, skrb zbujajoče je, ko je gnilobe že nad 30 % in še več. Lahko se odločimo za podbiranje, da gnilo poberemo, tako grozdje ni niti nujno pecljati, pomembno je, da gre čimprej v stiskalnico, da mošt primerno žveplamo, vsaj 2-2,5 traka ali 1-1,5 del 56 % žveplaste kisline na 100 litrov mošta. Ne pozabimo prej na namakanje sodov z vodo, posebej še. če smo jih imeli suho konzervirane, da izlužimo staro žveplo in preprečimo napako boekser, ki se nam lahko že pojavi proti koncu alkoholnega vrenja. Razsluzenje za tako grozdje je »obvezno*, se pravi pretok po 32-48 urah, da ločimo usedlino od mošta, tak mošt ponovno ne žveplamo in ne razkužujemo lesenega soda ali druge vinske posode. V mošt, ki ga točimo izpod preše, lahko dodajamo že čistila (bentonit -glejte navodila na embalaži), s tem razsluzenje hitreje poteka. Dodajanje kvasovk v razsluzen mošt je potrebno, da se vrenje čimprej začne. Seveda je odločitev za podbiranje ali že pravo trgatev odvisna tudi od sorte in rokov dozorevanja pa tudi količine posamezne sorte. Poglejmo si, kakšne so bile sladkorne stopnje in kisline 20, 9.1995 na Goričkem (na drugih območjih se gibljejo v podobnih okvirih) Sorta Rizvanec Chardonnay Sauvignon Z, silvanec L. rizling R. rizling Šipon Sladkor Oe St, 72 75 74 65 66 68 67 Titracijska kisi, v g/1 7,3 10.8 11.4 8.7 10.7 13,7 14.7 Pti 3,15 2.95 2,95 3,10 2,90 2,90 2,85 Opomba trgatev z 23.9. z 5.10. z 5.10. z 5.10, počakati počakati počakati Trgatev je dovoljena od 5,10, tudi za sivi pinot in kerner ter modro frankinjo. Za druge sorte bomo roke trgatve sporočili naslednji teden. Tržni pridelovalci grozdja, mošta in vina se morajo držati rokov, ki jih izda občinski upravni organ na podlagi priporočila strokovnih služb .Tam tudi lahko zaprosijo za dovoljenja za predčasno trgatev. Tudi dosladkavanje moramo prijaviti (maksimalno 4,9 kg sladkorja na 100 litrov mošta), vendar je količina odvisna od posamezne sorte in povprečne sladkorne stopnje sorte v vinorodnem okolišu. Mostov, iz katerih pričakujemo vrhunska vina. mo uporabiti. Pazimo, da ne pripravimo tal preveč fino, ker se tako pripravljena njiva ob jesenskem deževju rada zalize in pozneje zaskorji. Gnojenje ozimnih žit ob setvi S fosfoijem in kalijem gnojimo na osnovi kemične analize zemlje Potrebne odmerke posameznih rastlinskih hranil lahko določimo le, če vemo, kolikšna je njihova raven v zemlji. To pa najlažje ugotovimo s kemično analizo zemlje, ki jo naredimo vsaj enkrat v kolobarju (na 3 do 5 let). Izsledki analize nam pokažejo, kolikšna je raven fosfotja in kalija v zemlji. Na njivah z nizko ravnijo fosforja in kalija ( pod !5 mg/100 g tal) moramo zaorati ti dve hranili pri pripravi zemlje za setev. V bolje založena tla ju lahko zabranamo obenem z dušikom. Za osnovno Gnojenje z organskimi gnojili Osnovno gnojenje z NPK-gnojili jeseni lahko opustimo, če gnojimo z gnojevko. Z njo gnojimo vsaj 14 dni pred setvijo 20-25 ra’ /ha. Gnojevko takoj po razvozu vdelamo v tla, tako preprečimo smrad in izgube hranil, predvsem dušika. Uporabo gnojevke za jesensko gnojenje žit priporočamo, ko zaoravamo koruzi nje. Ne priporočamo pa gnojenja z gnojevko in dušičnimi gnojili jeseni na njivah na vodovarstvenih območjih. Večja količina dušika iz gnojevke ali rudninskih gnojil se lahko čez zimo izpere v talno - pitno vodo. Ne priporočamo tudi gnojenja ozimin s hlevskim gnojem, ker lahko z nezrelim gnojem iz slame prenesemo bolezni žit in tudi žita ne uspevajo dobro v sveže gnojeni zemlji, godi pa jim podaljšan učinek hlevskega gnoja, s katerim smo gnojili predposevku. Žita FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr ne smemo dosladkati. Ernest Novak, dipl, inž. agr. Cena odvisna od kakovosti V kleti za pokušnjo vin podjetja Radgonske gorice so se konec minulega tedna zbrali vinogradniki iz Eladgonsko-Kapelskih goric, ki oddajajo grozdje radgonski kleti prek Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Z letošnjim odkupom in plačilnimi pogoji sta vinogradnike seznanila direktor zadruge Janez Kramberger in direktor Radgonskih goric Franc Škrobar. Grozdje bodo letos odkupovali v posodobljenem prevzemnem centru, sproti pa se bodo dogovarjali o sortah, kijih bodo prevzemali v posameznih dneh. Po besedah enologa Lojzeta Filipiča naj vinogradniki s tragatvijo brez potrebe ne bi hiteli, vodja prevzemnega centra Otmar Babič pa Je opozoril, da naj vinogradniki grozdja ne bi trgali v dežju. Sedanji način ugotavljanja kakovosti mošta (vsaki dve sekundi) namreč izmeri tudi prve količine mošta, ki vsebujejo zaradi dežja več mošta, to pa se pozna na povprečnem vzorcu, saj se povprečna sladkorna stopnja zato zniža. Vinogradnikom so ob tej priložnost! prikazali merjenje in tehtanje s pomočjo računalnika, najmanjša količina grozdja, ki jo btxio prevzemali, pa Je 200 kilogramov. Grozdja, ki bo obrano dan pred prevzemom, ne bodo prevzemali. Odkupne cene grozdja bodo tudi letos odvisne od sladkorne stopnje in bodo glede na sorte znašale 82. 93 in 111 tolarjev za kilogram. Glede na kakovost oziroma vsebnost sladkorja bodo te cene lahko višje ali nižje. Grozdje bodo plačevali enako kot lani, za tretjino oddanega grozdja bodo vinogradniki dobili plačilo do konca decembra, pre- potem dovolj potem Govolj ^*ča. "kostno pripravo set-stročnice in /'‘ilj predposevki, ker jih 'Utji spravimo z njive, po-^Nal Pozitivno vplivajo na na seiemo žita ”Scir * ta koruzi '>Eči na — at pa sejemo žita primeru moramo da pridejo v kolo- ali ranih hibri-"fl njivah s po- 'ha najbolj primer- 0 vzkalijo in porume- Obdelava tal s plugom - konvencionalna obdelava Njivo preorjemo vsaj teden dni pred setvijo, da se tla dobro sklenejo s podbrazdjem. Rastlinske ostanke in slamo (koruzinje) pred zaotavanjem zdrobimo (z mulčar-jem), da se pri oranju dobro premeša z zemljo, Nezrezana slama preprečuje izmenjavo vlage in toplote s ostalo pa v petih obrokih. L. KRAMBERGER Sl 's "1: ?^Piirrn proti pol ega- priporočenih sort ozimnih žit za leto 1995/96 “ poUedelsho pri Upravi Republike Slovenije za po-^iit *®ttt(stva priporoča za setev v letu IMS nasledpjc sorte ozimi- 4!,„ ** sorte H - optimalnem roku se- m , Ptimalnem rc.,„ 'tioktobrom se- V zadnjih '-'-Thl t 1. !> 3 1» f r |f> It' iD 1» p' f |t if 3' 7 ''jh''enju plevic občutljivejša '■'hT' Po višini ra- lS.rii'''^lni M *'*j^ Oti sorte ana. ’0. ib t/hvi.. ''in in i-i.,,.... 'n lel.n. J j "r«' fru,,.,__________ ^*'4vtloma dosega /^"-red ' pa I. kakovo-ieHv v seve-Sloveniji. ^ert I J ^“sežemo, če jo , C-Li. Jl_/ 'l* 10. oktobrom. { J h o Norma setve je 700 kalivih zm(m7 Med priporočenimi sortami je ena najkakovostnejših. Pitama Sorto priporočamo za setev v severovzhodni Sloveniji. Proti glivičnim boleznim in poleganju je sorazmerno odporna. Zahteva zgodnjo setev med 1. in 10. oktobrom. Ker močno razrašča, sejemo 400 do 500 kalivih zrn/mL Tudi sorta piioma je v natančnih preskusih dosegala 1. kakovostni razred. * Sorte za uvajanje GK pinka Med priporočenimi sortami je po trajanju rasti najranejša. Optimalni rok setve je med 10. in 25. oktobrom. Priporočamo gostoto setve 600-700 kalivih zrn/mL Po rezultatih lahko v posamenih važnejših letih zaradi slabše sedimen-tacijske vrednosti doseže II., v ugodnih letinah pa I. kakovostno skupino. ])A U3iVA mc Bc I 2A JUU ckHAbCTA |O&ŽETVi ToLaRJC Huberius Po dolžini rastne dobe spada med pozne in med sorte z visoko slamo (100-110 cm). Priporočamo jo za setev v osrednji Sloveniji na težjih tleh in višjih pridelovalnih območjih, kjer so tla dobro preskrbljena z vodo. Za lahka plitva tla te sorte ne priporočamo, V optimalnem roku setve med 10, in 25, oktobrom sejemo 420-450 kalivih zrn/m’ oziroma 240-250 kilogramov semena na hektar, V ugodnih letih dosega I. kakovostni razred. Profit Po dolžini rastne dobe spada med pozne in med sorte z visoko slamo. Podobno kot sorto huber-tus priporočamo sorto profit za setev v osrednji Sloveniji in na težjih tleh. Na lahkih plitvih tleh te sorte ne priporočamo. V ugodnih letih dosega I. kakovsotni razred. Optimalni rok setve je med 10. in 25, oktobrom, seje pa se 450 kalivih zm(m7 Justus Spada med pozne sorte, vendar je za spoznanje ranejša in po višini slame nižja kot sorti profit in hu-bertus. V optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom sejemo 450 kalivih zrn/m< V ugodnih letih dosega 1. kakovostni razred. Demetra Je zelo podobna sorti ana. Primerna je za pridelovanje v vseh pridelovalnih območjih. Odporna je proti poleganju in srednje odporna proti pepelasti plesni. V optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom sejemo 700 kalivih zrn na mL V zadnjih dveh letih je v natančnih poljskih preskusih dosegla 1. oziroma II.kakovostni razred. Ozimni ječmen Sorta v opuščanju Robur Je precej občutljiv za pepelasto plesen in listno pegavost. V optimalnem roku setve med 25. sep-temborm in 10, oktobrom sejemo 480 kalivih zrn/m\ Po obliki klasa je šestredec. Nosilne sorte Plaisant Primeren za intenzivno pridelovanje na vseh pridelovalnih območjih. Srednje odporen za pepe-lasto plesen in listno pegavost. V optimalnem roku med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450480 kalivih zrn/m^ Po obliki klasa je šestredec. Alpha Sorta Je primerna za intenzivno pridelovanje na vseh slovenskih pridelovalnih območjih. Srednje občutljiva je za listno pegavost in poleganje. V otpimalnem roku med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450 do 480 kalivih zrn/m^ Po obliki klasa je dvore-dec. Rex Priporočamo ga za setev na vseh pridelovalnih območjih. V optimalnem toku med 25. septembrom in 10.oktobrom sejemo 500 kalivih zrn/m< Po obliki klasa je dvore dec. Sorte za uvajanje Astrid Po obliki klasa je dvoredec. Je srednje odporna priti pepelasti plesni in listni pegavosti. V optimalnem roku setve med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450480 kalivih zm/m’. Copia Je srednje odporna proti pepelasti plesni in listni pegavosti. V optimalnem roku setve med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450-480 kalivih zm/mL Po obliki klasa je Šestredec. /grt Po obliki klasa je dvoredec. V optimalnem roku setve med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450-480 kalivih zm/m< Golic Je sorta, ki seje v dveletnem preskušanju izkazala z visokim ro-dnostnim potencialom. Po obliki klasa je šestredec, V optimalnem roku setve med 25, septembrom in 10. oktobrom sejemo 450- 480 kalivih zrn/mL Ozimna ri Danka Ima visoko slamo, vendar je kljub temu odporen proti poleganju. Občutljiv je za snežno plesen. V optimalnem času setve med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 450 kalivih zm/m’. Za hektar potrebujemo, odvisno od absolutne teže, 160 do 130 kg semena, Eho-kurz Ima nižjo slamo kot sorta danko in je odporna proti pepelasti plesni. V optimalnem času setve med 25. septembrom in 10. oktobrom sejemo 400 do 450 kalivih zm/mL Za hektar potrebujemo 160 do 180 kg semena. Ozimna iritikala Clercal Primeren je za setev na slabših zemljiščih in v bližini gozdov, kjer dela škodo divjad. Je srednje odporen proti poleganju. V optimalnem roku setve med 25. septembrom in 20. oktobrom sejemo 450-550 kalivih zrn na mL Potrebna količina semena je med 160 in 180 kilogrami na hektar. A Ima Primeren je za setev na slabših zemljiščih in v bližini gozdov. Sorta almo je rodnejša od sorte clercal. Sorta je tudi odporna proti poleganju. Potrebna količina semena znaša med 160 in 180 kilogrami na hektar. KSS pri ŽVZ-ju za Pomurje M.Sobota Drago Legen, dipl. inž. agr. i L I 10 vestnik, 28. septembra IjjŽ intervju »Čustvena ženska sem 9 Spomenka Hribar je zapustila politiko. Pravi, da včasih obišče samo še Peršakove demokrate. V nelagodje Jo spravlja, če jo imenujejo mater nacije. V prvem delu tega pogovora Je bila nejevoljna, pozneje manj in naposled morda nič več. Človeka presune, ko spozna, da pri njej med srčnostjo v javnem nastopanju in notrapjo srčnostjo ni razlike. Ta inte- lektualkaje brez cinične distance. Med levico in desnico Zakaj tako krčevito ustavljate desnico? Tako vsaj to desnica Čuti? Spomenka Hribar: Kako to desnica čuti, je njena stvar. Krčevito? Nekoč sem napisala besedilo z naslovom Ustavite desnico in od takrat naprej usmerjam pozornost predvsem na ta spekter političnega prostora, ker uporablja pri bojevanju za oblast neko tehnologijo, ki je po moji presoji in poznavanju zgodovine lahko nevarna. Ni tukaj neke zveze, med vašim takratnim apelom po ustavitvi desnice in zdajšnjo fašislizaeijo desnice? Ni to povezano, ni to demonizacija desnice? Spomenka Hribar: Ne demoniziram ne desnice ne nobenega posameznika v politiki, Vprašanje je, kako se ta desnica obnaša, najbrž je moja analiza odvisna tudi od njenega obnašanja. Ne demoniziram nobene politike in je nisem, tudi partijske ne. Poskušam pa raziskati in analizirati logiko in metode, ki jih uporablja. Menim, daje del desnice postal radikalnejši do te mere, da sem že lahko rekla, da gre za ne-ofašizem, nikgar pa nisem imenovala fašista ali neofašista, Drugi del desnice je postal po moji presoji normalna evropska desnica, to velja za slovenske krščanske demokrate, ki normalno sodelujejo s strankami drugega ideološkega in svetovnonazorskega spektra, v korist Slovenije. oglašali? Samoizvoljena lustracija, če ne lustracija po češko? Kdo je to pričakoval, jaz tega nisem pričakovala Potem ne govorim o vašem pričakovanju ... Po prvih svobodnih volitvah sem pričakovala, da bomo začeli na novo. Da ne bomo zamenjali ene ekskomunikacije iz prejšnjega sistema z drugo. Mislim, da večina Slovencev tega ni pričakovala - pustile me, da končam ker dobro veste, na kakšen odmev so naletele vse zelo radikalne akcije, recimo tisti pla- Saj je dovolj, če rečeš komunizem - temelj komunizma je populizem. Zakaj bi moral reči fašizem, saj je to to. Saj izhajata iz istega gnezda, tega nisem nikoli zanikala. Komunizem se je potem na neki način civiliziral, fašizem pa je bil premagan. Ker je trajal premalo časa, da bi se civiliziral ... Veste, saj lahko greva v to, ampak to je za časopis pretežko Prav. Vrniva se na to, kar pišete v zadnji Mladini. Govorite, da gre pri tem slovenskem političnem sovraštvu za neko demonijo. Se vam ne zdi, da gre v resnici za resentiment, kakor ga opisuje Dostojevski; ker se nekdo, ki je Žalil moje politično dostojanstvo, zaradi katerega sem bil politična verjamem, da je zadeva s pobijanjem domobrancev šla mimo slovenske vrhuške in veijamem, da bo zgodovina nekoč to postavila na svoje mesto.« ločitvami. Za nobeno svojo odločitev se ne kesam. Pisali ste, da ste se tako dolgo pustili zavajali in niste spoznali resnice o početju komunistov v Kočevskem rogu. Saj tega nisem vedela, ko pa sem zvedela, sem začela brati in študirati. Nimam se za kaj kesali. »Kaj pa sem naredila, da bi se morata kesaiil^« »Drugi del desnice je po moji presoji normalna evropska desnica, to velja za slovenske krščanske demokrate, ki normalno sodelujejo s strankami ideološkega in sve lovno nazorskega spektra, p korist Slovenije. « Pa mislite, da ni, po dolgoveč-nem obdobju vladanja levice, čas za desnico, pa Četudi v, pogojno rečeno, nekoliko ekscesni obliki? K nobenem od teh zadnjih obdobij po drugi vojni desnica ni imela dominacije. Zame je zelo problematično, če pravite »tudi če ekscesnega«... Rekel sem, »pogojno«... Dovolite mi, da končam! V nobenem primeru ne morem pristati na ekscesnost bodisi levice bodisi desnice. Normalno je, da je po dolgoletni vladavini tako imenovane levice večji poudarek na desnici. Meni tega ne morete reči, ker sem na neki način med ustanovitelji desnice. Dobro vem. kako je to bilo. Že sama kritika levice ZK te je postavila na desni breg. Na tem bregu sem dosti delovala. dokler nisem občutila, da začenja uporabljati iste metode kot sem jih kritizirala v prejšnjem sistemu. kat iz Pučnikovega volilnega štaba, kjer so bili izenačeni Stalin, Lenin, Hitler in Kučan, Ljudje so bili pripravljeni na novi začetek, na novo graditev, ne pa na tole, v kar nas je potem potisnila desnica. Kar se tiče češkega zakona, nekateri širijo, kako zelo dobro je to, kakšne pozitivne učinke ima to “ ni res! Sam Havel, ki je zakon podpisal, je takoj zatem dal predlog za spremembo. Ne moreš narediti novega sveta z enakimi metodami, pri čemer z enakimi metodami mislim na to, da nenehno nekoga stigmatiziraš in ga izključuješ iz družbenega življenja. Demokracija je ravno to. da so v pralamentu zastopani vsi, kakor je strukturirano prebivalstvo. Imaš nekaj starih komunistov, imaš nekaj teh, nekaj onih. K zvezi s Pučnikom, čeprav je politično skoraj že nezanimiv. Je Že res, da so v njegovem volilnem Štabu njegovega nasprotnika Kučana na plakatu postavljali ob bok boljševiškim in rajhovskim politikom, a tudi o Pučniku so njegovi nasprotniki govorili kot o nekom, čigar otroci niti Slovenko ne vedo, in ki bo vse zapletel in potem pobegnil. Govorim o takratnem vox populi, med katerim se je to prijelo. Kdo z visokega mesta pa je to o Pučniku govoril? , Takih reči ne počnejo in govorijo Z visokega mesta. To so tansirali na nižjih ravneh. Tega pač ne vem, taki nastopi so se mi že takrat zdeli absurdni. Take kvalifikacije izhajajo iz populističnega in nacionalističnega dna in so tudi drugod, ne samo v Sloveniji, To je bilo tisto: aha, on pa je z Nemko poročen, aha, nekdaj je bil komunist in tako naprej. Ne verjamem, daje to kdo lanslral. če pa je. je ravnal svinjsko. Ampak ne bi o Pučniku, omenila sem samo tisti plakat, ki je naletel na splošni revolt. mevža - kurje večji del tega desnega bloka dejansko bil zaradi katerega sem bil strahopetec, da se ta nekdo še vedno pojavlja na politični sceni? Ali ne izhaja iz tega to, po vašem, nevarno sovraštvo desnice do levice? Da. Ne pomeni to, da bi moralo, r izogib še hujšemu, politično nihalo udariti Še bolj na desno? Nihalo je že udarilo bolj. Ce bi to tako pustili, bi zadevo samo obrnili. Rekli ste, da naj bi se sami odločili in nekaj časa molčali. Ali vedno nekdo molči? V prejš-njem sistemu so molčali antiko-mu n isti, dom o-disidenti še kdo. Zdaj naj pa nekdanji komunisti njihovi mladiči? Ne bi bil že enkrat nehati poizkusti znova? To je tu-dt smisel sprave: da priznaš vsa-kemu pravico do njegovega dosto-janstva, do nje-gove resnice in "'“A do skrivnosti, da smo vsi različni. Najti na politični ravni možnosti za čimvečji nacionalni konsenz, brez radikalizmov, mašče- Toda takrat ste se odrekli nekim svojim prejšnjim maksimam -ste to naredli brez kesanja? Kaj pa sem naredila, da bi se morala kesati? Pčasih smo krivi že zato, ker smo sodelovali pri nečem, česar korenin nismo poznali. Kesaš se lahko, če si naredil zločin. Če pa si bil nehote v neki politični organizaciji in nisi vedel, kaj to je, in ko spoznaš, kaj to je, se odvrneš, kritiziraš, razmerja za nazaj ne moreš spremeniti, spreminjaš ga lahko samo za naprej. Ali nisem, pravnojilozosko gledano, kriv, tudi Če sem nevede sodeloval v totalitarnem sistemu? Potem bi bito potrebno po drugi svetovni vojni pobiti vse Nemce, pa tudi vsi Slovenci bi morali poklekniti in se kesati. Nemški kancler Brandt je na Poljskem pokleknil. Ne more Vanja. Kesanje in obžalovanje ''i ' 1 »Saj je dovolj, če rečeš komunizem - temelj komunizma je populizem. Zakaj bi morati reci Še fašizem, Saj izhajata iz istega gnezda.« Mislite, da bi te jedkosti z desne ne bilo manj, če bi levica sama izbrala neko lustracijo, če bi nekaj časa molčala, da bi ne nenehno provocirala s svojimi navzočnostjo? Kajti eno temeljnih pričakovanj iz tistega časa je bilo, da se ljudje, ki so bili tako netolernatni - kot sami ugotavljate zdaj nekaj časa ne bodo Tudi sam se ga omenil zgolj tako, Zanima me nekaj dragega. Neke analize in ne samo analize, izkustva kažejo, da se komunizem izteka v nacionalizem. Kako, da se levici nikoli ne pripiše fašistoidnosti, Čeprav je skozi politično propagando, ki sem vam jo omenjal, očitno ravnala populistično? Sevam zdi kesanje nekaj preveč katolicističnega, da hi o njem kaj rekli? Ne. toda kesanja ne moreš predpisati. To ni družbena norma. Kesanje se zgodi v srcu ali pa se ne zgodi- Ga smeš skušati izzvati? Mislim, da ne. To je poseg v dušo. Vse, kar zadeva človekovo vest, je njegova osebna zadeva, tudi po krščanskem nauku. Nimaš pravice. To pa bi bil res že začetek totalitarizma. Ne povezujete možnosti sprave s stanjem duše, ki se kesa? Že. vendar se to zgodi v duši ali pa ne. Nihče nima pravice to vzbujati. Država te lahko za prekoračitev norme celo zapre, nima pa ti pravice posegati v dušo s psihoanalitičnimi metodami. Gospa Hribarjeva, velikokrat ste izrekli Slavke, ki kažejo na kesanje nad vašimi prejšnjimi od- moreš, to je nekaj v duši, premakne se ti ali pa ne. Ce skušam ugotoviti, kako vi to dvoje razumete: obžaluješ javno, kesaš pa se v duši? Tako je. Lahko obžalujem, da je bila državljanska vojna, ne morem pa se zaradi tega kesati. Človek božji, takrat še rojena nisem bila! Kesanje je povezano z osebno krivdo, obžalovanje s soodgovornotjo. Ali v resnici še vedno ne veste, kdo so bili eksekutorji v Kočevskem rogu? Je bila beograjska vojaška oblast ali domača partija? Do teh dokumentov seveda nisem prišla, ker so v Beogradu. Lahko pa predpostavljam, daje bilo to sklenjeno na najvišji ravni. navsezadnje je bil Tito takrat, 26. in 27. maja, tukaj. Ne verjamem, daje zadeva šla mimo slovenske vrhuške in verjamem, da bo zgodovina nekoč to postavila na svoje mesto. Bolj pa sem analizirala duha časa in tisto boljševiško logiko, ki je pripeljala do tega, ker to je pomembno, če hočeš spremeniti atmosfero in sam družbenopolitični sistem. Postaviš take temelje, da tak nečloveški eksces ni več možen. Ne bi vas motilo, če bi ljudje, ki jih zdaj branite, branite pa levico, vedeli vse te stvari in Jih niso ■ ■■ ■k-r 1 , povedali? Sploh ne branim levice, lega si ne dovolim reči, Z njo - nič - nimam (poudarjeno). Zdaj branim dostojanstvo človeka natanko tako, kakor sem v prejšnjem sistemu, samo da so se takrat počutili prizadeti levičarji, ki so bili na oblasti, na brezprizivni oblasti, danes pa se počuti prizadeta desnica, ker uporablja iste metode, da bi prišla na oblast. Takrat nisem branila domobrancev. kakor so mi podtikali, in danes ne branim komunistov. &e za hip bom advokat desnice. P romana Dostojevskega Poni- t J tagme kot »slovenska kri*, I' venska trdoživost«. Krijef' beseda v besedni zvezi j Boden«, ki Je meiafomif^ 1 zem. Nihče ga ni obdolŽ^fk?^ stoidnosti, Janši se to J mu skandirajo. inc vem, naj jc J^rii ril, če ti uporabljaš bese ,rdo!»* Ne vem, kaj je kot prispodobo za to pač na ravni metafore, utemeljuješ svojo polilii^e, zemlji, na krvi, je to neDJ gega. Tudi pisatelji uporaWl^ te besede, kri, zvestoba, IR ul zen. Kar je na ravni “""'j. ugi oziroma metafore, bkan '^1^ je izraz populizma, ki je ni v vsaki družbi. Ne gre ’ jati da bi hotela izruvati ampak da ima neko jtf mero in da se kanaliar^ normalno politično A zdaj bova o Janši go nec v Depali vasi, je slika ve metodologije, imeli z njim intervju: da je sodstvo že dokazalo^ Depali vasi ni bilo napaš-, ■ - vem, da bi bilo to doka22'j;t je Miklavčič, ki je potei" ----------1 ietO« iti, zavrgel ovadbo, je zgodba. Se vem, zakaj ste se bližamo Janši? neje^ ampak zdi se mi, da Ne, saj ne gre za iJ- aiiipan cui »c [n,. - ražam, veliko raje bi pif^^ Populizem Je temelj, terdl fašistoidnosti kot drž«^'^^' nosti? Da, to je to. Da, to je to, Naredite neko razmejitev kdaj naj hi smeli ploskal predsednika držaie, nfP* »pozicijskemu voditelj«- Nekorektno sprašujete'JKj, ' --i"- Sprašuje-žal! Poskusila bot” ' I. i- Vn 'snio stite, tako se ne zelo liti razliko. Ko rali za Janšo, i'^ vt in Zavrla, smo to ' človekovih pravic, boščin in za dentoktu populizem je sprejemi' duktiven. Tisti popuK*^'^ kričali »hočemo ' ko so ploskali, itoje predsednika države, mr vni populizem, s tem rijo človeška čustva' to delali rajo v svoj boj za Narod brez ceremonij Se va/n ne oblaki- poklekniti narod. Gre za simbolno dejanje. Simbolno dejanje pa je nekaj drugega! Simbolno dejanje sem naredila s svojim spisom Krivda in greh. Ki ste. Zakaj ste potem tako dopuščajoči in odpuščajoči? Zakaj naj ga ne hi naredili tudi nekdanji komunistični voditelji? Ne smete mešati ravni: zase sem rekla, da se nimam za kaj kesati. Kdo so drugi, ki bi se morali? Tisti, ki so bili bolj... Seveda, ampak jaz nisem tisti. To razlikujem. Dobro. Naj sloji, da se jaz nimam za kaj. Lahko pa obžalujem, daje bila ta in ta organizacija, v katero sem nekoč verjela, takšna in takšna. In to obžalujem. Kesanje in obžalovanje sta različni stvari. Še vedno pa pravim. da nimaš pravice od nikogar zahtevati kesanja. Niti ga ne Žani in razžaljeni si ta razžaljeni človek želi, da hi vsaj z ramenom na ulici zadel v človeka, ki ga je prizadel in ki ga žali s svojo aroganco. Že to bi mu odtehtalo to peklenje v duši, la resentiment. Bi torej ne bilo potrebno očitnejše obžalovanje, če ne že kesanje? Ne bi to pomirilo duhov? Vsekakor, To že ves čas govorim. Iti tega še tii naredila. Tiste prave besede ni bilo. Bojim se, da tudi zato ne. ker desnica re-vanšistično nastopa. Potem se levica brani in desnica pritiska še bolj. To je zoprno, to se zdaj pri nas dogaja. Vse moje hre-penje je podrejeno temu, da tega ne bi bilo. Politična in pesniška kri Predsednik Kučan je zadnjič v nekem govoru v tisti naj zah od-nejši slovenski vasi Robid išče, kol so poročali, uporabljal sin- nekeg^^f^ ....... njegove, recimo Ta predsednik v : fi času po osamosvojd* nacionalnega časa ni bilo bodn>’'^^^'i^ - zaradi odsotnosti nega populiztntii njegovega njegovih ust, saia^ / c: .... nnrdVtČ*^ Kot da bi se opr^''! I l^ot da hi se ope«'’"''^^ u zaj, ker ni hi! ves jjjF To je več vprašauh jih born razčleniti-zalo, da ni bil ves ea^ Jp)-, To je več svojitev. Vsa osemdeset let po logiki sistema. Ino opredelili, od nacionalizem. danje. Mislim, da N modro doziral s lodro dozirat korakom naP''®J‘ 1 i dopolnjevali' | se dopolnjevali' »Sploh ne riee. Zttj^ manild 95 y£s^iK, 28. septembra 1995 11 I vestnik kaj pa mislite!« ta-' 1?.^ ^stva, on pa je bil k ki je vse to operacionalizi- V severovzhodni Sloveniji nimamo ribogojnic, zato so popisali kar ribnike Ribniki kot modna muha I lit I t” J jjj iR ''Prašanje pa je vpra-nekfl Mogoče je do tnj'. bi bilo mo- 7^ tehta izra- »Besed obžalovanja levica še ni izrekla. Bojim se, da zato ne, ker desnica rcvanšistieno nastopa, e I# ht t,?, 'p ip M i# it«-llfSi !IČ li it* 0. 1* (tu Ji’ tk .č' (lil (J It IP ipfj^ <-■ isi^ ,e«' |V i iif li’’ d l d tf 'Č it d if č j Č /! zakaj bito zade-predsednika, s tiste »br^J’ ^®teri so malo bolj prihajajo toni neke-SkK “ ne preveč proslave, bajejo potre- da. vlad?'^'^' ^^rašho zamerim i)imap\, na vJadi -, da tesimh^i° ^^^^hega občutka za " n yStvari, kot so prosla-šu, spomenika v Ro-občiitv, * Puntalo, premalo je sanif, , človek res ne živi Minhs da potrebuje iiem *** * populistič-''“DrilT^'marveč kot prijaz-'^'toznosi. da se poveseli fO legi ne, ne nas pri-ne želim tega „.! če », 1.... ''-''MjlrJi vvrn mjau kako *((?? doživljajo šdai C^ j^ttove ceremoniale oi L riedanju Tudžmano-h uAčtfreA, ifa državni kot mi in ... hi f. '■ažurnem. Ampak izbirati, bi -- 7 .----- ** ffoder- ’ ■ izživljanja državnosti. čanu izkorišča vse, tako pozitivne kot negativne lastnosti. Če bi bil lider, bi mu očital, daje lider, Ta zadeva nima nobenega smisla. Po vašem torej Anglija vzdržuje kraljevsko družino, ker nima politične kulture, ker nima druge pozitivne in moderne identifikacije? Ne, gotovo jo potrebuje za identifikacijo, V tem smislu naj •tr. ^1 ’'S| tal hi To, kar Hrvati ne... žeiite, bom kijab drugega. Šla sem iz politike, ker so me začeli enačiti s slovensko materjo in take reči. Cankarjansko rečeno: pesniki in pisatelji naj klešejo kamen, na katerega se potem politiki z vso svojo pozabljivostjo vzpnejo. To je vaša de viza? Mislim, da bi se morali pisatelji umakniti. A ne bom nadaljevala s tem, dovolj imam drugih zamer in ni mi do tega, da bi si nakopala še te. »Janše nikoli nisem osebno žalila« se slovenski način dr- Članku " pravite, da nehate- ■u tnogoče razumeti ’ ne pa zlorablja-Emocija so neka drezanjem v L? Or-'-kaj delaš, kižališ, da osamosvajenjam bi bil točka identifikacije tudi predsednik. Toda, britanska kraljica ni lider, redko se pojavlja v javnosti, redko nastopa, redkokdaj koga navdušuje, ona samo je, S svojo eksistenco in pojavo identificira javnost. Če naj bi bil predsednik nekaj takega, potem ne more biti lider. Predsednik Kučan je v edinem intervjuju, ki sem ga (doslej) z njim imel, povedal, da do takrat, ko se je seznanil, konfrontiral s političnim pluralizmom, s čimer ga je seznanila opozicija, ni razmišljal o njem. Mislite, da bi bila možna samostojna Slovenija z enopartijsko oblastjo? Seveda ne. Zato pa je prišlo Preseneča me, ker ste v resnici pasionirani od te politike. Na tem jesenskem mirnem soncu odgovarjate z isto zagrenjenostjo kakor pišete, brez ležernosti, Ne z zagrenjenostjo - vaša vprašanja me ves čas postavljajo v pozicijo, da se moram braniti. Ne morem biti ležerna, čustvena sem. Odzivam se vso svojo občutljivostjo in z vsem svojim trpljenjem. Ne mislite, da je to lahko. Ne odprem časopisa, da me ne bi zmerjali, ampak ne mojih stališč, mene osebno. Jaz nisem še nikogar osebno žalila, tudi Janše ne. Stigmatizirati postopke nekoga, njegova stališča, to je eno, čisto nekaj drugega pa je FKtniževati in žaliti ga osebno. Ne rečem, da tisto, kar pišem, nikogar ne prizadene, toda jaz tega ne delam, to pride zraven. »Roti me zu Janšo... Obstaja tudi Janez Janša, ki ga imama nekateri radie Zanimive ugotovitve rečnega nadzornika, urbanističnega inšpektorja ter inšpektoija za okolje Ne v zakonu o urejanju naselij niti v zakonu o vodah ni točno opredeljeno, kaj je ostanek vode, mlaka, naravni ali narejeni ribnik in kaj ribogegojnica. Kako torej iskati in zapisati vodne objete? Ta čas jih je možno razvrstiti le v tiste, ki so zgrajeni na črno, in tiste, ki so prijavljeni oziroma so zanje pridobili vsaj vodnt^ospodarsko soglasje, priglasitev del ali lokacijsko dokumentacijo. Kajti: kakršenkoli poseg v jffostor je potrebno prijaviti, kakšna nadaljnja dovoljenja bo lastnik potreboval, pa je odvisno od velikosti in namena gradnje ribnika. Manjka tudi stra-t^ija ribogojstva, ki naj bi ga izdelalo ministrstvo za kmetijstvo, saj bi lahko šele na lej podlagi govorili o (ne)dovo|jeni dejavnosti. ^^benega občutka za te simbolne stvari, je postavitev spomenika v Rogu. Tega ibri * *”*^‘*' Ptvmalo je občutka, da človek ves ne " kruha, da potrebuje tudi občestvo, ne v smislu, marveč kot prijazno pri' da se poveseli. V' postavitev spomenika v Rogu. Tega ilti J!*’*.«?"'''—-------- 9efikcj in hvala 'J® pa je bolje, da jih ^“^ttn-Jan-t. * ^'1, tCj •taušo, kakršen 7. Populizma, kriv ^bajski Če ^države ^ahrano obravna- ^Pazitivr. Janše, cere- Jugosla- V- ^'Pozitivnega« ne nasto- on pri Ku- V J** Jtnenujejo ‘•»go, **elu tega "»orda i 129293, ko je bilo za 63,6 ini" tolarjev prometa, naslednji' dne pa na 131035 ob 60,9 m® tolarjev prometa. V četriei M OJlaiJCV . njen enotni tečaj paJil 128544, ko je bilo za 45,5 tolarjev prometa, v petek ja 123962 (prvi dan kotacije b®'' kupona za dividendo za I®*** 1994) ob 54.9 mio tolarjev pn- meta. C I n t I r ? r Napovedi o ugodnih gospodarskih gibanjih iz začetka letošnjega leta so bile realne. Upoštevaje pokazatelje tekočih gospodarskih gibanj se po podatkih Službe za konjunkturo Gospodarske zbornice ta trend nadaljuje. Dr. Mencinger je mnenja, da smo v obdobju konjunkture zaradi povečanega povpraševanja doma, večjih plač, večjega povpraševanja v Evropi, dobro zgrajenih makroekonomskih okvirov in sproščanja človeške energije, ki jo je omogočila sprememba sistema. Med negativnimi gibanji pa kaže omeniti, da smo dokaj slabo izkoristili ugodne razmere v Evropi. Glede na iztek polletja lahko naslednje mesece pričakujemo zmerno, vendar še naprej razmeroma ugodno konjunkturo. Kljub temu je opaziti nekatere negativne pojave, kot so primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino in popuščanje v dinamiki proizvodnje v industriji ter likvidnostne težave. Slovensko gospodarstvo je odvisno od konjunktur-nih gibanj v evropskem gospodarstvu, ki je še v konjunkturi, kar pozitivno vpliva na naša gibanja. Svetovni pokazatelji konjunkture kažejo tudi zmerno upadanje v primerjavi z začetkom letošnjega leta, ko so imeli izjemno hitro rast. Za Evropo so sedanje prognoze za naslednje mesece še zmeraj relativno optimistične. čeprav bolj zadržane kot spomladi. Naša podjetja zaenkrat ne beležijo padca naročil v izvozu. V finančnem pogledu pestijo neto izvoznike posledice valutnih sprememb dolarja in lire in zaostajanje tečaja tujih valut za domačimi stroški. Četudi pričakujemo uveljavljanje subvencij za prispevke iz plač neto izvoznikom iz proračuna, pa to najbrž ne more biti dolgoročni in trajni gospodarski ukrep za spodbujanje izvoza. Sedanja gospodarska gibanja povedo, da je uvoz pocenjen na račun tečaja tolarja in nasprotno izvoz manj zanimiv, četudi nujen. Zaradi visokih socialnih izdatkov in obremenitve plač ter nevarnosti razraščanja javnega sektorja in države upada konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Proizvodnja ima v splošnem nekoliko slabše rezultate kot minule mesece, v trgovini pa je promet znova nekoliko narasel. V prvih šestih mesecih so industrijska podjetja izdelala za 5,4 % več kot v preteklem letu v istem obdobju, V prvih sedmih mesecih je najbolj porastla proizvodnja sredstev za delo, in sicer za 15,8 % v odnosu na isto obdobje preteklega leta. Med pomembnejšimi agregati je pozitivno naraščanje naložb. Naložbe so v porastu, toda kakšna je njihova strukturna kakovost. Za obdobje sedmih mesecev letošnjega leta so naložbe v industrijo in rudarstvo porast-le za 28 %, njihov delež je prenizek in Je bil 19,7 %, medtem ko je delež naložb v promet 7,1 %, v finančne storitve pa 25.6 %. v državno in občinske uprave pa 12 %. Naložbe tujega kapitala, prodaja podjetij tujcem pa bo imela znane posledice. Nikakor nam ne sme biti cilj pot. ki sojo ubrali sosedje Madžari, ko so lastno kmetijstvo prodali tujcem. Nakup madžarskega kmetijstva, kije zdaj v rokah tujcev, bodo plačali Madžari sami z visokimi cenami lastnih kmetijskih pridelkov in uničevalno konkurenco malih kmetov, ki jo predstavljajo novi lastniki. Podoben zgled v mini obliki imamo tudi v Ljubljani s trgovino Interspar, ki ji je razen lastništva strateški cilj pridobitev slovenskega trga, kar za naše gospodarstvo dolgoročno ne pomeni nič spodbudnega. Borzna Rotacija A -redne delnice 20, septembra je porasel enotni tečaj Probankine delnice s 16943 na 17323, ko je bilo za 24,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne-pa na 17400 ob 14,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 17598, ko je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa. Rahlo je porasel v torek enotni tečaj delnice Salusa, in sicer z 19874 na 19889, ko je bilo za 5,8 mio tolarjev prometa, naslednjega I dne pa padel na 19655 ob 3,7 2S% rrimerjava ruti fen * obdobjih J993 do 199$ {v od Molkih) 21,00% mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 19544, v petek pa porasel na 19856 ob 4 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice SKBRje porasel v torek s 34473 na 20% j I •o 0% 19 80% 10% 5% 4.80% .vil •vil M J Cere na drobno E «,30% ''''""j Cene življ potre bš fin 17.70% I ! or. o Cene ind.izdelkov 1. Za 0,3-odstotne točke na 102.7 je padel v torek enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE1). ko je bilo za 231 tisoč tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov, naslednjega dne poskočil na 103,6 ob prometu 179 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 104,7 (9 tisoč tolarjev prometa). V petek se je zadržal na isti ravni, ko je bilo za 3 17 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov. V torek je porasel enotni tečaj obveznice RS L I za 0,3-odstotne točke na 102,3. ko je bilo za 28 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 102,5 ter se na tej ravni zadržal tudi v četrtek, skupno pa je bilo za 6,6 mio tolarjev prometa. V petek se je njen enotni tečaj vrni) na 102,0, ko je bilo za 7,2 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek s 112,8 porasel na 113,1, ko je bilo za 9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 113,5 ob 44,5 mio tolarjev prometa, V četrtek je njen enotni tečaj padel na 112,9, ko je bilo za 82,9 mio tolarjev prometa, v petek pa na 112,1 ob 13.7 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 8 je bil prijavljen v četrtek aplikacijski posel v vrednosti 26 tisoč tolarjev po nesperemenjenem tečaju 92,5, naslednjega dne pa je njen ■ enotni tečaj zdrsnil za kar 4-od-stotne točke na 88,5, ko je bilo za kar 106,4 mio tolarjev prometa. V torek je bil prijavljen z obveznico RSL 11 aplikacijski posel v vrednosti 976 tisoč tolarjev po tečaju 97,2 (+0,1- odstotno točko). Ob prometu 54 tisoč tolarjev je v torek poskočil enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo s 101,2 na 102,0, naslednjega dne ob prometu 637 tisoč tolarjev pa rahlo padel na 101,9. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 101,6, ko je bilo za 630 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 101,4 ob prometu 333 tisoč tolarjev, Z obveznico RS 02 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 385 tisoč tolarjev po tečaju 112,0 (+2,9 odstotne točke), v petek pa je bilo za 675 tisoč tolarjev prometa ob enakem tečaju. Prijavljen je bil aplikacijski posel v torek z obveznico SKB 1, in sicer v vrednosti 198 tisoč tolarjev po tečaju 103,1 {-0,1-od-stotno točko), naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 103.5 ob 6.5 mio tolarjev prome ta, v četrtek pa na 104,4 (1,2 mio tolarjev prometa). V petek je bil ponovno prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 319 tisoč tolarjev po tečaju 103,3, Za 2.6-odstotne točke na 79,2 je v sredo poskočil enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKR 1), prometa pa je bilo za 1,2 mio tolarjev. v torek je porasel eiictJti delnice Finmedie s 155421** 16056, ko je bilo za 626 tisoč n* larjev prometa, naslednjeg*/*"' na 15645 ob prometu 40'7 tisod tolarjev, v četrtek pa na 1-*^ H' 1i.Viai.JV*, T vvn**«' r , (93 tisoč tolarjev ptofi*®'®!',,y Ob skromnem protnetiiv-^ soč tolarjev je porasel vini*’ enotni tečaj delnice Grač^ff puujvija '221''-*’’ 23800, naslednjega dne ** 24013, ko je bilo za 456 tisoč.*’' V četrtek podjetja Grosuplje z lacjev prometa. .'snu lia io tolarje^ ta, v petek pa je oii v vredno’* i,l mio tolarjev prijavljen cijski posel po tečaju 24vJ*' Za 18 tolarjev na DOloK^ rasel v sredo enotni tečaj Hmezad banke, ko je Si*®* 13,4 mio tolarjev prometa, —^p^nrii na enotni tečaj zdrsnil na je bilo za 1,6 mio . ta, v petek pa je bil v rJ* dnjega dne poskočil na 4,2 mio tolarjev prometa- - - tolarjev prometa)- v tek pa padel na njen enotni tečaj ' i0790, vendar ob skromne® metu 76 tisoč tolarjev, f, ..n/. z va I s le po*" . S 799,6 na 881,5J«^%t(" . flicč torek enotni tečaj Čatež, ko je bilo za larjev prometa. padel na f s c f š 5 i Ji S a 1 c v d J .1 J b I a II t j S i ( 5 min 1! i o za " jne ...ku. SJ 808,8 ob 2nii‘i prometa, v — (2,2 mio tolarjev petek je njen enotni t . porasel na 800,9, *‘*’J*y 881 tisoč sile 1» J ! 1 J I J tolarjev pronie’^'' Borzna kotacijs ' prednostne Enotni tečaj na je porasel v torek s 35601, ko je bilo larjev prometa, žara । r deset odstotnega f čaja glede na zadnjo 2aUS*» t deimeo bilo trgovanje s to v— vljeno. Zdrutll je v torek delnice LIBK, in sma * l t," 10221, ko je bilo larjev prometa, v ****’*^iii skočil na 11000 ob ptoP’ fBio tolflctev Tudi v p<(ik K rJ ' - tečaj p* vendar je --- - . skromnejši od (187 tisoč tolarjev)- t .ifli •• 6 Borzna RotaciP obveznice tj*’’ . e /aJ "< Obveznica Obfi** :ek ustavila ■ -3 naslednjega dne P* pf' 103,5 ob 1,6mio'" je v torek us šnjega za 153 tisoč ca. S 102.5 na 11» lil* Trend inflacije oz. cen na drobno se je spustil na 11.7%, letna inflacija pa po napovedih vlade naj ne bi presegala 10 %. Iz grafikona primerjave porasta cen so vidni premiki v obvladovanju inflacije. Nevarna žarišča porasta cen pa tičijo v pritisku na porast plač oz. prepočasnem umirjanju porabe in v povečanju javne porabe, ki Je v sedmih mesecih realno porastla za 5.2 %. Bogdan Vunjak B/tEŽtC£ Trg Izgnanetv 1«, tal. 0808 62-236 LJUBLJA/M Dunaj na 20, tai. 081 133-11-W UABIBOB C£LJE Pinizansia 3 6 Ljobi|aiiw(«i 3* tel, 062 29-430 W.O83 28-93« KMBJ ^TUJ Korotlaž Žnidar liavo n. 11 tat 0W 2H-6«4 161 062 772-531 KOP£ff FsrrarBka 12, tal. 066 38-290 Borzna Rotacija B -redne delnice Enotni tečaj delnice BTBR-ja je v torek porasel s 13500 na 13583, ko je bilo za 82 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 13290 Ob 3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 13624, ko je bilo nih 37 tisoč tdaO ,j cie^L sli obveznico Frf4 ' 4iili**,^rf bil v petek pnJ»*^ 698 tjj'’ promet v vredno larjev po nesprem-"-' 101,5, . Po trinajstih sredotud.z<^„j,k*f^ ... -.jnizne kn* |^ir (SZGI),nJcn«5e‘6j skočil za 1'-’'J4'^ ____ ___zsrTietU Jrtrf io v venske .i-. arkuviJ i.« a-ij I • . 104.3 ob 104,3 00 pi«“- -a »p ,,F larjev, nasled^J^j 261'"^ 105,0, ko je bd® y** larjev prometa p je bilo Ji tl I, A i tl h t 4 it 1) tl m 4 b <1 1 I I »t hi 5 septembra 1995 13 1 1 I i 1 ] 1 K e ) ' I b r-0 { ( z 1 n )• g (t j tl 10 i la z -i' f ( t- tl s r f ii I 1 c r t s i r I ( j r r r ( I J I Iz vinske knjižne bere Trta vije poezijo ^Ndi bi vidu obravnavali kot drogo, kar najvsezadnje je, mu mora- k RVt VIVgVf Ihfll HAJV Ul« UIVI « njim i*®*' posebno mesto. Je namreč najbo^ kultiriraiia med ” ItMk' * ^****'*'^*" pomenu besede, ker se načrtno goji in neguje J ” *** načelih stroke in znova čeda^e bo^ tudi po tradicio- t"«!’ zato, ker se »kultivira« na refleksivni ravni, - 'igj 1O kulturi pi(ja, ocerrjirjc se trjegov kulturni pomen, tako l*eva se pjegova poetska inspiratorua vrednost. 'Dlniri . “Omni »Inih («lioč mnoge knjige o rusiov zadnjih, njen li 2^^'®Pše trte na Slovcu-tcviiiir L svobodni monogra-štvu i- ' pisal je o redovni-»rovalništvu na Sloven-’ .^pod nieeovp.lfa ip ^nii(a njegovega peresa je U)ll»a «1 Ji Slovenski Dunaj vinu stdnTv J "a Sloveli doslej, po v njej ",tlenju, se nismo imeli, Cviun tvodnih esejih ^.nienju, še nismo imeli. posamezni J' njihove domačije Kpred- —v,..v, -je si(i ena. Toliko z očit- P[®lna kulture 'S '“'»leru . ‘sh I novogoriški kulturnik Rajko Stupar in Sergij Hi govoriti o potrebi po novem kulturnem domu v 'SLj ** "L pred dokončanim novogoriškim pa so v d 1 postavili prei' ' ' ; ,' ' Č tolarjev, Poloii" lendavski kovcu izposloval, daje bil prvotni i' soboto, 30. načrt doma spremenjen. Zgodba je ^Narji postavili pred vrata stroje, ker jim je investitor Se I udejanjenju ne bi imela prostora na tistem kraju, kjer naj bi stala. Potem se je okrog tega zapletalo, burile so se čudi (potencialnih) sosedov kul- turnega doma, ki so se bali, da jim * bo stavba zastrla okna, zdelo se je, da Makovec vztraja pri načrtu in ga ne namerava spremeniti, da bo, če naj bi dom zgradili po načrtih znanega arhiteka, potrebno spremeniti prostorski plan oziroma zazidalni načrt mesta. Kocon je. tako pripoveduje zgodba, Makovca prepričal. da je zgradbo zmanjšal. Lendavski dom kulture bo zagotovo zgrajen, ker gre za neke vrste prestižni objekt na stičišču dveh nacionalnih kultur. V takih okoliščinah so sicer gradili tudi novogoriškega, a s to razliko, da je tam plačevala samo slovenska država, lendavskega pa bosta obe. Njegovi predlagale! so to že uporabili, ko so tako rekoč zastonj prišli do načrtov. Pri nadaljnji gradnji bodo za denar že vedeli lobirali zdaj pri eni zdaj pri drugi vladi. In to je čudovita in redka priložnost. ko ima od nategovanja korist kultura in nihče drug! ' ■ šsm !* I {ilrllbta. I I 1 X I L r ! J in »operjenega« lendavskega doma kulture ker ie v bo lenda-Imreju Ma- je v bila že večkrat priobčena: madžarska država je iz naklonjenosti madžarski manjšini v Sloveniji svetovno znanemu arhitektu Makovcu plačala načrte, Makovec pa je narisal nekoliko preveliko stavbo, ki po Ob boga poslan v Lendavo Matjaž Javšnik je pri p rad n ik tiste mlade igralske generacije, ki v severovzhodni Sloveniji predstavlja alternativno sceno. Ljubiteljsko »gori zrasli« igralec seje s svojim od boga poslanim Jožetom Britofom predstavil lendavski publiki v petek. 15. septembra - v stari Kroni. Prostor se imenuje KULTUR BOX - po naše škatla kulture kar je pravšnji izraz v razmerah, ko Lendava ne premore prostorov za javne prireditve, V tej »škatli« za kulturo se zbirajo povečini mladi. Tako je bilo tudi tokrat. Avtor pravi, da si jc svojega Britofa izmislil, ko je iskal primerno temo in okolje, kjer živijo ljudje s posebej intenzivnim čustovanjem. Ugotovil je, da so to zagotovo marginalci - torej ljudje z obrobja družbe. Njegov Joža Britof je tak. Je možak, ki gaje življenje izmozgalo v rudniku; ko bi hotel kaj več, pa ga je pohabilo in naplavilo na zadnjo postajo: pokopališče. Zapiti grobar nam pripoveduje zgodbo svojega življenja. Matjaž je v svojem pripovedovanju intenziven, zbran in sugestiven. Mladi Lendavčani so mu zbrano prisluhnili, četudi bi morebiti pričakovali nasprotno glede na rurarno umeščen tekst avtorja iz Ruš. in to v stilu kakšnega Partljiča, PRIREDITVE MURSKA SOBOTA; V Pokrajinskem muzeju bo od petka, 29. septembra, na ogled razstava Avari na jugozahodnem Madžarskem. Otvoritev bo ob 18. uri, odprta bo do 20. novembra. Razstava je gostujoča, pripravili so jo muzeji Žalske županije. MURSKA SOBOTA: Danes, v četrtek, 28. septembra, bo ob 20. uri v dvorani soboškega gradu predstavitev knjige Srebrni brejg avtorjev Ferija Lainščka, Milana Vincetiča, Milivoja Roša in slikarja ilustratorja Franca Mesariča. Predstavitev sta pripravili Zveza Slovencev na Madžarskem in ZKO Murska Sobota. LENTI: V sosednjem madžarskem Lentiju so še do torka, 3. oktobra, dnevi kulture, ki so sc začeli 18, septembra. Iz ■ programa; v četrtek, 28. sept., bo naravovarstvena konferenca (ob 10. uri v Szesciszigetu), v petek bo glasbeni dan, v soboto pa športni in etnografski dan. V torek, 3. oktobra, bo otvoritev razstave mednarodnih arhivskih listin, ki bo na ogled do 20. oktobra. Kraj in čas: Kulturno-izobraževalni center Lenti, ob 15. uri. LENDAVA: Center za estetsko vzgojo pri ZKO Lendava organizira tečaj aerobike za otroke do 9. leta. Vodila ga bo na Dvojki v Partizanski 2 fiziterapevtka g. Mila Vučko, Sarajevčan ka, ki živi v Lendavi. Tečaj se bo začel 15. oktobra in bo potekal ob sredah od 17. do 18. ure ter ob nedeljah od 10. do 11. ure. Prijave po telefonu 75 289. LENDAVA, TURNIŠČE, ČRENŠOVCl: V osnovnih šolah v teh krajih bodo ob koncu tedna nastopli tamburaši Šukarji. RADENCI: V galeriji hotela Radin bo v četrtek, 28. 9., ob 19. uri otvoritev razstave akad, slikarja Aleksandra Beera, Odprta bo do 5, oktobra. Razstavo pripravlja Medikoss. LENDAVA: V kulturboksu bo 6. in 7. oktobra ob 21. uri rock koncert skupine Nagual. Vstopnina 250 tolarjev. ne pa angažiranega alternativca novega vala. rightare 14 vestnik, 28 septembraj^ iz naših krajev Gornji Petrovci s projektom j človek in njegov poklic Mati je rodila 20 otrok so seveda zdaj v visoki. sitaro^^ Žive pa potomci Vrbančičev davno so se sešli na i> strojčka za rezanje las. Tu in tam ga namreč obišče kak dedek, ga naprosi, da ga malo uredi, potem pa mu »stranka« pusti ponavadi znesek, kot ga ob nedeljah dajemo za cerkveno nabirko. Mladi so bili in šli so po svetu Slavko Vrbančič je eden od 20 otrok, ki so se v letih 1904-1923 naredili zakoncema Mariji in Jožetu Vrbančiču iz Radomer-ščaka pri Ljutomeru. Oče je bil ekonom na vinogradniškem posestvu nekdanjih avstrijskih veleposestnikov. mati pa seje seveda posvečala množici otrok, od katerih jih je 5 žal umrlo v rani mladosti. Brž ko so otroci končali šolo, so morali zdoma. Tako tudi Jože, ki se je šel v Črno na Koroškem učit za frizerja. Kot pomočnik je potem nekaj časa delal pri svojem učitelju, nato v Slovenj Gradcu, v Laškem in do 1946. leta v Ljubljani, ko se je priselil v prleško metropolo in si uredil salon na Cerkvenem trgu, pozneje pa na Glavnem trgu, kjer je imel frizersko delavnico do 1980. leta. Vsega skupaj se je s frizerstvom poklicno ukvarjal skoraj 50 let, pa še zdaj - ko je star - ga ljudje ne puste pri miru. Vrata svoje frizerske celice bi sicer lahko zaprl, a potem bi bil ob prijatelje in tistih nekaj tolarčkov, ki pridejo ob skromni pokojnini še kako prav. Priznane ima namreč le 20 let delovne dobe, saj tja do 1960. leta ni bil zavarovan, Menda niti ni bilo mogoče, ker so tedaj pritiskali na obrtnike, naj gredo v družbeni sektor. I Zbadljivka neuslišani ljubezni četudi sem bil le krajši čas v družbi 86-letnika, sem brž ugotovil, da je duhovit človek. Tudi pesmi, kijih piše od mladih let, so polne optimizma. Prve zbadljive stihe je posvetil hčeri ljutomerskega tovarnarja, v njih pa je »zapel«; Tina, Tina, Tinika! / Ti-nika ima Slikarja, /fant ima bele hlače, / noter pa mn nekaj skače. Ko je zbadljivka prišla do dekletovih ušes, se je jokalo, vzelo pa ni nobenega od ta revnih, ampak Štikarja iz prav tako bogate družine, Pozneje je kot frizerski mojster koval še verze z drugačno vsebino. Preberite nekaj odlom- kov iz trgatvene pesmi, saj je za sedanji čas aktualna! Po goricah veter veje, / soček vroč se grozdja smeje. / Klopotci urno se vrtijo, / Orače kličejo na gostijo. / Možje z brentami bobnijo, /s škafi ženske ropotajo; / med njimi mladež ves razgret / od sreče, da v goste je vzet. / Po goricah vse Je zaživelo, / stotero rok trsje je objelo,- / pada žlahtno grozdje v škafe, / z nožički režejo grozdiče zlate. / Roke lepljive so od žlahtnine, / veselo vse je te dobrine. / Med trgovci se brenta rji mudijo, / bračem okrogle šiose besedijo, / smeji se staro in mlado vsevprek, /niti ne vedo, kdaj grozdje pobrali so v breg, / Bil je in ostaja -poln vragolij Slavko Vrbančič se ni mogel spomniti, koliko vajencev, vajenk in pomočnikov ter pomočnic je usposobil oziroma jih je pozneje delalo v njegovih frizerskih salonih. V pogovoru je bil odkrit, morda je celo malo pretiraval, ko je trdil, da je vselej rad pogledal za nežnim spolom, in to ga mika tudi še zdaj. Dejal je. da je vse to Meram 11 J I naravno, kar je sicer povedal bolj po ovinkih; Zenske imajo nekaj za moške, moški pa nekaj za ženskei Upam, da vsega tega ne bo brala njegova si- cer nekaj let mlajša žena, po drugi stran pa se »tolažim«!, da ga ne bo za lase, saj svojega moža pozna in ve, da je letom navkljub -poln vragolij. Po drugi strani pa sem v Slavkovi knjigi pesmih videl nekaj prečrta- nih stihov. S svinčnikom naj bi jih prevlekel, ker naj bi se bal ženinih očitkov. Pa kaj bi o tem, saj ni edini pisec, ki se cenzurira. !£ I, Koliko je star tale mož? Če ste članek že J p potem seveda veste. Saj ne morete ima že 86? Pa kaj bi « letih, ko pa Je do. - Fotografija: Š. S. V Radomerščak je prišlo 100 Vrbančičev Vrbančičeva iz Radomerščaka sta imela 20 otrok. Slavko je menda šesti po vrsti. Petero otrok je umrlo mladih, 10 otrok, ki so se učakali bolj ali manj visoke starosti, pa tudi ni več med živimi, Danes živi le še 5 otrok, ki . il (iidi zunaj nje. Vsi so pr^K pijo neke vrste hvalm«^ bil Slavko Vrbančič spis materi. Bila je ^troknl”' ki je dala življenje 20'^ skrbela zanje, žal p« umrla, V spisu je pisec nekatere sedanje žen e, g di lagodnega življenj enega otroka ali F 1' ■ ii .'*r. K ■■ -,i l j l t I t ( I l Na srečanje Vrbančičev, ki imajo korenine v Radomerščaku, je prišlo več kot prvič videli in srečni s« bili, da izhajajo iz družine, kjer Je bil« 20 otrok. se lOfl ljudi- I Meddržavni prehod prihodnje leto Kraja Kobilje in Nemesnep je že pred drugo svetovno vojno povezovala meddržavna cesta, ki so ji domačini rekli kar »orsag ut« (državna ce-hUl Po vojni je nova Jugoslavija ob tej cesti na meji med državama zgradila dokaj veliko stražnico, ki je Kobiljanom dobrodošla sedaj v samostojni Sloveniji, saj so v njej uredili prostore za obmejne carinske m druge organe. Kobiljanska občina resno računa, da bo meddržavni mejni prehod odprt žc prihodnje leto. Asfaltirana je tudi že cesta od vasi do mejnega prehoda, S ko-biljanske strani je torej vse nared, da se ta davni sen vaščanov uresniči. Težave so na madžarski strani. Tudi oblasti v Nemesnepu so za mejni prehod. Pred nedavnim so odprli most, ki je nujen za ureditev ceste do mejnega prehoda. V Nemesnepu menijo, da bodo letos uredili vse potrebno, da se meddržavni mejni prehod prihodnje leto odpre. Ta bi namreč lahko zelo razbremenil mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi. jani I j' lH 1 c ii s li t h i tl t i ! tl i tl iJ tj Je li A t| ■1, H k KROMPIR - Danes večino poljskih del opravijo stroji, a to ne pozabili na motike. Med potjo iz Ljutomera prod Ormožu smo v Mib®^j„rii^ delavcev, ki so krvmopir kopali z motikami! Krompir Je bil debel, Janežič pase je pošalila, da ne drži več stari rek, ki pravi, da ima nori »Danes moraš biU pameten, kopih moraš dober semenski material, * ... šele tedaj smeš pričakovati debel krompir,« je menila. O samem k morda še tole: delo ni bilo lahko, pa kljub temu prjjetno, saj so sc nazadnje še okrepčali s pijačo in prigrizkom. - Fotografija; L. Kram h 'I hi h. J k ) 28 septembra 1 995 15 S c e I' li t Bi jt K' 1' rf. (b nO rt K p .JJl lil 4 D d f' i st ^aše srečanje Knjigovodja je tudi sadjar Horvat iiCrenšoveci ™ ikiciisuicv Je novinarja povabil na obisk, da bi potožil čez . ■ se ob deževju zbirajo sredi vasi, a o tem ne boste brali, kajti pro-®®ašenih odtokov bo rešila občina. Le o čem sta potem kramlj^a? 'fie® ^rozd za kosilo *^orvatov Tuni, kakor ga ogo- ^arjain L&Nft o* -- I - Clavrnurs ■ pokojnino. '!isi:ani, je star 80 let. ^'svnino svoje delovne dobe je kKrje bil kuii- ■hi na kmečki dru- baroitri- Iti smo se Marin ' Pavlu in materi Marin ' 'afltl pfttn i \ ........... 1^15 W n najmljajsi, rojen . «ta. Očeta nisem poznal, In. .1 . Otroci mAtftri ni- Otroci materi ni-_;aelali kakih ”1 Sicn kakih večjih preglavic, ■»u ip tibogali. Tudi tedaj, ko tijj Ji P° Prihodu iz šole rekla, grozd in brž poj- 'rij, lihrii. ■ osnovni šoli sem "oisVn, 7, ^ ^sno ' * l.tPnS___ ■, Vir. filJorti nadaljevalno 2-letno 1 ''' ^®*^j3rsko šolo v Ma-nazarini. „. -m II' In la 'J' 'f i-letnoza-Kjer sem ■'I' delo V zadruž-'tib I,, knjigovod- 'tJ rne v črenšo-■'i tadtup'.''’ ^‘^^P^darski podpor-"'tn]ipn'',^^'’’®siili kot tajnika Zadrugo so si-ustano-^'JPnik Jože Klekl, Ivan Jerič in 'f' JfriJ a lirmUEr Kle-Dq(j namreč potrebova- 1^.1 Pto Uil« 1_ J.. 'ii Ul— . it Metno za- ustano- '■ sta bila ne le du- 5 J':! Zš? V £ f f i*! i. iz naših krajev vzeli drugi upravljale!, klavrno propadlo. Klekl naj bi tedaj ljudstvo rotil, naj nihče ne kupi zemlje po oderuški ceni in s takojšnjim plači- »■ Dolgoletni zadružni računovodja Anton Horvat iz Črenšovec na stara leta spremlja sadjarsko, manj pa finančno stroko, kot marsikateri dedek pa se tudi rad druži z vnuki. Na fotografiji je v družbi z Damjanom. hovnika, ampak tudi poslanca Slovenske ljudske stranke.« Klekl je ljudstvo rotil Anton Horvat se spominja, da so takrat začeli prodajati agrarno zemljo prek odvetnika Pikuša. lom, saj da bo sprejet zakon o agrarni reformi. Ta je bil pozneje res sprejet in za odplačilo je bil določen 5-letni rok. Pri urejanju zadev je pomagala seveda tudi zadruga, ki je imela v tistem času čez 2.000 članov iz Prekmurja in tudi iz Medžimur-ja. Med drugo svetovno vojno so zadrugo priključili hranilnici, leta 1947 pa so v Crenšovcih ustanovili kmetijsko nabavno-prodaj-no zadrugo, kjer je Anton Horvat postal računovodja. Zadružništvo so razvijali še naprej in prišlo je celo tako daleč, da je imela vsaka vas svojo zadrugo, blago v zadružne trgovine pa so vozili s kravjo vprego. Moj sogovornik je delal v črenšo-vski zadrugi tudi takrat, ko se je le ta poskusila z gostinstvom in turizmom. Gre seveda za gostišče Bobri, ki pa je, ko so ga pre- Smotra .. - smo z Borisom Karnerjem iz Zerovinec domotožje ga J® iztrgalo tujini —■-------------------- io /■ iuje so besede, / tuji tujcu tuji itijec se v tujini vede,/saj ^^nja mu srce 1. karMp -----------—------------------—-------------------- Jk ®atis j® odlomek iz kpjižice pesmi, ki Jih je napisal 45- h*''ih OJ Žerovinec, izdal pa 1984. leta. Očitno je, da ni nič ^i" v drugih, ki so jim tuje tuje besede, tuji tuji ljudje, in “"j*’ srce jih je vleklo domov v roj-117'1^101 /p,'"' - Sogovornik Je celo priznal, da je tedaj, ko je še v ..p ''•'iel :r?it 'I tl '%li je hodil f ( Pot Potem ProjcJ li, s?”' ta J Se r Prfi([J rastli- je „ je PO"" da bi se ižobra- ''Mladosti. ta ■' »e I-šobil ^'jPčav- ^1 V'j'i N« 1'1 feir- Nud. ■■■ Ea Po ne- V si je oziroma cvetje tudi sam prodaja na tržnicah v Ljutomeru in Murski Soboti. Seveda si veliko obeta od prodaje krizantem, ki jih ves čas pridno neguje in zaliva, zacvetele pa bodo tik pred dnevom mrtvih. »Se da preživeti z dohodki od rož, lastnega dela?« sem povprašal. »Nekako še shajam, četudi sem obdavčen po dejanskem dohodku. Sicer ni vse v dohodku, ampak meni, ki sem nekoliko pesniško navdahnjen, veliko pomeni tudi svoboda, Tu, v moji vrtnariji, sem sam svoj gospodar, nihče mi ne ukazuje, me ne priganja.« Gojitelj cvetja je po svoje srečen človek. Tudi zato, ker je sam I Boris Kumer iz Žerovinec v svojem rastlinjaku že nelm časa pridno neguje tudi krizanteme, ki bodo zacvetele pred dnevom mrtvih, torej v času, ko je po ujih veliko povpraševattje. - Fotografija: Š. S. ■ Pa Nizoiern- na vrt- ^Pane firme za se zapo- . .1 pravo, S let v » kraj ■ v Zerr,.,;. svo- Zerovincih. sem si postopoma uredil dva rastlinjaka oziroma plastenjaka, v katerih gojim balkonske in parkovne rože ter rezano cvetje, včasih tudi sadike za zelenjavo. Ogrodje je leseno in veliko stabilnejše, kot so plastični obokani nosilci, •d^ovršina plastenjakov je okrog 300 kvadratnih metrov,« je razkrival svoje dosežke Boris Kumer, ki ne le da v glavnem sam dela v rastlinjaku, ampak rože (neporočen), pa naj se to sliši še tako nelogično. S. SOBOČAN Oživil je sadni vrt Leta 1973 seje upokojil, česar se je razveselil, saj se je potlej lahko bolj posvečal sadjarstvu. V obdoju. ko je bil v službi, je delal predvsem v finančni stroki in mu ni preostajalo veliko časa za sadovnjak. Naštel mi je nekaj starih sort jablan, kijih nekateri spet sade; beličnik, grafenštajnc, le-pocvetka, carjevič, londonpeping, šampanjska raneta ... Na mizi v sobi, kjer sva se pogovarjala (zunaj je lilo, zato nisva mogla v sadovnjak), je bila košara kakovostnih jabolk starejših sort in tudi kaka hruška je bila med njimi. Naložil mi jih je za domov. Sadja sicer ne prideluje za prodajo; veliko je že to, da gaje dovolj za domače potrebe! Na mizi pa je bila tudi novejša strokovna literatura o sadjarstvu, kar kaze, da Anton Horvat tudi zdaj, ko je star 8 desetletij, spremlja stroko. Tudi čebelarstvo. Na mizi so bili še zdravstveni priročniki, med temi tudi Kneipov o zdravljenju z vodo. Videl sem še več leposlovnih knjig in časopisov ter revij. Mož veliko bere. Kurir pri Kleklovih Novinah Preden sva se poslovila, sem od sogovornika še zvedel, daje sodelovali pri Novinah, ki so izhajale v Crenšovcih, in sicer 4 leta kot neke vrste kurir. Ob sobotah se je vozil v tiskamo v Lendavo po tako imenovane krtačne odtise. Tja do srede jih je izdajatelj in urednik Jože Klekl pregledal, popravil, nakar jih je Anton odpeljal nazaj v Lendavo in počakal na natis nekaj sto izvodov, ki jih je potem odpeljal v Turnišče in Črenšovce. Starejši Črenšovčani in okoličani se Antona spominjajo še kot igralca v domačem prosvetnem društvu, knjižničarja ..,, sedaj pa kot blagajnika v Društvu upokojencev Črenšovci, torej tudi zdaj ni povsem zunaj finanč- ne stroke. S. SOBOČAN Veselojesenski Jiičkec AJbiks Pecetinci! Klampoci gmdeke medji, nagojajo vit n z gode ftiče. Haršoft, če bi bija zaj še živi Prlek Manko Golar, te bi pje tudi za letošji festivoi Vesela jesen napisa toki štikl, ka bi si ga te podi še babice pa dedeki popevali. Za letošji festival pa je te Keglov Darko napisa »Pesen s Prlekije^. Te pa če pje fse nagrade sort poba-blati! Fkiiper je scimpra besede no vižo pa še peja de son. Zotoma je od veselja štirinajst dni fkiiper deš 'sa. Kak dugo de deš ša, gda de Le Baron zapeja pesen Borisa Jelenka no Brigita Kobe »Narlepš je opicamit. . Zaj pa te dobro poslušajte: na loten osenodvajseli let mloden festivali narečnih popefk de kak najurok Prlečka debiterala Mišika Moikl Pa se ne hecan, bajšti! Ja, pa ne de fr lužila ati popevala, pač pa la fkiiper z Zoranon Tiirkan vodila festival no smilečno zabavala obiskovalce festivala. Čehi, anglezare prnesle s seboj pa popašči-te se, ka te dobili korte f prvi vrsti; ka te te lehko malo .Mišiki pod jejnko spožlajfati.ir Veselojesenko pa se žlajfajo tildi na granici v Dugoj vesi. Tan da pre fkiiper sfrlužiii narečni festival fseh srpskih pa tiirških no makedonskih pa drugih fshodnih narečnih, viž na son den mrtvih, če nedo začeli fčasik piivatl tiste ploščadi tan pri granici pa če do še kamiondžije dale čakale po štiri pet dni, pret kak do prišle kres granica Tati prekliivant voski gut de te venda doba prvo nagrado na toten festivali. Veselojesenko so se me le pre tildi pripadnici prleškega festivala kregaja z Biitačinec, kere so na Kiiajsken na svetavnen kongresi bobjega čveka pre edine od Slovenk mete nadriikane lepe pisane prospekte od Prlekije fprlešken jeziki. Te pa so Kitajke mislite, ka je prteščina uradni slovenski jezik. Potli pa je te te prišla ena Kitajka, kera se je negda fčila francoski, pa Je rekla; vJa, za božji čas, ve pe pa je to ne slovenski knjižnijezik, pač pa je to knižna francoščina! Ve pa ie ven, ka sen se francoska vičilah Veselojesenski festival mojo zaj tisti prleški mesari, keri so klali pujčeke no bike f Pomurki. Tak dugo so se šuškali pa mekeiiniti, ka jih je vrglo v obržek. Pomurko pa je pje kiipa kres pamurkino hčerko Kalatrans mesor Prekoršek z Vojnika pri Celji - malo pene-zof pa so kcoj dali gospodje ot SKB Trading. Ne cu s raj te si možgonof, ka to Je, v glavnem je. Pomurka je odona - eni mesori pa pravijo, ka je pre izdana. Vojna trajna pa je, pot kakimi pogoji je Skold oda Pomurko pa JBTZ cirkus se srkivle za ten. Veselojesenski festival dejončkof no molih fracov de pre fkiiper zbobjata tiidi osnovna šota f Spodjoj Ščavnici. Tan je pje že fse tak žalostno pa tak so zavolo kabelske televizije pozabili dece delati pa državlonsko družnost oprovlati, no mtode sotdoke na svet sprovlati, ka se Bok usmili! Tan se jin pre vnože deeo delati, te pa so mogli zaj po to letak f (trugo zabiti no na cintori doj zakopavati prvi razred tote osnovne šote). Tisti froci, keko Jih Je ostalo, pa do se te zaj voziti v radgonsko šolo. Zaj pa te ta predji že vohajo toto Šota pa šolske stene - ka so pre eokompok pohani za dom onemoglih, kere pre zaj morejo lifrati v Lotmerk pa Mursko. O, sveti Južef koki veselojesenski festival do fkiiper naštimali toti penzion isti, to son Bok ve! Gvišno do ga napravili na Ptujskoj gori v Marijinoj ci-rkvi, kero so zaj kak mo biti vun spucali. Eni pa bi pre rajši meti f staraj šoli pušlšank. Naj živijo jesenski festivali, klopoči no kokoti r zmoči! Miros Meduza v bakovski gramoznici Meduze v morju niso nič posebnega, kakšno leto jih Je edino več drugo manj. Raje pa vidimo, da jih ni, saj nas s svojimi ožigalkami lahko neprijetno opečejo. Bolj nenavadno pa je, da so meduzo našli tudi v bakovski gramoznici. Sorodnico morske meduze je 9. septembra odkril ribič Maks Volker. Ker je pojav takšne živali redek, je sladkovodna meduza požela veliko pozornosti. Marjan Vaupotič, asistent na Biološki fakulteti, je povedal, da najdena meduza pripada trdo-živnjaku Craspedaeustra sowerbii. V Sloveniji sojo prvič opazili v akvariju na neki srednji šoli v Ljubljani. Pojavljanje v akvarijih je znano tudi iz drugih delov sveta. V akvarijih dosežejo meduze kakšen milimeter velikosti (premer klobuka), najdene v naravi pa tudi 20 milimetrov. V Sloveniji vse do sedaj takšnih meduz v naravi niso našli, najbližje najdišče je v mrtvicah Save blizu Jaruna pri Zagrebu. poleg tega pa se stalno pojavljajo v Skadarskem jezeru v Makedoniji. Verjetno je poiipna oblika meduze bolj razširjena, vendar jo je zaradi majhnosti težje najti. Meduza, ki so jo našli v bakovski kamenščnici, ni nevarna in ne ožge tako, kot smo navajeni pri morskih meduzah. To je žival z zapletenim razvojnim krogom, v katerem se pojavljata sesilna (na podlagi pritrjena) oblika - polip in prosto plavajoča oblika - meduza. Polip predstavlja nespolno generacijo, Trdoživnjaki so edina skupina ozigalkarjev s predstavniki v sladkih vodah. Ta vrsta Craspedu-stra sowerbii je zelo razširjena. Uspešnost njene razširjenosti pa A’ ' 1 I 'i I ' k ■ .if' r. Meduze Craspedaeustra sovverbii do sedaj v Sloveniji v naravi niso našli. iz katere se z brstenjem razvije meduza. Ta je odgovorna za spolno razmnoževanje. Iz oplojenih jajčec se razvije ličinka, ki se vse-de na podlago. Ponovno se razvije polip in razvojni krog je s tem sklenjen. V bakovski gramoznici so našli meduzo, vprašanje pa je, če obstaja tudi polip in če lahko pride do razmnoževanja. lahko pripišemo nekaterim stadijem v razvoju, ki ji omogočajo preživeti sušna obdobja. Za meduze je pomembna predvsem višja temperatura vode. Razširja se lahko s pomočjo vodnih rastlin, rib, ptičev in človeka. Besedilo in fotografija: ALEKSANDRA NANA RITUPER ■ MURSKA SOBOTA - Del pločnika v Slovenski ulici od hotela Zvezda do Potrošnikove blagovnice naj bi kmalu tlakovali. Ker bo naložba draga, pričakujejo, da bodo uporabniki pločnika, zlasti zasebniki, ki imajo tam svoje lokale, prispevali 50-odstotni delež. M J ■ ŠALOVCl,- Prebivalci tega kraja že nekaj časa ugotavljajo, da se v njihovo lepo pokrajino vrača vedno več ljudi. Mnogi obnavljajo stare hiše, vedno več pa je mdi tako imenovanih »vikendašev«. Opaziti je precejšnje zanimanje za vinograde in sadovnjake, s čimer je po[ffestreno življenje na tem območju. Ker je v tej neokrnjeni naravi dokaj dobro poskrbljeno za trgovsko ponudbo z osnovnimi potrebščinami, ponašajo pa se mdi z gostinskimi lokali, si v prbhdJinje obetajo hitrejši razvoj turizma, MJ ■ MARKOVCI - Kot zanimivost velja omeniti, da imajo krajani Markovec in Cepinec skupno pokopališče. Skoraj povsod so poskrbeli tudi za lepšo ureditev mrliških vežic. V prihodnje jih čaka ureditev pokopališča v Domanjševcih, medtem ko se v Šalovcih lahko ponašajo z zares lepo mrliško vežico. MJ . t. 16 vestnik, 21 ll ne zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Oven Ona; Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi ti. , J Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku, finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je možnost’ Bik Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali kot posledica tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Dvojčka Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasportneni. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo! On: Prišel bo odogovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot si pričakoval. Vseeno je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabi. Rak Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje. Že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel svoja čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč čas, ko si boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih in se posvetil svojemu konjičku. Lev , 3 Ona: Zaupaj tistemu, katerega zaupanje bi si rada pridobila. Tvoja napaka pa je predvsem v tem, da r prevečkrat reagiraš trezno in preračunljivo, partner pa pričakuje predvsem tvoja čustva. Potrebno se bo prilagoditi... On: Prepričan si. da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati. Devica l Ona: Postajaš vse bolj nervozna in naveličana I. vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas. da storiš nekaj za svojo prihodnost. Privošči si malo spremembe v svojem življenjskem ritmu in videla boš, da bo takoj veliko bolje. On: Žilica ti ne bo dala miru vse dotlej, dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo odvisna predvsem od tebe. Tehtnica Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato posrkbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo, kako, pa najbolje veš ti sama! On: Kar si iskal, si tudi našel. Vprašanje je le. ali boš uspel nastali položaj tudi popolnoma izkoristiti ali boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ... Škorpijon Ona: Postavljena boš pred odločitev, a ti nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem primeru ostaneš tam, kjer si sedaj. V najboljšem primeru pa ... On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep, in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo težave. ■ Strelec' Ona: Je pač tako, da je prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroči temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in rte čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled uhaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na prijetno večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko veliko. Kozorog I I 1 Kanibalska morala Ste že kdaj gledali hollpvvoodski film, v katerem nastopajo raziskovalci divje Afrike (ali kakšnega drugega divjega predela zemlje - seveda se tak film dogaja v preteklosti, danes namreč tudi kanibali pijejo pivo in kolo, jedo hamburgerje in vroče hrenovke ter poslušajo ra p glasbo). T takšnem dobrem starem /Umu o raziskovalcih vedno nastopa tudi platinasta lepotica. Potem zgodba nanese tako, da kanibali ali divjaki nasploh ugrabijo lepotico. Zamislite si, seveda, če sle moški, da bi vi bili takšen divji kanibal. Oblečeni ste v leopardov kožuh, v preluknjanem nosu imate zataknjeno kost, lasišče vam prekriva lobanja umorjenega sovražnika, za pasom imate skalpe ali zmanjšane glave sovražnikov, Pri tem ste ušivi in umazani, vaša morala je na psu, skratka divjaška morala. Ob vsem tem pa pred vami stoji zvezana hollywoodska lepotica, vsa nadišavljena, s pol kile make upa na sebi. Skozi džunglo ne hodi v tropski obleki, sampak v minici, ki je sedaj še razs trgana in ji komaj zadružuje prebujene obline. No, bodiva poštena, kaj bi midva (Če bi seveda bita neomikana kanibala) počela s pomanjkljivo oblečeno holiywoodsko plavolasko? Mislim. da je rešitev na dlani, seveda ob predvidevanju, da imava normalno delujoč hormonski sistem. Prepustiva se torej prijetni domišljiji. Džungla, luna sveti, sliši se prijetno zavijanje divjih zveri, vsepovsod gomazijo kače, pajki in škorpijoni. T koči pa vi (ali jaz) in tisto s pomočjo kemije platinasto bitje. Pa pustimo nadaljnje sanjarjenje, kajti ie-to bi naju pripeljalo v zapor Oglejmo si, kaj počno kanibali v resnici, vsaj r filmih. Kdor koli si predstavlja, da se bo sedaj tak neomikan divjak posladkal s piščančevino made in Hotlywood, California, USA, se prekleto moti. Kanibali imajo svojo moralo! Kanibalu namreč še na misel ne pride, da bi s svetlolasko počel tisto, kar bi počela ti in jaz. (Seveda te. Če bi bila kanibala!) Filmski kanibali so visoko moralna bitja. Kakor se temu reče, lepotici ne skrivijo niti lasu na glavi. pač pa jo hočejo žrtvovati ne vem kakšnemu primitivnemu božanstvu. Ponavadi se zgodba dogaja na robu ognjenika, kanibali pripravijo vse potrebno, da bi lepotico žrtvovali svojemu divjaškemu božanstvu. Seveda potem sledi kappy end. Glavni junak, raziskovalec, ki so ga kambali le pošteno česnili po bulici, ko so ugrabljali plavolasko, si je sedaj že toliko opomogel, da se lahko prav prihuljeno priplazi, reši lepotico in počne vse drugo, kar sodi zraven. Sedaj sva jaz in ti (bralec) pretresena nad dejstvom, da je kanibal po eni plati moralnejši kot bi bila midva (seveda, če bi bila kanibala). Po drugi plati pa sva še bolj pretresena nad neumnostjo kanibala, saj bi se z njo dalo narediti toliko prijetnih reči. (Prijetnih tudi zanjo') Samo žrtvovanje pa ne bi nikomur koristilo in je v bistvu popoln nesmisel. Prepričani pa smo lahko, da se tega zavedajo tako scenarist kot vsi drugi. Zakoni /Umske industrije so pač takšni, lepotica mora ostati cela. 5 1 i 3 d I- Ih k a kronika Programsko-volilni zbor Prekmurske čete - brigade Zgodovine ne more nihče razvrednotiti! ■ v ?! Skupnosti borcev Prekmurske čete - brigade k imel v so-^«tče programsko-volilni zbor. Navzoči so bili tudi člani p ”*^“"*^acij iz Murske Sobote in Lendave ter nekateri I^ “rekmurja. Ti so se uvodoma poklonili spominu na umrle j® dosedanji predsednik odbora Skupnosti borcev C*, " čete-brigade Maks Šiško obširneje poročal o opra-letnem mandatnem obdobju. Poudaril je, da so imeli v I hi da iC začrtane naloge skoraj v celoti izpolnili. l>0lo 1^ —, . ''d 1^1 iiaivgv onviaj t vtivii i^pviuiu, le St ureditev zgodovinske sobe v lovski koči nad Bukovni-fijt pomnik iz NOB. Ponosni so na izdajo monogra- med Muro in Rabo, katere avtor "j„- Majcen se je prav tako udeležil sobotnega zborovanja v batič Šiška ''tniPhiT so r', P®dh letih zgodile ve- 'Ptemembe tudi v zvezi bor- (!nijh„J^ nestrankarska -'b In Ut J ■ iju, n, J o v *jv se SDn-. idealom NOB, »Ko ^l>lto iV'prehojene poti, iipn trdim, da brez lillE Ishki partizanstva kije J,- ®*®tH>dnega Prekmurja, ' KVni. ■ Ci v . runogočem spreme socialno podobo. Zato blOtam . ‘ ----------------- Vtisih ^^Prett vsem posku-* ’ Iti želijo razvrednotiti pridobitve NOB in partizanstva ter skušajo pisati novo zgodovino,« je opozoril govornik. V razpravi so se mu pridružili tudi Franček Majcen, ki je povedal, da med vojno v Prekmurju, ki ga je krasila enotnost, ni bilo nobene kvislinske organizacije, Jože Kolarič iz Beltince, ki je menil, da morajo borci ostati zvesti resnici, in v imenu Mestne občine Murska Sobota Martin Žižek, ki je poudaril, da zgodovine ne more nihče razvrednotiti. Na zboru so sprejeli tudi dopolnjeni pravilnik o organiziranju, nalogah in delovanju Prekmurske čete-brigade. Ta bo kot interesna oblika delovanja še naprej pod pokroviteljstvom občinskih borčevskih organizacij v Murski Soboti in Lendavi, Izvolili so nov 10-članski odbor Skupnosti borcev Prekmurske čete - brigade, za predsednika pa Stefana Tomp« iz [jutomera. Potrdili so tudi predlog programskih izhodišč za obdobje 19951999. Poudarek je dan aktivnemu vključevanju v politične in druge tokove, upoštevajoč usmeritve ZZB NOV, V prihodnje bodo podpirali tiste politične stranke in družbene organizacije, ki bodo znale pravilno vrednotiti pridobitve revolucije. Odločno pa se bodo zoperstavili vsem poskusom, da bi zmanjšali že pridobljene pravice borcev. MILAN JERŠE E E i ) I I I I Zgodilo se je '"""'•apcu 3 leta ‘Wa fr ^''SPsta so na mejnem Hodošu odkrili že i^i] tihotapca poročali, je šlo za ^'''•(lijf n ''revijana afriške Bu- Saida ma- Mtkila, ki je s iz Madžar- IVJdUZdl' D '■^Pajprej postali poje izkazal s pona-‘■“»'P' pozneje . '^^0 »rj ■ ajegove torbe odkrili ‘'okaina. Prejšnji h''pa okrož-? I* * "^Prski Soboti, ki „ storitev kaznive- obsodilo na 3-let-ta bnj Ko jo bo pre- >1» - njegove torbe odkrili ‘Ugnali iz Slovenije. L A ®ttii. tiesreča pri 5? “^roženi, rJ -ttrij pravilno, dokazuje * Vosk.*®^ "" Piagistralni &lov\f_7‘ Tam '"n? TovJ^‘''o«bniavto H i',®’ iz 28-ietni Bojan P" Ljutome- k ? J® odbilo v škar-poškodb na kraju '■ožilo jc potem odbi- ■n Vozni pas. po ka- smeri prL Bojan ?‘rn„ "'pobegnil c, >[2' barv no vozilo srečavanju z ^ija h Ivi „ i' ^'1 n asprot i .tom- pobegni] ceste v Rad' ^TUk je oddirjal je nasta- N. Stoni. 4^' *j(h S ^lti7onesrečo, ki 'it 4 '^''Ibin' '•■"''“niltn. noj bi Us; ki ce- / "^^Proti vo- r>i jn dobil hude poškodbe, drugi pa lažje. Gmotna škoda na vozilih znaša 700.000 tolarjev. Prekratka varnostna razdalja N, v Ocinju na Goričkem. Storilec česa posebnega ni našel (morda tudi ni iskal), pač pa je odnesel zimsko moško jopo, vredno 20.000 tolarjev. Policija je dejanja osumila G. A., domačina iz Ocinja, Počitniške hišice niso varne V gosteh pri ljutomerskem županu Zahvala Mariji in Antonu Srečanja z Županom Ludvikom Bratušo so se udeležili predsednik Gasilske zveze Ljutomer Drago Colnarič, referent za civilno zaščito Franc Jurša, delegacije gasilskih društev iz mesta Unna v Nemčiji, Maribora, Prebolda, Grlave in Berkovec. Najprej smo obiskali ljutomerski Mlekopromet, kjer smo se seznanili z delom te tovarne. Potem nam je župan razkazal mestno hišo in spregovoril o njenem obnavljanju, predstavil pa je tudi občino Ljutomer, Posebej seje zahvalil dobrima človekoma: Mariji in Antonu Žižek, ki delata v Nemčiji in sta doslej podarila gasilskima društvoma Berkovci in Griava gasilski vozili z vso opremo. Darovalcema se je zahvalil Nova brizgalna in prapor tudi Drago Colnarič. Predstavnik mariborskega gasilskega društva je povedal, da prihodnje leto praznujejo 125-letnico in navzoče povabil v goste. Gostitelju je izročil košaro daril. Pozneje smo si ogledali vinsko klet Jeruzalemčana in pokusili vina, nato pa se poveselili še v vinski kleti Mirka Herica. Takšnih srečanj si še Želimo. E KAPUN 1 ^^1 ■ w s V spomin na srečaaje gasilskih delegacij z županom je nastala pred vrati mestne hiše tale fotografija. Zelena luč za cesto Murska Sobota-Bakovci Borut Z. se je 24. septembra peljal s kolesom z motorjem po magistralni cesti skozi Tišino. V bližini gostišča je zaradi prekratke varnostne razdalje s prednjim delom kolesa trčil v zadnji branik osebnega avta, s katerim je pred njim vozil Friderik K. Voznik kolesa z motorjem je nato padel in se hudo poškodoval. Nastala je tudi manjša materialna škoda. Kdo je ukradel kamkorder? V času od četrtka od 12, ure in do petka do 8. ure je neznanec izrabil nepazljivost prodajalcev v soboški Elektrotehni in s police v nadstropju trgovine ukradel kam-korder (video kamera, kombinirana z rekorderjem) znamke Siemens, vreden 145.606 tolarjev. Za storilcem mrzlično poizvedujejo, v prihodnje pa bodo previdnejši. Tat tudi na Stari Gori Iz prodajalne na Stari Gori blizu Vidma ob Ščavnici je iz blagajne izginilo 15.000 tolarjev. Sunil naj bi jih neznanec, ki je vlomil v prodajalno v noči s petka na soboto. Očitno gre tudi za ljubitelja alkohola in tobaka, saj je pobral še nekaj pločevink piva in zavojčkov cigaret. Ukradenih kar 315.000 tolarjev Neznaeeje izrabil odsotnost P. I. iz Domanjševec in tako rekoč sredi belega dne (med 8. in 10. uro) prišel v njeno stanovanje. V omari v spalnici je našel slovenski denar in tujo valuto, vsega pa naj bi bilo za 315,000 tolarjev, in ju seveda ukradel. Očitno je, da nekateri ne zaupajo bankam in doma hranijo večje vsote, potem pa pride dolgoprstnež ... Zastonj se je oblekel V nedeljo okrog 4, ure je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo B. Ob koncu tedna je bilo na območju Pomurja več vlomov v počitniške hišice, kar kaže, da so storilci predrzni, saj pa bi »morali« vedeti, da so lastniki tam vsaj zdaj, ko se pripravljajo na trgatev, če jih že druge dni ni na spregled Policija poroča, da iz počitniških hišic oziroma vinskih kleti niso izginili kaki vrednejši predmeti, škoda pa vendarle je. Nastala je zaradi nasilnega odpiranja vrat in oken. S. S. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev in drugih občanov udeležili še gasilci iz drugih krajev, tako da je plapolalo kar 17 praporov. Boter slovesnosti je bil Alojz Brenčič, ki je gasilcem predal v uporabo novo motorno brizgalno Ziegler, ki jo je mogoče zagnati z akumulatorskim zaganjalnikom. Za brizgalno so gasilci prispevali 1.400.000 tolarjev, ki sojih zbrali na lanski prireditvi ob 70-Jecnici društva, imeli pa so še nekatere druge finančne vire. Boter prapora, vrednega 375.000 tolarjev, je bil Franc Vidonja, ki je ta gasilski simbol (udi razvil. Gasilce in druge sta s krajšima nagovoroma pozdravila soboški župan Andrej Gerenčer in predsednik slovenskih gasilcev Ernest Edry. Sicer pa so v Rakičanu pripravili pester kulturni program, zaigrata pa je še godba na pihala iz Bakovec. Prireditev je po- vezevaI Geza Peterka. J. T. Izbirno tekmovanje ekip prve medicinske pomoči Cezanjevčani drugi Tekmovanje za območje mariborske pokrajine, ki obsega Pomurje in Podravje, je bilo v Mariboru, Iz Pomurja so sodelovale ekipe prve medicinske pomoči iz občin Rogašovci, Lendava, Murska Sobota in Ljutomer. Ljutomersko občino je zastopala ekipa iz Cezanjevec in se med 12 sode- Ljubljani, pomerilo pa se bo 15 najboljših. Ekipa Cezanjevec je nastopila v sestavi: Neža Klemenčič (vodja ekipe). Jelica Horvat, Franc Makoter, Elizabeta Prelog, Olga Šparakl in Majda Pošt ra k. Mentorica ekipe je bila Vera Bogdan. Tekmovanje je bilo zahtevno, saj so ekipe morale re- Ccianjevska ekipa prve medicinske pomoči se je na območnem tekmovanju dobro uvrstila, zato bo sodelovala na državnem prvenstvu. - Fotografija: F. Jurša iujočimi ekipami uvrstila na drugo mesto. S tem so se uvrstili na tekmovanje na državnem prvenstvu. ki bo 4. oktobra na Igu pri Sevati 4 zahtevne poškodbe, kjer so morali priti do izraza spretnost, hitrost in znanje. D. KOSI župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je pred dnevi podjMsal pogodbo o začetku posodobitve 3,9 kilometra dolgega cestnega odseka med Mursko Soboto in Bakovci. S tem je tudi uradno poirjena ta naložba, za katero bodo denar zagotovili iz mestnega proračuna. Vrednost naložbe ocenjujejo na 75 milijonov tolarjev, dela pa bo v kratkem začelo izvajati SGP Pomgrad - Nizkogradnje. Prihodnje leto naj bi ob tej cesti zgradili tudi kolesarsko stezo. M. J. ISKRICA Ko te povozi viličar! Včasih komu v šali rečemo, da je videti tako, kot da bi ga povozit viličar, /n kako je, češe ti to v resnici zgodi? To bi nam lahko povedala gospa, uboga ženska, ki se ji je to tudi v resnici zgodilo pri glavnem križišču v Gornji Radgoni, Ker mi prizor še danes ne gre iz glave, ker ni bilo nobene reakcije odgovornih za varnost v prometu, predvsem pa, ker se je šofer viličarja obnašal tako nečloveško, je prav, da se vsaj s pisanjem opozori na nemoralnost nekaterih udeležencev v prometu. Zgodilo se je nedavno neko popoldne po četrti uri. Peljali smo se v avtomobilu po glavni ulici Gornje Radgone, nekako mimo Grozda, ko naenkrat zagledamo strašen prizor: viličar, naložen s težko opeko za dimnike, je peljal nasproti po drugem voznem pasu in pred sabo potiskat žensko; kot da ne bi bilo res, žensko je porival pred sabo, ta pa se Je z rokami upirala, premetavalo Jo Je, nazadnje je imela noge pod tovorom in paleto, te malo, pa Jo bo povozil, smo se bati vsi, ki smo to gledali... najhuje je, da Je ta prizor trajal in trajal, saj Jo Je pred sabo porival 20-30 metrov, vse od prehoda za pešce na kriščišču s semaforji do sredine parkirišča. Najbolj kruto pri vsem tem pa je bilo, da se je šofer medtem ve.selo oziral naokrog na vse strani, da bi videl, kdo tako kriči, kaj se kje dogaja. Ko Je končno ustavil viličarja in stopil na cesto, je šele videl, da ima pod paleto s tovorom žensko. Pomagat Ji je vstati, prihiteli so tudi drugi, en gospodJe pri prehodu pobral njena zlomljena očala. Ko so videli, da lahko stoji, so Jo spremljali do njenega parkiranega avtomobila, lam se je usedla na prvi sedež in obsedela, pretresena, v šoku. In potem? Šofer viličarja Je zlezel nazaj na viličarja in odpeljal. Tristo metrov dalje je gradbišče, zato so v Slogi celo tako uslužni, da pripeljejo naročeno blago kar z viličarjem na gradbišče - ni potrebno nalagati niti zlagati, torej zelo udobno. To, da viličar v središče mesta ne sodi, še najmanj prodajalna z gradbenim materialom, kjer viličar vozi mimo gostov za mizami, so mnogi že večkrat opozarjali, Ali viličar lahko vozi zunaj tovarniškega alt skladiščnega prostora ?Ali viličar lahko vozi po prometnih ulicah, ali lahko vozi po tako prometni utici, kot je magistralna cesta, polna tovornjakov? Verjetno ne bi smel prav zaradi takih možnih neprijetnih dogodkov, kakršen se je zgodil tisto popoldne. Ko smo se kasneje pogovarjali z nesrečno žensko, je povedala, da Je stopita na prehod za pešce, ko je zasvetita zelena luč, v tistem trenutku Jo je s tovorom zadel viličar, Jo podrl pred sabo in porivat; borita se Je za življenje tako, da se Je z rokami odrivala od palete in koles. Mislila Je samo na to, da ne sme popustiti, da hi Jo tovor pokopal pod sabo. Zakaj Je bil viličar na prehodu za pešce? Tudi šofer je trdil, da je zapeljal v križišče še pri zeleni... morebiti proti koncu ati ob utripanju. Ne vemo, niti ne moremo biti sodniki. Policije pa na kraj nesreče ni bilo, čeprav so jo po telefonu opozoriti na nesrečo. Sreča v nesreči, da seje končalo tako, da ženska ni utrpela hujših telesnih poškodb, kaj lahko bi tam na cesti tudi umrla. In ker je šofer videt, da ni hujšega, je najprej opravil svoj posel (ali pa skril vzrok nesreče), odpeljat gradbeni material na gradbišče, potem pa še odpeljal viličarja po isti poli (Partizanski ulici) nazaj v skladišče Slogine Železnine (za prodajalno Tobak in ob Pivnici pri Maksu). Šele potem, ko je viličarja odpeljat na svoje mesto, kamor sodi, je prišel peš pogledal, kako je s poškodovanko Morebiti kdo poreče, da se ni vredno razburjati, saj se ni zgodilo nič strašnega. Res ne, le to, daje nekdo povozil žensko, potem pa brezvestno, hladnokrvno nadaljeval svoj posel, češ najprej delo, potem vse drugo. Ali: najprej poskrbeti za svojo ril, potem za jirtige. Dejstvo je, da so poklicni šoferji čedalje manj dosledni in vestni, da Itd (iudie čedalje manj človeški, čedalje manj ljudje. In to Je tisto, kar najbolj hoti. OČIVIDEC I 20 vestnik, 28, sep|gg^^j^ v Šport Prva državna nogometna liga Beltinci: Publikum 1:2 (1:1) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1000. Sodnik. Jakopi ček (Maribor). Strelci: 0:1 Kamberovič (8), 1:1 Herceg (14), 1:2 Goršek (83). _ _ _ Beltinci: Zver, Godina, Herceg, Sirk (Šabjan), Ilič, Šarkezi, Črnko (Jeraj), Bararga, Nejman, Cener (Džafič), Škaper. Gorica : Mura 2:1 (1:1) Nova Gorica - Igriše Gorice, gledalcev 2,500. Sodnik: Borošak (Maribor). Strelci: 0:1 Breznik (1), 1:1 Vorobjov (36), l:2Bečaj (61). Mura: Černjavič, Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brežic (Kardos), Gajser, Kmetec, Bakula, Hlebalin (Rous). Druga državna nogometna liga Drava: Nafta 1:2 (0:1) Ptuj - Igriše Drave, gledalcev 800. Sodnik: Kokolj (Škofljica). Strelci: 0:1 Kelenc {12), 0:2 Kelenc (75), 1:2 Emeršič (82). Nafta; Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Kavaš, Drvarič, Hra-nilovič, Baša, Pr e kazi (Tom p a), Tadič (Gabor), Dominko, Tretja državna nogometna liga Bakovci: Aluminij 1:0 (0:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Novak (Maribor). Strelec: 1:0 Jančar (85). Bakovci: Šiftar, Cener (Buzeti), Erniša, Holeman, Papič, Fras (Kerčmar), Jančar, Zrim (Baranja), Cipot, Vogrinčič, Gabor. Turnišče : Dravograd 2:5 (0:1) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Klinc (Ptuj). Strelci: 0:1 Šturm (36), 0:2 Potočnik (48), 0:3 Omerovič (55), 0:4 Sraonkar (58), 1:4 Pal (75), 2:4 B. Lebar (78), 2:5 Smonkar (87). Turnišče: Stamenkovič, Toplak (B. Lebar), Albin Lackovič, Houbar, faklin (Lacko), S. Lebar, Albert Lackovič, Vori, Pal, Škafar, Pucko. Steklar: Beltrans 1:0 (1:0) Rogaška Slatina - Igrišče Steklarja, gledalcev 200. Sodnik: Knu-pleš (Maribor), Strelec: 1:0 Zdovc (7). Beltrans: Rajh, B, Osterc, Kosi, Kavaš, A. Osterc, Ropoša, Golob, Z. Osterc, Makoter (Prašnički), Vozlič, Puhar, Pohorje : Odranci 4:2 (2:1) Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 200, Sodnik: Rajh (Ptuj), Strelci: 1:0 Hafner (5), 2:0 Hajdurovič (15), 2:1 Lipič (17), 2:2 Balantič (50), 3:2 Hafner (67), 4:2 Polič (78), Odranci: Marič, Kreslin (Balantič), Rožmarič, Cener, Zver, Hozjan, Vegič, D, Horvat (Kavaš), Lipič, Kerčmar, Meničanin (A. Horvat). I.SNL S II II ŠPGRTWA NAPOVED XI V športni napovedi št. 11, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoUgaša Beltinci in Mura, je naš gost Vinko Širovnik iz Gornjih Petrovče, dolgoletni nogometaš Šalovec in nogometni sodnik. Prognoziral je takole:_________________________________________ Pari 1. BELTINCI : MURA 2. Radeče: NFTA 3. BAKOVCI: Paloma 4. TURNIŠČE: Aluminij 5, Bistrica; BELTRANS 6. Unior: ODRANCI 7. Tromejnik: Les 8, Goričanka: Serdica 9. Čentiba: Črenšovci . 10. Dobrovnik : Nedelica Nap. 2 2 1 1 2 0 1 0 2 1 •m Rezultati - 9, kolo Beltinci: Publikum 1:2 Gorica: Mura 2:1 Olimpija: Izola i0:0 Maribor: Korotan 1:2 Rudar: Primorje 2:0 Gobca MURA Publikum Rudar Olimpija Prtmroje Korotan Maribor BELTINCI Izola II.SNL NOGOMETNI KOMENTAR r tJ Poraza Beltince in Mure, zmaga Nafte 9 5 2 2 14:7 17 9 4 4 1 15:8 16 9 4 3 218:14 15 9 4 3 2 10:6 15 9 4 2 325:12 14 9 4 2 3 15:11 14 9 4 3 2 11:10 14 9 2 3 4 13:13 9 1 4 4 5:14 9 0 1 8 3:34 Rezultati - 7. kolo Drava : Nafta 1:2 Zagorje : Napredek 0:3 Šentjur: Rudar 3:0 Radeče : Šmartno 1:3 Vevče : Železničar (LJ) 0:0 Koper :_Črnuče 4:1 Piran : Železničar (MB) 2:1 Mengeš : Naklo 1:0 Črnuče NAFTA Želez, (LJ) Šmartno Napredek Piran Šentjur Koper Drava Radeče 9 1 1 7 4 2 1 19:9 14 7 4 2 1 9:4 14 7 3 4 0 16:4 13 7 4 1 216:10 13 7 3 3 1 7 3 3 1 7 3 2 2 7 3 13 9:5 12 8:6 12 9:4 11 9:8 10 7 3 1 310:10 10 7 2 2 3 8:19 Želez. (MB) 7 2 1 4 7:12 Naklo Rudar m Mengeš Vevče Zagorje 7 2 1 4 5:10 7 13 3 4:6 7 1 3 3 7:12 7 12 4 6:9 7 115 4:19 III. SNL vzhod Rezultati - 6. kolo Bakovci : Aluminij 1:0 Steklar: Beltrans 1:0 Turnišče : Dravograd 2:5 Pohorje: Odranci 4:2 Paloma : Kungota 1:2 Bistrica : Kovinar 1 ;1 Unior: Dravinja 1:0 Dravograd Dravinja Pohorje BAKOVCI ODRANCI Steklar Unior 6 5 0 1 6 4 11 6 4 11 6 4 11 8 7 7 6 6 5 4 18:8 15 14:5 13 17:9 13 8:4 13 6 3 0 311:13 6 3 0 3 8:10 6 3 0 3 5:9 TURNIŠČE 6 2 2 2 11:10 Aluminij Kungota Kovinar 6 2 1 3 8:11 6 2 13 6 13 2 BELTRANS 6 2 0 4 Bistnea Paloma 5:9 8:6 8:9 6 114 9:15 6 0 1 5 7:19 I. MNLMS 9 9 9 8 7 7 6 6 4 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 11 1. Beltinci; MURA 2. Radeče : NAFTA 3. BAKOVCI: Paloma 4. TURNIŠČE^ Aluminij ~ 5. Bistrica : BELTRANS 6. Unior: ODRANCI 7. Tromejnik: Les 8. Goričanka: Serdica 9. Čentiba: Črenšovci 10. Dobrovnik: Nedelica Napoved Rezultati - 5. kolo Bratonci: Les 1:2 Tromejnik: Upa 1:0 Kerna: Serdica 1:1 Vesna : Rakičan 0:0 Goričanka : Čarda 1:0 Emal: Apače 1:0 Goričanka Serdica Kerna Tromejnik Les Rakičan Vesna Emal Bratonci Čarda Lipa Dokležovje 5 3 2 0 13:4 11 5 3 2 0 12:5 11 5 3 2 0 5 3 2 0 9:4 11 5:1 11 5 3 11 10:6 10 5 2 2 1 5 14 0 5 113 5 113 5 0 2 3 9:5 3:1 5:8 4:9 0:5 5 0 1 4 7:17 5 0 0 5 3:15 I. ONL Lendava Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 6. oktobra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali S pravilnih tipov. Ime m priimek ter naslov; J V športni napovedi št. 9 zopet ni bilo rešitve z 8 pravilnimi odgovori. Pravilna rešitev športne napovedi št. 9: Gorica : Mura 1, Beltinci: Publikum 2, Drava ; Nafta 2, Bakovci: Aluminij), Turnišče ; Dravograd 2, Steklar : Beltrans 1, Pohorje : Odranci 1, Kerna ; Serdica 0, Vesna ; Rakičan 0 in Opel Horser ; Črenšovci 2. 8 7 4 4 2 1 0 Rezultati - 5. kolo Opel Horser: Črenšovci 0:1 Čenriba Wreng : Renkovci 0:1 Panoniaj: Olimpija 3:0 Kobilje : Bistrica 2:0 Mostje : Nedelica 3:0 Hotiza: Dobrovnik 2:0 Črenšovci Renkovci Panonija Kobilje 5 5 0 0 22:5 15 5 4 0 1 17:8 12 5 3 2 0 1-.2 11 5 2 3 0 11:3 opel Horser 5 2 1 2 10:4 Dobrovnik Hotiza Čentiba Nedelica Mostje Bistrica Olimpija 5 2 12 10:7 5 2 12 5:5 5 2 0 3 14:11 5 13 1 4:5 5 1 0 4 7:16 5 0 1 4 1:21 5 0 0 5 4:23 9 7 7 7 6 6 3 1 0 Odigrano je bilo zadnje kolo prvega kroga tekmovanja v prvi državni nogometni ligi. Oba prekmurska ligaša sla ostala praznih rok. Nogometaši Beltinec so gostih Publikum iz Celja in zopet zamudili lepo priložnost za zmago. Beltinčanom ne gre in ne gre. Čeprav so si tudi tokrat ustvarili lepe priložnosti za gol in čeprav so ves drugi polčas igrali z igralcem več, ker je bil na koncu prvega polčasa izključen igralec Publikuma Se-šler, so doma izgitbili tretjo tekmo. Kljub nespretnosti napadalcev pa tudi nimajo sreče, saj si drugače ni mogoče predstavljati, da so sedem minut pred koncem nesrečno prejeti zadetek. Goršek je namreč z levega krila postal žogo v kazenski prostor gostiteljev, ta pa Je zadeta Iliča in se odbita v mrežo. Nogometaši Mure so gostovali v Novi Gorici in prvič letos izgubili. Sobočani so tekmo začeli zelo dobro in že v prvi minuti je Breznik dosegel-vodeči zadetek. Tudi v nadaljevanju so imeti pobudo in priložnosti za gol, ki pa so ostale neizko-rišče Po nesrečno prejetem golu, Vorobjov je streljal s kakih 20 metrov, žoga je zadeta Breznika in se odbita v mrežo, pa so Sobočani igralo premalo zbrano, kar so izkoristili gostitelji in zmagati. V sedmem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi pa Je prijetno presentila lendavska Nafta, ki Je na Ptuju premagata domačo Dravo in po točkah dohitela vodeče Črnuče. Tokrat se je prt Nafti izkazat Kelenc, ki je dosegel oba zadetka. K šestem kolu prvenstva i- tretji državni nogi^ metni ligi so od pomurskih ligašev zmagah e Bakovci, ki so doma s težavo premagali Aluminij iz Kidričevega. Bakovčani so sicer imeli v prvem polčasu dve lepi priložnosti za gol, ki pa Ju mse izkoristili. Čeprav so igrali Bakovci nekaj caš kar z dvema igralcema več, se za zmago lan zahvalijo vratarju Šiftarju, ki je dvakrat uspesn posredoval, in veteranu Jančarju, ki Je pet tt^^ pred koncem dosegel zmagoviti gol. ^si drugi pomurski predstavniki pa so ostali brez točk gometašl Bellransa iz Veržeja so gostovali v gaški Slatini in tekmo izgubili z minimami rezultatom, edini gol pa so gostitelji dosegli n začetku tekme. VeržejČani so večji del polčasa igrali z igralcem manj, saj Je bil‘zklju Kosi. Kljub temu pa so imeli priložnosti za ga > pa jih niso Izkoristili. Najlepši sta imela Z. Ot e in Ropoša. Nogometaši Odranec so gosfava Rušah tu izgubili z domačim Pohorjem predv^ , .. , , r,_.L, J Pniid. f po zaslugi pristranskega sodnika Rajha s začetku drugega polčasa so namreč rezultat izenačili na 2:2, nakar je sodnik kar dva njihova igralca Kerčmarja in Knva Nogometaši Turnišča, ki so gostili Dravogra nastopili precej oslablieni, brez D. Pt^fta, narja in Mujdrice. Kljub temu pa so bili polčasu boljši nasprotnik in imeli tri .k f nosti za gol, ki pa jih napadalci niso izkoris nadaljevanju pa so igrati premalo pazljivo, kar so seveda izkoristili ifL in si zagotoviti visoko zmago. Kert. m Aktualno v športu NK Mura s pritožbo ogorčeno zavrača kazen Nogometni klub Mura in številni ljubitelji tega športa so bili ogorčeni nad kaznijo, ki jo je izrekel disciplinski sodnik NZS Milan Mesojedec s prepovedjo igranja dveh tekem na štadionu Mure v Murski Soboti zaradi nešportnega obnašanja gledalcev do sodnikov na tekmi Mura ; Rudar (V). Na izrečeno kazen se je NK Mura pritožil, saj odklanja vsakršno krivdo za vnemi-rjanje gledalcev, za kar je edini krivec sodnik Mitrovič, kije s svojimi nerazumljivimi odločitvami oškodoval gostitelje, pre- Nogometni pokal Slovenije dvsem z izključitvijo napadalca Hleba lina. Prvi rumeni karton si namreč Hlebalin nikakor ni zaslužil in si je ga sodnik Mitrovič izmislil. Ta rumeni karton je nekoliko kasneje prispeval k izključitvi domačega igralca, ko je dobil drugi rumeni karton. Tako je Mura večji del tekme igrala z igralcem manj, kar je gotovo vplivalo na igro in rezultat tekme. Nogometna javnost v Murski Soboti in širši okolici je predvsem ogorčena, ker disciplinski sodnik ni upošteval poročila delegata Erika Berčnika iz Maribora, ki niti z besedo ne omenja slabe organizacije tekme, da o še incidentu ne govorimo- |.p. pa je upošteval M' varnostne službe m k sprotno pa je disciplms« upošteval le porooilo ® ^(|,i kar ni sprejemljivo nib P incidentu ne govorim^’ P M-i Kar ni sprcjerinji*^' Na tako pristransko o disciplinskega sodnika J . stiralo tudi okrog . nogometa, ki so J:’«®i,o« rišču Mure v Murski odprti tiskovni konfere^ill re pa se vabljeni pr® hpv* NZS niso udeležili. Pr caK je, da bo drugo stopenj^ . j[,j| ,. 1 .n I-rtn PTite 1^' .r./l upošteval argumente i i kazen NK Muri, sicer morala tekmi z Ti** borom odigrati v Slo* . njicah ali Varaždinu, J j Dravinja in Varteks P gostoljubje. Mura v četrtfinalu Odigranih je bilo šest tekem osmine finala za nogometni pokal Slovenije. Soboška Mura je gostovala v Ilirski Bistrici in po pričakovanju premagala domačega tretjeligaša Transport s 3:1. Gostitelji so presenetili Sobočane s solidno igro in prvi prišli v vodstvo z golom Udoviča v 40. minuti igre. Veselje domačih igralcev je trajalo le pet minut, saj je v zadnji minuti prvega polčasa Kmetec rezultat izenačil. V drugem polčasu je Mura zaigrala bolj zavzeto in si z dvema goloma Rousa zagotovila il. MNL MA Rezultati - 5, kolo Hodoš : Smaki 4:3 Cankova : tešanovci 1:1 Križevci: Prosnejakovci 2:1 Grad: Dokležovje 4:1 Rotunda : Šalovci 1:2 Šalovci Grad Tešanovci Hodoš Križevci Cankova Minicom Prosenjak. Smaki Rotunda Dokležovje 5 3 2 0 8:4 11 5 3 11 10:5 10 4 3 10 4 3 0 1 13:7 4 3 0 1 4 13 0 7:3 10 9:5 9:4 4 2 0 2 13:12 5 113 8:10 5 10 4 12:15 5 1 0 4 7:14 5 0 0 5 6:23 II. ONL Lendava Rezultati - 5, kolo Graničar: Polana 1:6 Nafta V. : Kapca 2:2 Žitkovci: Dolina 5:1 Polana Nafta V. Žitkovci Kapca Graničar Dolina zmago. Pred okrog 1000 gledalci je Branika. Nogometaši Čentibe tVrehga P prvoligaša Biostart Publikum iz Celja m jf katastrofalnim rezulatom 1:17. Gos Celjanom upirali le na začetku tekme, rezultat izenačil na 1:1. V nadaljeval gostje gospodar na igrišču in napolniti .p w j.!i iif 1 .4 Zv A jvIazToICI * iVM ivvv o** — ’ * Branika. Nogometaši Čentibe Wrenga p tibe Wrenga. Pred okrog 400 iz Maribora. V četrtfinale so se uvrstiti Mure. . Tekma med Bakovci in SCT OlimPU® spidvej Horvat četrti v Krškem je bila zadnja dirka za državno prvenstvo v spidveju. Pred okrog 3.500 gledalci so sodelovali tekmovalci iz štirih slovenskih klubov, manjkal je le poškodovani državni prvak Lekše. Bilo je tudi nekaj padcev, Lendavčan Jožef Koren si je zlomil levo roko in dobil pretres možganov. Med tobra v Bakovcih. (FH, FM) Lendavčani je bil naj_ j Spitaler, ki je z 8 osmo mesto. Armr , j 7 točkami pristal n stu. Naslov državne« , N osvojil Gregor Fin vet je zasedel četrt 'vpeta j /rd.veto in resto. Naf* C osvojila in Lendavo. A- stu. Naslov vat taler deveto in naj sto mesto. vaka je Krškim in 9 9 6 6 4 3 3 0 V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah so likovnih del Umetnost športu. Nogometnemu klubu Sf 4* lin 1 11 ■ k .V«. __A^vkScICin 15 uglednih pomurskih slikarjev podarilo 15 umetniški*’ so že prodali. Fotografija: Jure Zauneker e. v II O i' 5 5 0 0 22:6 15 5 3 11 15:9 10 5 3 0 2 10:10 5 113 9:13 5 1 0 4 7:14 5 1 0 4 8:19 9 4 3 3 Ij P k j k ž h 1 f tl I ■I b. je k h. k in U it * I 5 In Iti Ij It >1 ^1 l ii h A !f, 4 4 •m kil k, 'J tt Ul I Ji >1 s ‘it li J, 28. septembra 1995 21 I t Šport Motokros Jaušovec drugi, Korošak tretji a novi 550 metrov dolgi pripravi! Mototuring tretjo dirko za dr-Irn.? P^^P^tvo v stadionskem iwZ’v i® P’'**^ na Jan-tekt/” Sodelovalo je 48 t^ovalcev, ki so tekmovali v 125 in 250 raift v so dosegli do-kmovaici. Najuspešnejši je bil Marko Jaušovec (Radenci), saj je v kategoriji do 125 ccm zasedel drugo mesto, Leon Lang pa je v isti kategoriji zasedel peto mesto, V razredu 80 ccm je Tadej Korošak (Radenci) zasedel tretje mesto. Med mladimi tekmovalci je Blaž Germšek (Radenci) v razredu 60 ccm zasedel sedmo mesto. V superfinalni vožnji, kjer so sodelovali najboljši tekmovalci v razredih 125 in 250 ccm, je Leon Lang zasedel deveto mesto. Na dirki je bil poškodovan štar-ter in trener radenskih motokrosistov Roman Kotnik, ker se je vanj zaletel eden od tekmovalcev. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Dirke sije ogledalo okrog 500 ljubiteljev motokrosa. (FM, fotografija: JZ) Športni obrazi Jožica Šiftar -vztrajna tekačica 4^1 r* li ,1« ■i. ) •F- 'T«'- 1 .. .fc J. .-. Med Močan - trener NTK MT Sobota prve štiri ekipe in na EP I r i i ] 1 I I l. I ra 1-1 i-i ft Preteklo soboto se Je začelo tekmovanje v prvi državni moški namiznoteniški ligi, kjer sodeluje ekipa Moravskih Toplic Sobote. Sobočani so se začeli pripravljati za novo tekmovalno sezono konec julija, in to pod strokovnim vodstvom Mirana Močana. Z njim smo se pogovarjali o novi tekmovalni sezoni. »Vadili smo doma dvakrat do trikrat dnevno, od 15. do 25. avgusta pa smo gostili italijanskega drugo-ligaša iz Parme, ki ga tenira Jože Urh iz Hrastnika. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem. Razmere za vadbo so bile v pripravljalnem obdobju zares odlične in Namizni tenis Gladka zmaga Sobočanov smo jih s pridom izkoristili. Namesto Ro-imestu tretjega igralca nastopal Mitja Horvat, ker ip pomlajevati. Prvi in drugi igralec sta še naprej Borut v'^''itnelit^ Četrti pa bo najverjetneje Robi Smodiš. Če muLl tekmovanjem tako dobre možnosti za delo in če [j ■' ^®crtih, potem se bomo potegovali za uvrstitev med prva Itei' pa tudi za uvrstitev na evropsko pokalno tekmovanje. 7 da nraJe »Iz + CKTkl oa n^inFAi nn. i '^110 o predsednik Viktor Šbul še naprej tako po- V prvem kolu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi je ekipa Moravskih Toplic Sobote gostovala v Novem mestu in brez težav premagala Krko z najvišjim možnim rezultatom. Najzanimivejše je bilo srečanje med Kraljem in mladim Horvatom, ki ga je na srečo dobil Sobočan v tretjem nizu na razliko. Unger je rutinsko, dobil dve partiji, medtem ko je imel Benko veliko problemov in se mu pozna, da premalo trenira. V drugem kolu igrajo Sobočani s TAM-om G, V, v Mariboru, še prej pa gostujejo pri ukrajinskem Donecku v prvem kolu po- Pornagal.. .« od tu in tam ■ Jaltalke š Žtad Rakičan ^Itni k Na turnirju v (Black bil =w, v^J^nalci -------- J^rkurju (Lucky ^»setda f Parkurju 'atar?- .ntesto. Na kiatjaT'' Mariboru je ®8ometni klub H ^"'^gometnošolo ®sebookto-dnh*’^ Podrobnejše " kandidati ah. - zasedla prvo 1.20 m pa je Nogomet - Ob praznovanju 60-letnice nogometnega kluba in otvoritvi slačilnic so nogometaši Cankove gostovali v Slovenski vesi v Porabju in v prijateljski tekmi premagali domače moštvo z I : 0. Gol je dosegel Vrbovški. Vojaški peteroboj - V Mariboru je bilo državno prvenstvo v vojaškem peteroboju. Lep uspeh * v Mariboru je ''led 39 m os- tekmovalci. med L g. ijgj v NK Mura K, ’^'lboiL“ ‘P^dnarodnem i' ''^aribo„^* t^'P“ Zavaro-‘ So thestrt za- k[k ^bile Ljutomerčan- ' V Strašil v ' Stras u y namiz- Zmagal je k B^nkovi- Sezono, na je dosegla Tatjana Kolbl iz Brato-nec, saj je zasedla drugo mesto in le za tri točke zaostala za zmagovalko. Poleg Kolbl o ve je iz soboške vojašnice tekmoval tudi Kolmanko, ki je bil v zmagovalni ekipi. Mali nogomet - V Velenju je bilo državno žensko prvenstvo v malem nogometu. Zopet so se izkazale nogometašice Pande iz Gornjih Petrovec, saj so tretjič zapored postale državne prvakinje. V finalu so premagale ekipo Kremenčkovih iz Ljubljane z 2:0. Oba gola je dosegla Korpiče-va. Strelstvo - V Gornji Radgoni je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal SD Radgona. Med 9 ekipami je zmagala SD Tišina s 1739 krogi pred Ljutomerom, 1728, in Radgono, 1701, med posamezniki pa Huber (Avstrija) s 583 krogi pred Svetcem (Radgona), 583, Bukovec (Tišina) pa je bil s 582 krogi četrti, (D. S.) I j>Tek mi veliko pomeni, saj z njim vzdržujem telesno kondicijo, vztrajnost in samozavest. Tek mi je prišel v kri in je del mojega življenja. Ostala mu bom zvesta, dokler bom lahko, vem pa, da to lahko traja zelo dolgo.« Tako razmišlja 42-let-na Jožica Šiftar, medicinska sestra v ZD v Mur ski Soboti, ki se že nekaj časa uveljavlja na maratonskih in drugih tekih. Sicer pa se je že v osnovni šoti začela ukvarjati s športom, zlasti tekom na krajše proge in skoki v daljavo. Igrala je tudi rokomet, plavala in kolesarila. Nekaj časa je skrbela za vadbo cicibanov in pionirjev, nato pa se posvetila športni rekreaciji žensk. Slednjim ostaja zvesta že petnajst let. Pred tremi leti se je vključila v tekaško sekcijo Radenske, za kar jo je navdušil predsednik Rudi Babošek. Sprva se je udeleževala le Radenskega Maratona treh src, medtem ko je v zadnjih letih že sodelovala na številnih tekaških maratonih v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Dvakrat do trikrat tedensko preteče od 12 do 20 km. Na dosedanjih tekmovanjih seje v malem maratonu vselej uvrstila od prvega do tretjega mesta in sodi med prvih pet tekačic v Sloveniji. Letos se je prvič preskusila v velikem maratonu na Dunaju, kjer je v svoji starostni skupini med 400 tekačicami zasedla tretje, v absolutni kategoriji pa 23. mesto, kar je zelo dober rezultat. Lani je prvič sodelovala na 75 km dolgem maratonu od Celja do Logarske doline, ki se ga udeležuje okrog 600 tekačev pohodnikov. Letos je presenetila samo sebe, saj je pri ženskah v absolutni kategoriji zasedla tretje mesto. Že letos se je prijavila na veliki Ameriški maraton, vendar ni dobila odgovora. Upa pa, da ji bo to uspelo prihodnje leto. Sicer pa si želi tudi v prihodnje veliko teka, ki ji veliko pomeni. (F. M.) /■šport za zdravje “ Aktivnosti v Radencih Športno društvo Radenci organizira v okviru akcjje Šport za zdravje športne aktivnosti, ki bodo v petek, 29. septembra, pred hotelom Radin v Radencih med 15. in 19. uro. Na sporedu bodo kolesarjenje, tek, tenis, pohod na Kapelo in vadba na tri-niski stezi. Za udeležence bo Andej Švent, oziroma podjetje Po-lar kontroliralo srčni utrip. Udeleženci akcije bodo lahko preverili svoje fizično stanje in se seznanili z vadbo ob pomoči srčnega mo-nitorija. J kaJa Nancy Evans, Krka : Moravske Toplice Sobota 0 : 7 (Kralj; Horvat 21 ; 16, 16: 21,20:22, Retelj : Benko 20:22,21 : 14,6:21,Kočevar: Unger H :21,7:2l,Kralj-Retelj: Benko-Unger 16:21, 15 : 21, Kralj : Benko 9 : 21, 25 : 23,15:21, Kočevar : Horvat 4 : 21, 18:21 in Retelj: Unger 10: 21, 18:21). M.U. Alojz Hojnik - trener NTK Radgona Ponovna uvrstitev v prvo ligo 9 Namiznoteniška ekipa Radgone bo v novi tekmovalni sezoni nastopala v drugi državni ligi v postavi; Boris Rihtarič, Robi Benkovič, Miran Solar, Gorazd Brumec, Ivan Kuzma in Aleš Fridrih. Radgončani se že dalj časa pripravljajo za novo tekmovalno sezono pod strokovnim vodstvom trenerja Alojza Hojnika. Pripravljajo se v Gornji Radgoni in Murski Soboti, kjer trenirajo skupaj s soboškim prvoligašem. Kluba sta sc dogovorila o sodelovanju. Iz NTK Moravske Toplice-Sobota je Radgono namreč okrepil Robi Benkovič, z licenco pa bo za Radgono nastopal tudi Miran Solar. Radgončani upitjo, da imajo možnosti za osvojitev prvega mesta in ponovno uvrstitev v prvo državno ligo. Poleg tega pa tudi računajo na dobre uvrstitve med posamezniki na turnirjih. Mali nogomet - Slovenska reprezentanca v malem nogometu, ki se pripravlja za EP, je v prijateljski tekmi premagala Križevec s 6 ; 3, Strelca za Križevce sta bila Novak 2 in Marinič. (NŠ) Atletika - Na državnem srednješolskem prvenstvu v atletiki v Ljubljani je postala Barbara Berden iz Lipovec, ki tekmuje za ŽAK Ljubljana, v skoku v višino z rezultatom 176 cm državna prvakinja. Strelstvo - SD Gančani je pripravila medružinsko tekmovanje v streljanju z MK-puško. Sodelovalo je 60 strelcev. Ekipno je zmagala SD Gančani z 258 krogi pred SD Dolina, 240, in SD Jezero Dobrovnik, 237 krogov. Med posamezniki je zmagal Ti- bor Nagy (Dobrovnik) z 91 krogi pred Dragico Vogrinčič (Dolina), 89, in Brankom Jeričem (Gančani). 89 krogov. (TH) Atletika - V Brežicah je bil tradicionalni atletksi miting. Med 100 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške so sodelovali tudi tekmovalci AK Pomurje in se lepo odrezali. Mateja Dražnik je zasedla v metu krogle z rezultatom 12,02 drugo mesto. Mojca Meglič je bila v teku na 800 m četrta, Cvetko Cvetko pa v teku na 100 m peti. (GG) Nogomet - Na nogometnem turnirju za memorial Janežiča in Jančiča so sodelovali tudi lendavski nc^ometni sodniki in izgubili z Mariborom 0; 5 in Koroško I : 3 ter zasedli zadnje mesto, (FH) I Predstavljamo vam Geza Grabar na SP »S V Montbeliardu v Franciji bo ob koncu tega tedna svetovno prvenstvo v pol-maratonu. Tekmovanja se bo udeležila tudi slovenska reprezentanca, ki jo bodo sestavljali štirje atleti in atletinja. V slovenski reprezenatnci bo nastopil tudi Geza Grabar iz Tešanovec, član Tekaške sekcije Radenske in AK Pomurje iz Murske Sobote. Devetindvajsetletni Geza Grabar, ki seje začel s teki na dolge proge načrtno ukvarjati pred osmimi leti pri AK Pomurje, seje ob trdem delu in pomoči pokroviteljev Radenske iz Radenec in Zdravilišča Moravske Toplice uveljavil kot eden boljših slovenskih tekmovalcev v tekih na dolge proge. Ob odmevnih uspehih doma in v tujini je sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu v krosu, ki je bilo lani v Budimpešti, Sicer je doslej na slovenskih prvenstvih osvojil 12 medalj, leta 1991 pa tudi naslov državnega prvaka v teku na 10.000 metrov. Kaj lahko pričakujemo od naših tekače'' v Franciji - za Slovenijo bodo poleg Geze Grabarja nastopili Še Mirko Vindiš, Igor Šalamon, Roman Kejžar in Silva Vivod, je težko napovedati, sai bo konkurenca zelo močna. Geza Grabar na tihem upa, da se bo uvrstil med prvo polovico tekačev in da bo izboljšal svoj osebni rekord (l;06,12). Šah - državna super liga Četrto mesto Radenske Pomgrada največji uspeh v Škofji Loki je bilo končano tekmovanje v državni Šahovski superli-gi, kjer je sodelovala tudi ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in zasedla četrto mesto, kar je doslej največji uspeh. Rezultati - 3, kolo: Ptuj : Radenska Po m grad 8 : 3 (5 : 1). Zmagala sta Katka Marič in Gomboc, remizila pa sta Zupe in Cigan. V četrtem kolu je bila ekipa Radenske Pomgrada prosta. 5. kolo: Radenska Pomrad ; Kranj 6,5 ; 4,5 (3,5 : 2,5). Zmagala sta Cigan in Katka Marič, remizirali pa so: Hulak, Zupe, Kovač, Coklin, Gruškovnjak, Števanečeva, Sedonja, Gomboc in Maričeva. 6. kolo: Radenska Pomrad : Vrhnika 6 : 5 (3 : 3). Zmagali so: Coklin, Števanečeva, Katka Marič in Martina Marič, remizirali pa so: Hulak, Zupe, Kovač in Gruškovnjak. 7. kolo : Maribor : Radenska Pom-grad 6,5 : 4,5 (3 : 3). Zmagala sta Kos in Katka Marič, remizirali pa Hulak, Zupe, Cigan, Coklin in Števanečeva. Vrstni red: 1. Maribor Piramida 13, 2. Iskra 12 3. Ptuj 11 4. Radenska Pomgrad Murska Sobota S točk. Iz lige sta izpadli ekipi Kovinarja in Vrhnike. Najuspešnejša v ekipi Radenske Pomgrada je bila Katka Marič, ki je osvojila 4 točke. Sledijo: Zupe in Cigan s po 3.5. Coklin in Števanečeva po 3. Hulak 2,5, Sedonja in Martina Marič po 2 točki itn. Rokoborba - prva državna liga Prepričljiva zmaga Ljutomerčanov v prvem kolu prvenstva v prvi državni rokoborski ligi je Mlekopro-met Ljutomer prepričljivo premagal Lenart z 28 ; 12. Rezultati - 48 kg; D. Žnidarič : Lovrenčič 4 : 0, 52 kg: VorSič 0 ; 4 b. b., 57 kg: Lukašev ; Turk 4 : 0, 62 kg: Prelog ; RoškaroČ 0 : 4, 68 kg: Mitov : Žvajker 4 : 0, 74 kg; Cipot: Mlakar 0 : 4,82 kg: Sagaj : Šuman 4 ; 0, 90 kg: Pihlar 4 : Ob.b., 100 kg: A. Žnidarič 4: Ob. b., 130 kg; Žabot 4 ; 0 b. b. Murska Sobota je bila prosta, ker Je ekipa Grosuplja odstopila od tekmovanja, V soboto pa bo v Murski Soboti dvoboj med Mursko Soboto in Mlekopro-metom iz Ljutomera. (NŠ) Košarka Pomutje zamudilo zmago v četrtfinalni ženski košarkarski tekmi za pokal Slovenije Mercator ’95 je ekipa ŽKD-ja Maribor v Murski Soboti s težavo premagala domače Pomurje z 62:55 (40:26). Mariborčanke so bile v prvem polčasu boljše in vodile nekaj časa celo z 20 točkami, medtem ko so bile v drugem polčasu boljše gostiteljice, ki so rezultat najprej izenačile, nato pa povedle z 52:49. Potem pa je morala zaradi petih osebnih napak z igrišča Zotova, kar seje poznalo pri igri Sobočank, ki so zamudile lepo priložnost za zmago. Strelke za Pomurje: Zotova 24, Kazmina 16, Cerova 6, Orijeva 6, Horvatova 2 in Karova I. Tako so Sobočanke izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. 22 vestnik, 28. sej itpmbra Iggg VI odsevi mladosti Ali veste? Čeprav se naša rubrika nadaljuje iz minulega šolskega leta, smo naše prejšnje vprašanje označili s številko l, ker se je pač začelo novo šolsko leto. In kdo bi si mislil, da boste vsi pravil- । no odgovorili, da je svojega očeta ubil starogrški kralj Ojdip, ki O počitnicah se je nato poročil s svojo matero (ne da bi vedel za sorodstveno razmerje), sam sebe pa oslepil, ko je zvedet za resnico. Pri žrebanju pravilnih odgovorov si je tokrat zaslužila nagrado SUZANA GRAJ iz Gornje Bistrice. Čestitamo! KLPON šl,3- \LI\ESTE? Ali veste, katera pesniška oblika ima 14 verzov? Odgovore pričakujemo najpozneje do 4. oktobra na naslov; Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13. 69000 M. Sobota, s pripisom: Ali veste? Poleti si šola oddahne, tišina se razgrne po vseh njenih prostorih, jaz pa z veseljem pohitim domov. Komaj sem dočakala dan, ko sem šla na počitnice k sestrični. Bilo nama je zelo lepo, saj sva vsako jutro dolgo spali. Po kosilu sc nas je zbralo nekaj otrok. Igrati smo košarko, se igrali slepe miši, lovili in kričali, da nas je slišalo skoraj pol vasi. Bili so tudi dnevi, ko je deževalo. Takrat smo gledali televizijo in se igrali Človek, ne jezi se. Ti dnevi so hitro minili. Tudi počitnice so prehitro minile. Šola je spet na stezaj odprla Srce Vsako minuto, sekundo svoje delo opravi, počiva le med utripom in nam življenje ohrani. Njegov pozdrav je prisrčen in se ga veselimo, saj vsi radi živimo. MARIO VARGA DOS Dobrovnik svoja vrata in mi jo ponosno obiskujemo. ANDREJA ROTMAN, 4. a OŠ Apače v Izoli V Izolo, la prelepi kraj, prišli smo zdaj. Vsi junaki pravi smo, saj družine ne pogrešamo. Vsak dan plavamo, se kopamo veselo, ves dan se zabavamo, kol da bi grmelo. Ko pa zvečeri se, na sprehod mudi se, nato vsi zazehamo in v posteljo pobegnemo. Čas nam hitro mine, iz Izole nosimo lepe spomine.' Veselo se vračamo domov, za nami ostajata morje in sol. ANKA SUKIČ. 5, a OŠ 1 M. Sobota Predstavljamo se Učenci običajno z zadržkom pišejo o sebi. Tokrat pa smo nekaj prispevkov, v katerih sc predstavljajo nekateri petošolci, nam oglasili z OŠ Gornja Radgona. Iz njihovih opisov smo nekaj značilnejših (zanimivih) misli. Moja aktivnost je tesno prepletena s tremi konjički; ga igram pri klubu Remet. tekom na dolge in kratke proge (0* \ vedno vozi na tekmovanja) in ribolovom. Največja riba, U je bil amur, tehtala pa je 5,5 kilograma. Letos pa sem začel 'P® bobne, zato obiskujem glasbeno šoto v G. Radgoni. Ce mr vseh obveznostih še kaj prostega časa, sem grem rolkal ali Od vseh jedi imam najraje pico, zraven pa popijem ledeni caj- _ h 13 I ■ f »i t S oi c ua vsen jeai imam najraje pico, zraven pa popije m ivu*«* 'i mama kuha zelje, me vedno začne boleti trebuh, saj te c •‘1 , 1T TZ n A H 3 ' ' . (DANI KRANIC’- n k It K, Sem zelo živahen fant. Rad klepetam in se smejim. nogomet, namizni tenis in se vozim s kolesom. Najrajši jem - zrezke, pico, sadano kupo in še mnogo drugih dobrot. _. (PRIMOŽ katar. k'1 k i| «, k i Kaj pa Jaz? Živio! Moje ime je Iztok in sem že učenec petega razreda. Kam bežijo leta! Zelo rad imam svojo muco. Ko pride sosedov pes. Mika takoj pobegne v hišo in jaz jo potem tolažim. Zelo rad se tudi igram v pesku in iz njega delam razne figure. Odlično se razumem tudi s sosedovim Vikijem, s katerim se redno obiskujeva. Novice od tu... Skupina Pomaranča, ena najuspešnejših slovenskih skupin, je po ponovni vrnitvi na glasben sceno zelo zadovoljna s prodajo zadnjega albuma Takoj se dava dol, na njej pa so še skladbe Poljub odprtih ust. Ne verjamem očem in druge. Člani skupine so; Mijo Popovič. Marko Herak, Franc Teropšič ter novi pevec Boris Krmac. , Skupina Kameleoni iz Kopra bo svojo tridesetletnico delovanja zaznamovala s slavnostnim koncertom, prenašala pa naj bi ga tudi radio in televizija. V počastitev te visoke obletnice so objavili tudi knjigo Kameleoni 1965-1995, ii-ir-k S I ooaoaoaaoac] ppvt S0CSK.I etan j Ki ;; A, eiH»I ir Zdaj, ko se je začela šola, vstajam ob pol sedmih zj® oblečem, umijem in pojem nekaj malega za zajtrk. Do avtoDf skoraj en kilometer. S sošolkami in sošolci se rada pogovarj«' pomagam in svetujem rada, če me kdo potrebuje. Ko pride se najem. Za kosilo imam rada razne omake in krompir. I ■ ne so moja poslastica. Posladkam pa se rada s čokolado i dom, obožujem pa tudi žvečilni gumi. Ko naredim domačo sučem okrog mame. Povem ji vse, kar se je ta dan rada posluša in tudi pove, kako je bilo pri njih v službi. N r porabim za kolesarjenje, zvečer pa rada gledam televizijo- st privlačijo glasbene oddaje, v katerih nastopajo tuji oblačim v kavbojske hlače in razne majice, obleke in t) 4^Č* s( bolj malo. k u i t it & ft t teoh lARtA Med počitnicami sem obiskoval poletni tabor angleščine, kjer je bilo zanimivo in kjer sem spoznal nove prijatellje. Rad izkoristim tudi sončne dneve in pobegnem v letno kopališče Moravci, kjer se kopam, kopam, kopam... IZTOK KERN, 5, raz, OŠ Mala Nedelja N&eampst M cesti - Bojim se v^tlkOi (FetraJ - Avto me preblizu prehiteva. (Denis) - V šolo hodim po cesti. Id nima (Renata) - Rmckati cesto, kjer.ni zebre, (Mitja) Učenci 2. b-razreda, OS Tišina ... in tam Pred" kratkim so v luksuznem londonskem hotelu Cumberland podelili priznanje dvema svetovnima kraljema balad. Bryan Adams je razglašen za skladatelja leta, Bon Jovi pa ga je dobil za najboljši živi nastop. Ob tej priložnosti sta se predstavila s svoj-ma partnerkama. Bryan je prišel v spremstvu triindvajsetletne Danke Cecilie Thomson. John pa s svojo ženo Dorotheo. Ob kozarcu šampanjca je stekel prav prijeten pogovor o sodelovanju. čeprav Kylie Minogue na glasbeni sceni ne naredi nič posebe-ga, o njej veliko pišejo. Zato pa se veliko bolj znajde s svojimi nastopi v javnosti, s svojimi fotografijami ali kako drugače, s tistim pač, kar vzbudi pozornost. V takšnem poklicu se je potrebno znajti in ona se, kljub slabim glasbenim rezultatom. Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RIWPER II m 3f z Najlepši utrinek iz počiti' Doživela sem dan. ki je bil je prečudovit. .fj'; Prišel je torek. Ni bil prevroč, kat nam je bilo vse Prišel je torek. Ni bil prevroč, kat nam je mu' ” . Tako se je naša družina odpravila na izlet proti presto državice. Na njenem obrobju smo zavili z glasne manjšo, ki nas je vodila do vasi Podmolnik, Ustavili pred večjo hišo, ograjeno z visoko žičnato ograjo, ^^(ji prihajal prijeten hrup. »Hotel za pse in mačke« je P* j, -njej. Odpravili smo se k sosednji lastnikovi hiši. smo se hitro dogovorili in čez nekaj minut se je peb® domov dvomesečna psička Suzi. Malo je debela, ven ' ' najlepša živalca na svetu. rU >( IfH nif*-' V naš dom je prinesla veliko veselja. Njena i vse druge lastnosti, predvsem napake, ki jih imajo' vsi pasji mladiči. Nadomešča mi marsikaj in pregani dolgčas. - . ■ I iutom«“ IVA TOPOLNIK, 8. b, OS Križevci pfi Glasbena uganka Mnogi ste mislili, daje pevka Regina ali Irena Murske SoO« Uu. je njeno pravo ime, Primorka. Regina je iz Murske rej je Prekmurka. Pravilno je odgovorila tudi Andreja povci 25, 69231 Beltinci. Čestitamo! Obvestilo o povci 25, 69231 Beltinci. Čestitamo! Obvestilo o poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. d vabimo k reševanju nove glasbene uganke. Koliko »glaže'" vina želi Iztok Mlakar ozirom® slov njegove zadnje uspešnice? Odgovor; |iako“’"^ Kupon št. 19 Odgovore s kupončki pošljite do 6. oktobra n® Podjetje za informiranje, VESTNIK, Utica arhite 13, 69000 Murska Sobota, S pripisom; za Pop Ne pozabite svojega naslova. MOBSKO-hlORSKA ri'*' Pavarotti za bosanske otroke V zadnjem času so glasbeniki tisti, ki najbolj priskočijo na pomoč, ki opozarjajo na nepravilnosti po svetu, ki pomagajo otrokom in tistim, ki pomoč res potrebujejo. Glasbeniki so tisti, ki lahko še kako vplivajo na javnost tako prek glasbe kot tudi s svojimi akcijami. Tega se dobro zavedajo, zato v ta namen pripravljajo številne dobrodelne koncerte in prireditve. Tokrat je zbral s pomočjo britanske dobrodelne organizacije W«r Child najpopularnejše glasbenike znani operni pevec Lu-duo Pavarotti. Spektakel je pripravil v mestu Modena, kjer se je zbralo veliko ljudi. Koncert je začel Pavarotti, nastopile pa so seveda velike zvezde italijanske glasbe. Proti nesmislu vojne je rapal JovanoRi. nastopil je tudi rocker Zucebero, pred mikrofon pa so stopili še producent in skladatelj Brian Eno, Bono in The Edge iz skupine U2, po dolgem času se je na glasbenem odru pojavil Simon Le Bon, nekoč član skupine Du-ran Duran, Michael Bolton seje odlično odrezal v duetu s brgani-zatorjem koncerta, prišla sta Meat Loaf in Dolores 0'Riordan. pevka kupine The Čranberries, nastopita je tudi irska folk skupina The Chieftaius. Kar nekaj pa je bilo skladb, ki sojih napisali prav za to priložnost. Tako je nastala skladba Miss Sarajevo, s katero so nastopili Bono, The Edge, Brian Eno in seveda Pavarotti. Skladbo sta napisala tudi Bono in The Edge. Vsi nastopajoči so skupaj zapeli tudi skladbo The Bridge Is Bro-ken. Porušen most (mišljenje mostarski most in obenem simbolično pretrgane vezi), ki jo je za to priložnost napisal Michael Caman. Glasbenike je spremljal torinski simfonični orkester. Na prireditev je prišla tudi britanska princesa Diana. Glasbeniki pa so seveda ob tej priložnosti zapeli tudi v duetih, 1. Marinella - Vatra i led 2. Sandi - Ni na sjever ni na jug 3. Davor Radolfi in Ritmo Logo - Na bačvama 4, Toni Cetinski - Plamen ljuba vi 5. Minea - Good Boy Pedtog: Valentina - Ne mogu bez tebe GLASUJEM ZA:___________________________— tudi s Pavarottijem, kateremu je bil le redko kdo kos. Pa kaj bi sedaj o lem, različne zvrsti glasbe zahtevajo tudi raz-hčne glasove. In glasba je tista, ki združuje. Ves dobiček od koncerta in vse pravice do snemanja bodo namenili organizaciji War Child, ki bo tako pomagala bosanskim otrokom. AUDIO AUDIO vina 1. tl I i k d < 1 I J 6 23 I pisma, mnenja» stališča ili sr it kmetija ’95 - potem pvcn I i minevajo in se prevešajo v tedne, živimo na NAJ... KMETIJI '95. ti 1« i dl ni it. pa UL b' I idi mi urejamo vtise tn občutke, ki so nastajali v 1^ n prireditve in sedaj, v dnevih po Ikii, priprav, veliko urejanja, veliko skrbi. 3'/ar7(ivi' povemo: bilo nam Je prijetno. ‘''rfede. vsem^ ki ste nas na dan prireditve tn za vse dobre želje, ki so bile na ta dan ' se ra/, ki boste kdaj potovali skozi povedali vam bomo, kar vas bo zani- obilici dela bomo radi pokramljali z vami. 10 K B s* UD uU ie. lir st jt isl jK St i« .t) * I i I z i* / 1 k nismo mogli pogovarjati z vsemi, saj si "dinž' nismo predstavljali, da nas bo obiskalo M, zafiFfl/r/t vsem, ki ste nam Haag pomagali: vsem Ustim, ki ste finančno pomagali, prijateljem, sorod-szpodbujali, delali verjeli in rJe obiskala. Hvala agenciji 'ricdniistti VESTNIKA in MURSKEMU b . 'ni;'’ pa velja ga. Bernardi Balažič -rrl-flHJI _______________J______I.-*.*??,. /rr prireditvijo je bilo ona ve, koliko truda je bilo M iih' prireditev NAJ... KMETIJA dalje. Tako kot na vseh ' bo jesenska opravila in ’’ ■ bo dan za spravilo pridelkov, to^^' do gnala misel, da dobro dela-^bjvtei ohraniti tudi za naprej. ai da Je bila prav naša kmetija Iz- '95 in še enkrat hvala vsem. \i pri tem pomagali. resnica? Slanovi, Bolebnečici d '^'^ittielja na Osnovni šoli Razkrižje še '»»00101/0 na usnovni soli KazkriZje se pripomoglo veliko drobnih 9.30 9,55 Kapitan Power,ament.-10.20 Izziv, poslovna oddaja 10,45 Zdravje - naše največje 11.00 Gross Creek, amriški film I 13,00 Poročila 13.05 Športni pregled 13.50 Povečava: Beneška nosira 15.50 Obzorja duha 16,20 Doberdan, Koroška 17,00 Dnevnik , 17,10 Radovedni taček; muzej 17,25 Frida s srcem na dlani, 4-u 1 ške nadaljevanke i I skenaoatjevanKe , 17.55 TVlOi, I6.delamen»®®” 18.45 ABC-ITD.,tv-igr»ca 19,30 Dnevnik Jnii del I«®®®' 20,05 Stranski učinki, 13. zadni' dske nanizanke InS*®' 21,00 Gospodarska oddaia:^-' I 1 venija 21,50 EPP napovedniki 22,00 Dnevnik 22.16 Šport 22,20 Žarišče - m nanize”" 22,40 Sova: Seinfeld, amensl« ’^ sova: cjeuiiBiu, o.,... Severna obzorja, ame"'- zanka 23.50 Videostrani TV SLOVENIJA 2 I 12.50 Videostrani 13.00 EuronevfS 15.00 Videostrani 15.10 Umetnikiza svetob5CHetnW 15,20 Utrip, zrcalo tedna avtobus”' JJ- 15.45 Nedeljskih 60 16.45 Sova, ponovitev v avt epizoda angleške nan r 17.15 Severna obzorja, aPi® 18.00 Regionalni studio Mark^^f 18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.00 EPP , 20.05 Lovci na gene, angIS’ tarna oddaja --------- umi#'®*'''' 21.05 T. Brogstrom-i-P-^^ ________r%__—«jonSK9 'r mer Paragon, švedsKa 22,00 Studio City 23,00 Brane 0,30 Umetniki za svet ob snn C>' 0.40 Videostrani TVIWVASKA1 00 - ■ 8.00 Dobro jutro - 10 8.00 Dobro jutro - w zgodb«:^ Dober dan, ucenci - 10 " tTanins^^^rdt dnimuc-10,35 Narava: Kc«>^™r - 10.45 Društvo - 1''-30'^’Jerlia' 3^” Dnevnik- 12.15Ljube^,-^-(tf Sledge Hammer, humonshcna .^.1 , A ■ ' . ■ J _ ixxxM-iti i/i l<, Naravni svet, dokumenta^ naravni svei, ookuihc..™ , jmerif.T)' Zgodba o Jane Mansfiejd' 15.35 Zgodba; Santa Barbara, serija - 1o- Df* dokumentarna oddaja -20.15 Ana Karič, igral®*'f^išfd sliko na sliko-23.10Dubrovni^ stival '95 TVtlRVASKAZ 15.45 Videostrani -16 itari]' _ fl' 16.55 Svet v vojni. dokume'^|i;|-^' 17.45 Dr, Ouinn.ienavrac. - Zagreb: Hrvaško avtomnb^^N^' 19.30 Dnevnik - 20.15jY"p^,ej«’ mAriofirna - 21-5^ moristič na oddaja - 21 — 22.20 Zgodbe iz pragozd®* s.'’’ TV AVSTRIJA 6.00 Btossom - 6. Kriminalke je Trabi Go, ponovitev kome^ j; - 0/ spored - 14,30 Knjiga menčkovi - 15.30 Mmi Vesoljska ladja Enterprise ' 17.10 Prijazna družina - 1 18.05 Nič o slabih starši®, -(S®*. nanizanke - 19.00 Pn 'It’*. ij'' nanizanke - 19.00 I- I7.vw ■ ■■ Jtj.' ,51. časvsiiki - 20.00 st®P,V^ možje, komedija - ji*jj vožnji na podzemeljski r - 23.25 Časvsiiki -kon, vestern - I J^TretV^*^ Schiejok vsak dan - 4- 4.20 Stop smrtonosni vo" r*" 1 ( E l I 1 1 1 1 t t l Železnico, ponovitev filma TVAVSTOWA2 9.00 Casvsiiki - 10.05 Agata, komedija stiKa^e^ . ____A ■-( .e 4 4 lU - ajdini' l l IV.U3 .. 13.00ČasvsIiM- 13 55 Orientacija - 5 septembra 1995 25 4 v- a ra li ie- la ) » itf «• i 15-10 Kriminalko je napisala - 16 00 IT^t - ’7.00 Cm v sliki -hihiL v Avstriji - 18.55 Mojstri 19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 I Falkenau -21.10 Tema, ak- ~ 22.00 Čas v sliki - 22.30 iezk - “ 23.05 Domovina, materni 23 j’ ■* VntkI režiserji: Buster Keaton -! iri ■ 1 Kamerman, film - - Poroka, film _ 3.20 Videonoč :in ’t.1fi .,„,„1 risank - 12.00 Po-abeceda -li ' 14.50 Nemčija, domovina it Nemčija, domovina ^la d šoiarie - 16 00 L 1 0.0^ ^Qn4r *A Golote 11?^ “ 17-00 'Slfia,,' '“ OSOdgovarjariK) na telefone -*«e' 1^’*' * ■ ^®-30 K'*’ '13nrJ®P® Pravljica - 19.13 Muza -1; kn - 20.05 L’art pour L'arf -^1-56 “ 31 -20 Ob stoletnici kina - ^Seffekifiim Barbara, po-1^'10 ^l®®wbwere, perrovitev — 30 Ch kJ?" ~ ® Santa Barbara -'Maiievl^'*^' ' 20.00 Capital City. Otsedo^^ ' 20.50 Živa scena - 22.35 film - 0.10 TtMrgovina - 0.30 "^tt-1.00 Deutsche Welle - 20.50 Živa scena - 22.35 televizijski spored od 29. septembra do 5. oktobra 19.30 Dnevnik - 20.20 Smešni hišni video -20.45 Serija - 21.35 Modra divljina, dokumentarna oddaja - 22.05 Srostov pristop, serija 17.15 18.00 18.45 Ut ' (ir ® Kalifornijski klan -' *’ ~ šas hrepenenja i«ooi. 15^ ''4a'8iži - 11.30 Družinski ^iata((e)(|J ™OP'’l'ianskt thaga^in - 12.30 '' Oo rV Urhofi so njen konjiček IS O® Chri-Meiser- 17 00Tvegano ' tS OO Prijazna družina ^P^rvn/^'*® ' Poročila - 19.10 ^otiri časi, slabi časi ---m, fantazijsko TV AVSTRIJA I 6.00 Fantastične zgodbe - 6.25 Otroški spored - 8.35 KremenČkovi - 9.05 Kriminalko je napisala - 9.50 Baywatch - 10.35 Vesoljska ladje Enterprise - 11.20 Resnični možje, ponovitev- 13.00 Otroški spored- 14,30Knji-gaodžungli- 15.05 KremenČkovi - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Bayvvatch - 17.10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Nič o slabih starših - 19.00 Pri Huxtabtovih -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Unt-verzum: Opica v ogledalu - 21.10 Komisar Rex, film - 22.00 Šport -22 45 Cena lepote, film - 0.10 čas v sliki - 0.15 Boxcar ESertha, film - 1.40 Prijazna družina - 2.05 Schiejok vsak dan - 3.05 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.05 Razstreljene rešetke, film - 11.45 Raj za živali - 12.10 Klub za starejše - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Tema, ponovitev - 14.00 Avstrija v sliki: Tirolska - 14.25 Zdravnik Trapper John - 15.10 Kriminalko je napisala -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Lokairre novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBl-ja - 21.10 Report, magazin - 22.00 Čas vsiiki - 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna -23.00 Noč Orsona Wellesa - 0.30 Lesk hiše Amberson, film - 1.55 Umetniki: Fikret Otyam - 2.05 Pogledi s strani - 2.15 Videonoč 19.15 20.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka RPL - Sudio Luvvigana Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija V vrtincu Sejem sodobne elektronike 20.05, športna sreda 22.30 Omizje 0.30 Umetniki za svet ob 50-letnici OZN 0.40 Videostrani TVMRVASKAl 8.00 Dobro jutro - 10.05 Izobraževalni program - 10 10 Glasbena kifitura: Kako poslušati kvartet - 10.35 Likovna kultura: Ritem v prostoru - 11.00 Baščanska plošča z druge strani - 11.30 Od igre do dela - 12.15 Ljubezen, serija - 12.45 Sledge Hammer, humo-rističrta oddaja - 13.10 Naravni svet, dokumentarna oddaja - 14.00 On ni vaš sin, ameriški film - 15.35 Likovna kultura: Kako poslušati kvartet- 16.00 Baščanska plošča z druge strani - 17.30 Santa Barbara, serija -18.15 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Iz stranskega življenja - 21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 22.55 S sliko na sliko TVtlRVASKAZ 17.15 s sliko na sliko - 18.00 Modra divjina, dokumentarna serija - 18.30 Serija- 19.30 Dnevnik - 20.15 »Kafič«, na zdravje, hurrrori-stična serija - 20.45 Serija - 21.30 V dobrem in slabem, francosko-kanadski film 41- (tl- Pif ad i iltTOBPA 1 16,10 Jp^SltSni Pridi moj mili Ariel l'16 '^rkusu, plesni forum Celje 'lij -™c,fiin, ^■65 H??® fSdvi V.)« -Plevnik 'tabela ir* ?? S;!, se vrača, češka nadalje- "Jel ameriške serije ‘»■Os [j>hik 3'10 1eb " A&j> I* Ji K 4 K (' t' r r 5« > 11^ jH r F JI* jO f ?! f i' f ^nke-1 del angleške nani-»OS obzorja, ameriška ,7 11*^42 Po^^sčine, prosim kil '■ t*®'angleškedoku- za svet ^o'i. ameriške serije 1) ^ Seinfeld, ameriška Obzorja, in življenje: Da S jS^O I1, '5 Oo la '^s h S. Sovi J^iem -. . ameriška nani- ne bibo- elektronike 1 , uJ,'lwbraževalnjpro-■<)& *1 ■<^■351^ artiivaMa- Bsciii^vnik X nimajo pojma - 1,' % -^4vni bumonstična serija - '''‘•""nentarna serija - - 15.35 L^rtu/bS Naravne znameni- - 17.30Sarv [^'■tloit besede. humoristična serija - ' 'dokumentarna serija - Kihe _ 18,30 Serija - 21.00 21.45 22.00 22.20 22.40 22.50 0.00 Tednik Nikar, oddaja o prometu Dnevnik Žarišče Poslovna borza Alfred Hitchcock vam predstavlja; Severna obzorja Videostrani TVSLOVEMJA2 12.50 Videostrani 13.00 15.00 16.10 16.20 Euronevvs Videostrani llmetnild za svet ob 50-letnici OZN Samo za šalo, 1. del angleške nanizanke 16.45 Sova: Noro zaljubljena; Severna ob- 18.00 18.45 19.10 19.15 20.00 20.05 21.10 22.15 23.35 23.45 zorja Regionalni program Znanje za zanje, učite se z nami Napovedniki TV-nocoj Tok, tok kontaktna oddaja za mladostnike Sejem elektronike Večerz.,. Oči kritike Kinoteka John Ford: Sodnik Priest, ameriški film Umetniki za svet ob 50-letnici OZN Videostrani 20.00 Šport - 20.15 Hunter, nanizanka -21.50 Cobra, film - 22.35 Ugrabljen, film -0.20 Čas v sliki - 0.25 Mož kot Job, film -2.35 Prijazna družina - 3.00 Schiejok vsak dan - 4.. 10 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.05 Prizn^ med štirimi očmi, film - 11.40 Nevarno življenje - 12.10 Dežela dolin -13.00 Čas v sliki - 13.10 Report, porrovilev - 14.00 Dežela in ljudje - 14.25 Zdravnik Trapper John - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Lokalne novice -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Dvojica v Avstriji - 21.10 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23 00 Bratomorna vojna: Boj za Titovo dediščino -23.50 Obdobje vesoljskih poletov - 0.35 Pogledi s strani - 0.45 Videonoč TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 12.10 Telepakk - 14.50 Sotrpini -15.05 Pomoč v duševni stiski - 15.20 Fizika za šolarje - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena žemlja - 16.25 Top model, serija -16.55 Tele video - 17.00 Koledar 1995 -17.50 Iščertm izginule odrasle - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Jalna, serija TtLC59-MMTV 7.00 Videostrani - 16.25 Santa Barbara -17.10 Obred pravice, film - 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Max Headroom, nanizanka - 20.30 To je ljubezen, nanizanka - 21.00 Spot tedna - 21.05 Avto-drom M MTV, oddaja o avto-moto športu -22.05 Izgubljeni bratrartec, flim - 23.35 Tv-tr-govina - 0.00 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle RTL 9.40 Pogrešani na Pacifiku, film- 11.30 Uon King, fitm- 12.25 Podmomicav stiski, ponovitev- 14.25 Tobogan, porrovitev - 16.35 Letališče 77 - pogrešani v bermudskem trikotniku, film - 18.45 Poročia - 19.10 Heino, hit-zgod-ba - 20.15 Morilski virus, film - 22.15 Reportaža o skrivnostnem povzročitelju bolezni -23.15 Nemčija v letu 5, politična oddaja -23.45 Morisiki krokodil. Mm TV AVSTRIJA 1 13.00 Otroški spored - 14.30 Kniga o džungli - 15.05 KremenČkovi - 15.30 Mini čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -16.25 Baywatch- 17.lOPrijazna družina-17.35 Zlata dekleta - 18.05 Nič o slabih starših - 19.00 Pri Hutdablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Krvava sled, film - 21.50 Kraj zločina - 23.20 Čas v sliki -0.05 Borim se za svoje sinove, film - 1.00 Prijazna družina TVAVSTRLIA2 g.05 Schiejok vsak dan - 10.05 Hura, en mladenič, fitm - t f .40 Pogled v deželo -12,30 Prizorišče - 13.10 Opica v ogledalu -14,00 Pravica do ljubezni - 14.25 Zdravnik Trapper John - 15.10 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 19.00 Lokalne novice - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Pogovor z umetnikom -21.15 čudežni otrok, fitm - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Bratomorna vojna: Boj za Titovo dediščino, reportaža -23,20 Newyorško podzemlje - 0.10 Lenny Kravrtz, glasbena reportaža TV MADŽARSKA 1 12.10 VVelcome to Hungaty - 12.40 Tele-pakk -'15.20 Zgodovina za šolarje- 16.05 Nemški magazin - 16.25 Top model, serija -17.00 Za otroke - 17.45 Smernica - 18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19.00 Za otroke - 19.13 Muza, kulturni pregled -19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Klip miz -20.35 Priča, madžarski film TVnRVASKAl 8.00 Dobra jutro - 10.05 Mojstrovine narave, I. del - 1130 Videoklasika - 12 15 Ljubezen, serija - 12.40 Sledge Hammer, humoristična oddaja - 13.05 Naravni svet ~ 13.55 Kup laži, ameriški film - 15.35 Mojstrovine narave - 17.30 Santa Barbara, serija - 18.50 Glasba pretočena v vino, dokumentarna oddaja- 19.30 Dnevnik- ŽO.ISZabavnogla-sbeni program - 21.20 Ekran brez okvira -22.30 Moč denarja - 23.00 S sliko na sliko TV MR VAŠKA 2 16.50 s sliko na sliko - 17.35 Kitajska, dokumentarna oddaja - 18.30 Serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Canottov reklamni zlom, humoristična oddaja -21.35 Serija - 22.20 Na pomoč, dokumentarna oddaja - 23.00 Fluid expo TV AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe - 6.35 Iskanje Jetija - 7.10 Knjiga o džungli - 8.35 Kreme-nčkovi - 9.05 Kriminalko je napisala - 9.50 Baywatch - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise - 11.20 Opozicija, komedija - 13.00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli - 15.05 KremenČkovi - 15.30 Mini Čas v sliki -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Baywatch - 17.10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Nič o slabih starših -19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - rarsa-MMiv SREDA 4. OKTOBPA TVSLOVD^MAI 10.30 10.40 11.05 12.05 12.30 13.00 16.20 16.50 17.00 17.10 18.00 18.30 18,45 19.30 20.05 21,10 21,55 22,20 22.40 23.55 Videostrani Cobi in prijatelji, španska risana serija ArhHekura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija Iz življenja za življenje: Da ne bt bolelo Širjave, evropski magazin o varovanju okolja, 3- oddaja Pofočild Biblija: Posebnosti Janezovega Evangelija ■ Videostrani Dnevnik , , Otroški program Gospod Mimo in gospa Ta-Pa-Ta Samo za šalo, 1. del angleške nanizanke Umetniki za svet Lingo, TV-igrica Dnevnik , Slavnostni koncert ob 15.letnici uK, prenos 1 ■ dela Duh Asissia, 1. oddaja EPP, napovedniki Sova: Noro zaljubljena, ameriška nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka Videostrani 7.00 Videostrani - 15.25 Santa Barbara, ponovitev - 16.10 Izgubljeni bratranec, film -17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film - 18,10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 18.40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna - 21.05 Prah in kri, 1. del zgodovinskega filma -22.35 Živa scena, ponovitev - 0.20 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle RTL 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Lepi in bogati - 18.45 Potočila - 19.10 Eksplozrvru - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Smrlortosno zidjenje, drama CFTRTEK 4. OKTOBRA TVSLOVCNUA1 9.30 10.00 10.25 10.45 TVSLOVOMMA2 12.50 13.00 14.25 14.35 15.05 15,55 16,45 Videostrani Euroneivs Umetniki za svet ob 50-letnici OZN Zgodbe iz školjke Stransid učinki, 13. zadnji del kanadske nanizanke TV 101, ameriška serija Sova, ponovitev KVTV, 6. zadnji del angleške rranizanke 11.15 13.00 15.10 15.55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19,30 20,05 Videoshani Otroški program: Snorčksi, 13, zadnji del ameriške risane nanizanke Uganke med nitkami Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija Po domače Poročila Duh Asissia, 1. del Primer Paragon, švedska drama Dnevnik Živžav Samo za šalo Umetniki za svet Lingo, TV-igrica Dnevnik Primer za dva, nanizanka TV MADŽARSKA 1 9.05 Družina Failer, serija - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes Happv Holidav, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda -15.3OKnjiževnostzasolarie- 15.50 Risanka - 16.00 Potočila - 16.05 Narodnoglasbeni mozaik - 16.30 Top model, serija - 17.05 Evropski popotnik - 17.50 Multimedia -18.15 Posel - 18.30 Igra s slikami, kviz -19.00 Za otroke - 19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Malo mesto, serija -20.55 Bodite eno uto z rnenoj. Tarnaš Vttray -22.00 Črni prepir, frarreoski film m£59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.25 Santa Barbara -16.10 Kamera na potepu, ponovitev - 16.40 Prah in kri, ponovitev filma - 18.10 Max Hea-drom, ponovitev - 18.40 Santa Barbara -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Triperesna deteljica- 20.30*8001 tedna - 20,35 Tuja in-šhuktorica, komedija - 22.10 MMTV-šport -22.55 To je ljubezen, ponovitev - 23.25 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja -23.55 Tv-trgovina - 0.20 Videostrani - 1,00 Deutsche Welte RTL 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Sp-ringfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Čas hrepertenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Umorisonjen konjiček- 14.00 Barbel Schafer- 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april, vodi Frank Elstner - 21.15 Živinozdravnica Christine, film - 23.10 Močni šov RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KTIZ) KIDL 5.45 Prebujajte sc z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 intormacje v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8,00 Dopoldne na MV - 8,00 Potočila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napnvednJi - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank- 9.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjarlniški tečaji agencij -10,» KinovenHator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBCja -12.05 Obvestila - 12,15 Kronka UNZ-ja - 12,W Dežurni novinarvl.osebierkiine-13,00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.»Ro(nsluh6Ominut-15»Dogadkiinodmevi- 16.25 Obvestila- 16.»Po-točila- 17.00 KuHurain šport ob koncu tedna- 18.00 MV-dur- 19.00 Radijski dnevnik - 19.» Večerni pnr-gramUV- 19.»Sipf mi - 22.00 Želimo vamlahkonoč MBOTk 5.45 Ptebigajle se z nami - 5.45 Pozdrav in na-povediik - 6.10 Vreme, cesle - 6.25 0bveslte-6.» Horo^ - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo4wwe časopise - 7.00 Drugaiutrarga kronika - 7.» InJorOteOie vtreh jezikih -8.00 Dopoldne na MV - 8 00 PoroSb « 8.10 Pozdrav in napovednik - 0.30 Mali oglas) -fiiJOO Menjariiški tečaji baiik - 9.15 Pta^atavfvno vam - »90 Potočila - 10.05 Obvestila - ^tK^enjalniški^l^jiij ag^i - 10.30 Potepajte se z saefi« 11.00 Sol^ gost -12.00 Poročila BBOja - 1X0S CJIjveetila - 1JJB Kronka UNZ-ia -12.30 Dežurni iigvfeter v tJJiebi edhtea -13.00 Popoktee pa MV -13.10 fiOBlrav in - 13.»Poročfc- 13.35 Obvesm- 14.»em«Brr enem tednu, B5Š«1S90Dogoifiitfltodmevi-tl^ : Obvestila-16.»Rontli^-l7.«e^lturnrkoleif»« • lT,05Radaskiki«ls^.l7.»agioglasi-18.00 N^tepšeželjesčesBfetnirttKsSratS- 19.00 Rarfijski dnevnik - 19.30 Vte&iruptog«W»l®f- 19.» Dober večer, Beno! - 22.9gželimo vam UkPnač kTOELUr 8.00 nov dan - 695 Hotskop - 8.15PanonskiodrriŽSli " ----‘--------- b S.SOZamurtenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 999 Srečanje na MV -10.25 Obve-sHa -10.» Nedeljskalabbja - 12.00 Poročils -12.05 Otrvestila- 12.30Mi^j^kmetavalce-13.00 Najlep-šeždte s čestitkanij irt&igjravi (vmes javfania s športnih Igrišč) - 19.00 Radiisntevnik i PSMDOJDb 5.45 Prebijajte se z nami - 5,45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6,30 Horoskop - 6,40 Šport - 6 45 Pesem tedna -6,50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronha - 7.30 blormacije vtreh jezikih - 7.45 Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročia - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednk -8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku - 10.00 Poročia - lO.OSObveslila-10.10 Menjalništetečaii agendi - 10.15 Minute za zdravje -11.00 Vonj po bencinu-oddaja o avtomotJemu -12.00 Poročia BBOja -12.05 Obvestila - 12.15 Kro-niiaUNZ-ja- 12.30 Dežuminmmafvlosebiednme-13.00 P0|)0tdi» na MV -13.10 Pozrkav in napovednii-13.30 Poročia -13.35 Obvestila -14.00 Ponedeljska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa 2 marelof -18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mpia nete nočna glasba - 22.00 Želitno vam lahko noč lOMK: S. 45 Fretaij^ se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6.00 Idrorpesmitedna-6.10 Vrem, ceste - 6.25 Obvesfite - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise -7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 InfojBVaciie w treti jezStih — 7,45 Ljubjan-sko zvočno prsiTK) - 8^ Dopoldne na UV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvesda - 9.10 Pozdtav in napovediik - 8.30 Oaj, kak san zluflo .^^jPOgomet - 9.00 Menjabiškitečsi bank -10.00 Pofociia -10.05 ObvesHa -10.10 Menjalniški tečaji agendi« 10.30 Kratki stik - 11.15 Mak ogta^- 12.00 PoročfeBBC-ia - 12.05 Obvestila -12.45 UtlZ-ja -12 30 Dežurni novinar v 1 .osebi edrifip - ^IbOD Popoldfii^ na MV -13.10 Pozdrav in napoved - ^Lao Poroi^ -13.35 Obvestila - 14.00 Sržjšlittmo- 199DOo9aitiinodinevi-16.25Obvesti-la -16.30 Poroag - 17.6ePoslušama vas -17.30 Mdi oglasi -18.00 Na naradrt -fersau - 19.00 Radjski dnevnik -19,»Večerni progruNK-19.30 Da in ne - 22.00 ŽefimoKffi lahko noč HBlUe5.45 Prebijaite se i nami - 5.45 Pozdrav in na-ttPMdnJit «610 Vreme, ceste - 8.25 Obvestila - 6.30 Hoterstan - 6 40 Dž«< • 1 ■K vestnik ' Gasilsko društvo Pernica lesHk^ft-S jUsUi GQOD^f4ff prodajalci: Jana Husa la, LJubOana, Telefon: (fiS\y 1403061,14032 30 Tele{ax (061) 14021 53 J LHIden. tnlebn: ([HSPO 74d «4 Luk., *5fe!- SolKl. d..a. >XrRIUM * GOTOVINSKI POPUST DO 40 % PLAČILO DO 36 OBROKOV BREZ POLOGA * BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM SALON POHIŠTVA KROG pri M. soboti, tel. 32 455 SALON POHIŠTVA LJUTOMER, tel. 83 455 PRODA KOMBINI- RANO GASILSKO VOZILO TAM 11OT 10, registrirano (to junija 1996. INFORMACIJE: gasilski dom Pernica, tel. (062) 640102, in Maks Polanec, Pernica, tel. (062) 640 702. LADA CElilHl • aVTOTRCOVDIA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 ODPRTO ponede(jek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. PRODAJA AVTOMIOBROV LADA - posojila brez pologa do 5 tet - obrestna mera že od 8% - sistem: STARO ZA NOVO - najugodnejši lising za kmetovalce in obrtnike AVTOMOBILI NA ZALOGI! 8H0 OAJVEČJi SALOM VOZIL LADA VSLOVENUt OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODJUALEO IN SERDSER tl-UTNATRADICUA Borut Jagodic . rozorni doli . avtomehanika . avtokleparstvo . vulkanizerstvo Za vse nove občine Iz nekdanje lendavske občine je nastalo več novih občin, ki bodo v prihodnje vzdrževale skupno odlagališče smeti v Dolgi vasi. V tem kraju so že pred skoraj desetimi leti uredili sodobno odlagališče komunalnih odpadkov, ki naj bi zadostovalo za 30 let. Komunalno podjetje bo še naprej skrbelo za odvoz smeti, sčasoma pa naj bi poskrbeti še za razvrščanje smeti in komunalnih odpadkov. Nove občine naj bi se tako izognile odprtju novih odlagališč, čeprav je črnih odlagališč še vedno veliko. Nekoliko več reda naj bi bilo tudi okrog tovarn, saj imajo pogosto neurejeno okolico. Za vzdrževanje odlagališča v Dolgi vasi bodo porabili kakih 6 milijonov tolarjev let- no. jani SOS s 1 telefon za tenak« I« eirohe, žrtve naaRa 061 441S^aNI^^ od 18. de 28. nas. DA VASE VOZILO 657JE POTOOŠNIKOV DAN ii L." ^1 'f- Potrošnikovi kupct : 'sui ""'"'n itjem spremljali Sl^a, Ihtdeka,.., tl fctti .1 ’*"* ps »O poslo^ Lu u H T i 31 oki' * popestrili 2 uspelo modso re- aL * nklhtouL FV|»wu«l * «!i|PCiu luuuev frh iH^stuvile nkothui M wiu_ ■" prainične dni, ki so - PnlrošnikoTih prodajalnah. VflUn NE BO IV sred«, 13. septembra, J« bile r Soboti živahno kot iti dolg« ne. Za t« so poskrbeli Veletrgovina Ihiemsoik ha ni dobavit^. Iz vse Slovel so prah^vniha podjetij. Blag«, ki so ga ponudili kup<^Ht> dne di celo zastrti' J rt I ( ] 1 I i II ZMRZOVALO"! Hladni dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo nepopravljivo škodo. Zato smo v Petrolu po novi, do okolja prijaznejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred mrazom: 33 Ies * ■■ f ’ 'V I Na Potrošnikov dan Je bila Sloveaska ulica zaprta 7« KS pTomet. P« se je sprch^ le pihalni orttester PtrovatiK LaŠk« in še kdo ... Besedilo: F, Š., fotograf««- J- V i c I J*' Petrol Antifriz sodi med najsodobnejše hladilne tekočine, saj ne ščiti le pred mrazom, temveč tudi pred korozijo, hkrati pa učinkovito odvaja toploto iz motorja. Sodobni motorji so namreč izdelani iz različnih materialov v čedalje ožjih tolerančnih območjih, zaradi česar so bistveno bolj občutljivi na razne poškodbe. Prav zato je za zdravje vašdga motorja bistveno, da uporabljate kvalitetno hladilno tekočino, ki pri nizkih temperaturah ne zmrzuje, pri visokih obremenitvah ne zavre, hkrati pa ščiti kovino motorja pred korozijo. Voda v hladilniku tudi poleti škoduje motorju vašega vozila! Obiščite najbližji Petrolov bencinski servis in preverite stanje hladilne tekočine - boste videli, da vam bo vaš avto hvaležen. peTROL PETROL ANTIFRIZ 40 je pripravljen za uporabo (redčenje ni potrebno) PETROL ANTIFRIZ koocenltal je treba pred uporabo razredčiti z vodo PETROL ANTIFRIZ DN 02 je pripravljen za uporabo in posebej prirejen za francoska vozila irS?' r ss-- 4 SSL® S ■J h Slovenska naftna družba J 30^ vestnik, 28- septembra V( Rokomet Zmaga Bakovčank v drugem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi so Bakovci premagali Brežice z 28 ; 18 (16: 10). Strelke za Bakovce: Hoz-janova 10, Kolblova 9, M. Buzeti 5 ter Majeričeva, Forjanova in Jak-šičeva po enega. Branik B pa je premagal Črenšovce z 21 : 10 (14 : 5). Strelke za Črenšovce: K. Pintarič 5, A, Pintarič 2 ter Tibaut o va, D. Pintarič in P. Smej po enega. V drugem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Radgona premagala Pyramidio iz Moškanjec s 24 : 20 (14 : 9). Strelci za Radgono: Trbuc 10, Klun 6, S mol ko. Strah, Bratkovič in Vučak po 2. Konjske dirke Rekord Charlia Somollija (M. Slavič) Na katttnišketn hipodromu so bile kasaške dirke, na katerih so se zopet izkazali Ljutomerčani, Junak je bil Marko Slavič mlajši iz Ključa-rovec, saj je v sedmi dirki trojk z izločilnimi teki na 1000 m v finalu z devetletnim žrebcem Charlie So-mollijem dosegel kilometrski čas 1:13,8, kar je najboljši čas v zgodovini kasaštva v Sloveniji in poseben rekord. Marko Slavič mlajši je zmagal tudi z Armeno med dveletniki. Od Ljutomerčanov velja omeniti še drugo mesto Lexa (Jureš) v šesti dirki ter tretje irtesto Callatruce (Osterc) v finalu sedme dirke. Motorni zmajarji Pomiirci solidni na EP V angleškem Oxfordu je bilo evropsko prvenstvo v letenju z motorni mi zmaji in ultra lahkimi letali. Sodelovalo j e 54 tekmovalcev iz 12 evropskih držav, Id so tekmovali v štirih kategorijah. Slovenijo sta zastopali dve ekipi na motornih zmajih dvosedih: Vilko Ferenc (pilot) in Dušan Korc (navigator), člana AK Prlek Ljutomer, ter Tomaž Gajser (pilot) in Jože Gajser (navigator), člana Kluba zmajarjev Mavrica Lendava in AK Prlek Ljutomer. Tekmovali so z lastnimi motornimi zmaji. V zelo močni konkurenci sta ekipi zasedli trinajsto in petnajsto mesto. Treba je povedati, da so se tekmovanja udeležili brez večjih priprav in da Je imela posadka Gajser - Gajser prvi tekmovalni dan velike težave z mo- I S '.!J 2,40 ha zemlje, primerno za sadovnjak ali vinograd, prodam. Kušta-novci 75, tel.: 48 533 ali Ludvik Za-vec. Moravske Toplice, Dolga ulica 114, m4034 STANOVANJE, enosobno, v Murski Soboti najamem. Tel,: 57 349, m4050 SOBO s samouporobe kopalnice dam v najem v Murski Soboti s 1, oktobrom. Irma Flisar, Mladinska 20a, M. Sobota. m407S GOZD, 60 arov, ob cesti Mačko-vci-Otovci prodam. Tel.: 21 965. m4094 VINOGRAD, 21 arov, s počitniško hišico v Lendavi prodam za 4500 DEM. Jože Horvat, Brezovica 13. m4095 HIŠO v Otovcih prodamo ali zamenjamo za hišo ali počitniško hišico na harvaški obali, lahko tudi za stanovanje v Zagrebu. Tel.: 22 334. ali 51 172. m4100 STANOVANJE, trisobno, v središču M. Sobote, ugodno prodam. Tel.: 23 261. m4I24 HIŠO, nadstropno, v ekskluzivnem delu M. Sobote, z velikim vrtom in garažo prodam. Tel : 24 646. m4137 POČITNIŠKO HIŠICO, novo 8x8 m. podkleteno, komfortno opremljeno, asfalt do hiše, brez vinograda. v Pincah ugodno prodam. Tel.: 77 418. m4142 DVE GRADBENI PARCELI na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni, ob asfaltni cesti, voda, elektrika, prodam. Tel.: 062 23 422. m4i48 GORNJA RADGONA - 2-sobono stanovanje, 51,6 staro 12 let, komfortno, lepo ohranjeno, središče mesta, ugodno prodamo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322, MURSKA SOBOTA - stanovanjsko hišo, dvojček, 200 m’, vseljivo takoj, lepa lokacija, prodamo na obroke do 2 let, Dill, d, o, o., tel.: 32 322. MURSKA SOBOTA - 2-sobno stanovanje. 66 m-, komfortno, staro 4 leta, vseljivo takoj, prva etaža, prodamo. Dill. d. o. o., tel,; 32 322. m4162 4. obnovljen, prodam na posojilo, Rajko Dežman, Videm ob Ščavnici 27. 69244. m4099 TROSILNIK umetnega gnojila VI-KON prodam. Brezovci 20.. Tel.. 45 344. m4104 ENOOSNO traktorsko prikolico, 4,5-tonsko, prekucne, z zračnimi zavorami, prodam. Ogled vsak dan, Dobrovnik 278, m4112 LIČKALNIK koruze s 6 m trakom prodam. Franc Marič, Rankovci 31, tel,: 46 193, m4122 TRAKTOR IMT 565, letnik 1986, prodam za 6500 DEM. Branko Grajner. Lešane 25a, Apače. m4149 PLUGE IMT, 10-colne, visok kli-rens. stare dve leti, prodam, Tešanovci 53. m4155 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 142 z adaplerjem za koruzo prodamo. Tek: 068 58 157, od 7. do 15, ure. m4l66 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Stanko Prapotnik, Hum 32, Ormož, tel.: (062) 701 593.m417I NEPTUN Z 41 3, enovrstni vlečni, in kombajn za sladkorno peso prodam. Tel.: 81 861. m4173 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče, plinski štedilnik na dva gorilnika in štedilnik na trda goriva prodam. Inf. po tel.: 46,445. m4047 SOD, vinski, 5 15 1. prodam. Tel.: 32 488. m4049 Prcklicujem veljavnost spričevala zaključnega izpita na Srednji strojni in tekstilni šola v M, Soboti leta 1993. Rado Miklošič, Žerovinci 19. m4058 MOŠT ali grozdje, laški rizling, prodam. Tel.: 32 928. m4060 ' Mošt ali grozdje (rizling, šipon), sončna lega, v Lendavskih goricah ter vino od 90 SIT za liter, orehe in luščeno koruzo prodam. Tel.: 77 243. zvečer. m4062 SOD, vinski, hrastov, nov, 300 1, in 200 1 sod, malo rabljen, prodam 50 % ceneje od novega. Tel.: 72 123. m4064 GLASBENI STOLP KAMA- razno jd prodam. Gizika Kerčmac Mlaj tinci 3 ali tel.: 48 297. m41js GROZDJE, laški rizlins. i“ "* ...... ...... _nrndamo. cepljeno in šmarnico, brovnjk 192 ali tel.: 79 l64.nvtlJ’ GROZDJE in vino, sorte l*sk’•' ling. šipon, lendavski rajon. P' iing, sipun, ’ mo. Inf. po tel,: 7i 522, po ■ m4!40 VINO, 1000 1, prodamo. F-r 185, po 19 uri. m4141 BRUSILNI STROJ za brušenje od 38 do bilni vrtalni stroj in opel ks Panonska 10, tornih valjev ravan prodam. dgona. m4147 ZAREZNO 1400 kosov, kupim. m4150 strešno OFEg Tel.: 6S CENTRALNO I.-■ KW, rabljeno dve sezom. P . a M Sobota. KJavniška 8. M. Sobota. torjem, tako daje morala zasilno pristati, kar je tudi vplivalo na uvrstitev. Obe posadki pa sta se izkazali na državnem prvenstvu, saj je bil Tomaž Gajser prvi, Jože Gajser drugi in Vilko Ferenc peti. Sodelovanje na evropskem prvenstvu so posadkama omogočili: občine Ljutomer, Lendava in Ormož, Športna zveza Ljutomer, Obrtna zbornica Ljutomer, Blisk - Montaža Murska Sobota, Droga Središče in Flamingo Gornja Radgona. (J. G.) kmetijska mehanizacija 400 kg kakovostnega grozdja, šipon, laški rizling, v Centibskih goricah ugodno prodam Tel.: 76 807, Koša, Kidričeva 3. Lendava. m3996 Grozdje prodam, Jurko in klinton. Tek: 26 501 m4025 Preklicujem veljavnost spričevala Srednje kmetijske šole v Rakičanu, izdanega leta 1982, Ernest Hajdinjak, Grad 10, m4028 TEHTNICO za živino, 1000 kg, obnovljeno, žigosano, prodam. Tel.: 57 335, po 15 uri, m4029 410 1 vinski sod, star tri leta, prodam. Tel.: 46 002.m4031 GROZDJE, modra frankinja, 250 trsov, prodam. Cena po dogovoru. Ivan Felbar, lončarstvo, Filovci 61. m4035 STISKALNICO za grozdje, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 79 216. m4036 DRVA, suhe hrastove deske, 5 cm, mlin za mletje žita s 5,5 kw motorjem (»šarotar«), slamoreznico za koruzo in travo prodam. Tel.: 46 688. m4037 motorna vozila ZASTAVO 750 po delih prodam Tel,: 51 212. m401! JUGO Koral 45, letnik 89, prodam. Vogrinčič, Vadarci 34, tel.: 069 49 069. m4033 126 P, letnik 89, prodam. Tel.: 79 156. 111405] FORD FIESTA 1,6, letnik 88, diesel. prodam. Tel.. 70 550, od 8. do !6. ure. m4O52 ZASTAVO 101 komfon, letnik 82, prodam za 500 DEM. Balažič, Št. Kovača 130, Turnišče. Tel.; 72 030. m4070 ■ ALFAROMEO33 1.5, rdeče barve, letnik 1987, naprodaj za 6.000 DEM.Tel.:4I 144 ali Gančani 12. m4O76 OPEL ASTRA 1, 4 iGL, letnik 93, prodam. Tel.: 61 623. m4089 VW SCHIROCCO GT, dodatno opremljen, prodani za 2.600 DEM. Tek: 24 665. m4093 MERCEDES 200 E, letnik 91, prevoženih 37.000 km, ugodno prodam, Inf. po tel, 31 655. m4111 GOLF diesal, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 62 094, po 15. uri. m4151 JUGO 45 L. letnik 86, prevoženih 80.000 km, ugodno prodam. Irgolič, Prežihova 8, Gornja Radgona. m4152 živali muda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber. Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE. pasme hises, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel.: 72 ISO, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tek: 46 505, Na vsakih deset ena zastonj. m3563 MLADE NESNICE, novi hisex, lahko naročite na naslov: Ivo Tibaut. Babinci 49, Ljutomer, ali po te!.: 82 401. Dostava na dom. m4003 NEŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, prodam. Ivan Kučan, Jerovec 129. pošta Ivanec, tel,: 00 385 42781 070, m4020 OVČARJA, nemškega, mladiča, starega štiri mesece, z rodovnikorn, prodam. Vanča vas 63. m4021 TELICO, brejo 9 mesecev, in grozdje. šmarnico in klinton, prodam. Andrejci 3a. m4033 PUJSKE prodam. Skakovci 60. m4040 6 pujskov ter kozličke in kozliče za zakol prodam. Tešanovci 95 ali tel.: 48 359. m4041 PUJSKE prodam. Gradišče 3a. m40S2 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola -A prodam. Sulinci 64. ni4092 PUJSKE prodamo. M. Črnci 40. tel.: 46 298. m4105 KOZE, bele, mlekarice, stare dve leti, prodam. Cena za eno 200 DEM. Inf. Krznar, G. Lakoš 109, ali tel.: 76 436, po 15. uri. m4126 TRAKTORJE LTZ 55 že za 13.250 DEM, možnost posojila, pohitite, količine so omejene. Dobava takoj. Inf. na tel.: 062 227 272. m3962 TRAKTOR STVER 38 KM, krožne brane, in ličkalnik za koruzo ter obračalnik za seno prodam, Jožef Gone. Kapca 136, m4038 TRANSPORTER za koruzo in traj-nogorečo peč prodam. Tel.: 46 325. m4O39 TRAKTOR ZETOR 7011. zetor 5245 4 x 4, trosilnik gnoja, samo-n a klad a! ko, 17 m’, cisterno za gnojevko, 220 1, in jugo 45 prodam. Tel.: 57 !93. m4067 LIČKALNIK za koruzo prodam. Markišavci 15, tel.: 26 691. m4072 TRAKTORJA STAYR 15 in 18 KM z reduktorjem ter prikolico za prevoz živine prodamo. Vaneča 66. m4084 TRAKTOR STEVR 8080 TURBO 4 X 4, obnovljen, prodam. Zvonko Fleisinger, Ivanjci 3 1, 69245. m4098 TRAKTOR STEVR 760 in 8070 4 x Grozdje z brajd, mešano, prodam. Ozvatič, Aškerčeva 3, M. Sobota., m4042 STISKALNICO za grozdje, 250 1, staro eno leto, prodam. Tel.: 57 262. m4043 CROlVN ugodno prodam. Tel.: 26 589. m4069 GROZDJE, šmarnico, prodam, Renkovci 8. m4071 GROZDJE ra brajdah prodam, Cankarjeva 69. M. Sobota, tel,: 26 081. 1114083 GROZDJE, šamarnico in jurko, prodam po ugodni ceni. Križevci v Prekmurju. Tel.: 21 983. m4O85 GROZDJE, rumeno šmarnico, večjo količino, prodam. Pojbič, Križevci 114. m4038 SOD, hrastov, 270 1, in sod, 120 1, akacija, prodam. Tel,: 47 187, zvečer, m409fl GROZDJE prodam, beli borgun-dec, v Panovcih, Tel,: 26 409 ali 23 402, m4096 GROZDJE, šmarnico, prodam. Kuzmič, Lendavska 25b, M. Sobota. m410i GROZDJE, šmarnico, prodam. Bogojina 63. tel.: 47 177. m4103 LOKE za toplo gredo prodamo, širina 4 m, višina 1,8 m. Tel.: 71 338. m4106 KORUZO s 5 3-arske njive prodam. Ritlop, Hotiza 109, tel.: 76 800. m4i09 GOSTINSKO opremo, celotno, in kuhinjske elemente prodamo. Tel.: 63 676. m4116 OPEKO modul, 6 palet, in dve paleti polnil prodam po polovični ceni. Hotiza, tel.. 77 344. m4123 Preklicujem veljavnost diplome, izdane leta 87/88 na Srednji družboslovni in ekonomski šoli M. Sobota. Dominik Kerčmar, Petanjci 98d. m4t29 GROZDJE, klinton in jurko, z bra- SOD, 500 1, in rtovo. prodam. Marija kad. 500 1. -- -iia Horvat. *- Kovača 34, Turnišče, m GROZDJE, različnih ,4165 UKUtLIJC,, -- .jjj prodam. Petišovci, Nnv>. *„ !*(■*„ coT -Tvpripr, telefon 76 587, zvečer, tri' GROZDJE, šmarnico. prodamo v Bobrovniških 1500 U -.oric^n- RadmcDŽanci 68, telefon zvečer. «14169 ZVCCCI. 111*» I U7 GROZDJE T brajd, lurkP.'’^,(i klinton, prodam. Manj Stara Nova vas 25, Krize* tomeru. m417O DRVA, bukova, suha, . ~ 'K TFL. L* dam. Nemčavci 25, tei-. m4O55 delo Podjetje KOMUNALA M. Sobota, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka 2, obvešča zainteresirane za prodajo na TREZINEM SEJMU, ki bo v soboto, 14. oktobra 1995, v Murski Soboti, da lahko plačajo uporabo prodajnega prostora pri blagajni podjetja Komunala v Kopališki ul. 2 v Murski Soboti. Vplačila bomo začeli sprejemati 3. oktobra 1995 vsak dan od 8. do 12. ure. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. N, C K 1 It M b h Z b _________ rreŽ^^' ' NATAKARICO, dekle redno zaposlim Tel.- m4ll8 Tel- df’ ZA tri ure dnevno potreb stvo in pomoč v gospodinj 24 226, po 20, uri zvečer-TRGOVCA za prud*■“ ibil- po- skih rezervnih delov zap> -goj je končana trgovska ekonomska sola ah a Tel.: 31 251. tn4l58 STE KOMUNI KATINU VESELI DELO Z LJUD'" Iščemo demonstratorjalk®) -jtsti*' Soboti za dvakrat vanje delovanja zelo aU’ nega artikla. Delo nl t . gjl J Co., d, o. o., 198(0609 637 151) m41 MLADO DEKLE brez^jšg dobi honorarno zapo boru. Stanovale m d ja zagotovljena. Ob koa^u^ sto. Ponudbe s kratk ^^f pisom pošljite na r dukcija, poštni predal i. ribor. m4164 storitve Obrtniki, vaP t Slovenije, posreduje (jjji W lekarna posojila avstm^*^ p Letne obresti 12 Sali ’ ’(;ija''Jij vračanja 5,5 leta^R^gj Sj, 60 dneh. Kličite 0043; - ■ * .nr. vračanja od 7. do 9. ure mi -12. ure in od 15. do t*- GARAŽNA, DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in daljinskim upravljanjem FERINA MARIBOR, Limbuška c. 38a, fd- (062) 101611 I I 1, Gostilna ŽELEZEN Beznovci Vabimo vas v soboto, 30. septembra in v nedeljo, i, oktobra na domače koline z hujto repo. Prva zasebna verificirana SREDNJA FRIZERSKA ŠOLA VITEZ A, Liubliana, Ul. Ane Ziherl 8, VPISUJE VI., 2. IN 3. LETNIK. KMETOMLCHH POM« , .. LOPERTin KLAS, sporočata, da in BABLjEno A* gradbeno meh^nij in SERVIS NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic iO-odstoini popust ali eno jarčico zastonj. Jarčiee imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025. Zidarstvo Darinka Za- posesti VINOGRAD s počitniško hišico kompletno s trgatvijo pri Sveti Trojici prodam. Tel.: 76 061 ali Kapca 99. m3971 NJIVO, 3,15 ha, in 0,50 ha gozda prodam. Krajna, Skakovci, tel.: 03476 3194 (Avstrija). m4019 d.«.«. EXPORT- IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml If POMUflJU. l STANOVOANJE, dvosobno, 60 m^, takoj vseljivo, v Murski Soboti, v centru, prodamo. Cena po dogovoru. Inf. po tel..' 069 23 97i. m4023 HIŠO z gospodarskim poslopjem. Opiemenite svoj denar po zeio ugodni obrestni meti in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (D69) 32 848 MEHAHIZAEIJE s, L. -LOPERT, dJ ^d^ Kovača 6, 6122^:^=^ LA, L. Inporm.: (0(11) 574 OTO ALI 577 J ohranil (Dcthlmo- fZAit, djCL l dne, 30^iPpUnthfii 19^5 nh 10. uei. tjupjnvizev* uue«)- I I ( . f 28. septembra 1 995 31 I I I- J l I t t I S D r r H 1 11 i' r h ( 1 I 1 i ^'**Posleni pozor! Čtii ifflate voljo do dela in lasten pre- hf^ “jvoo ucm IJJ J<13LC:il pic- Prekmurja in bi radi čo 10 DEM na uro, po-■ Jj^licitepo tel.: 062 773 482 , “28 9,1995 do 4. 10, 1995 med ; aro. Par nad, d, o, o, Mari-in4l6i ■ li l- 1 Pri zahvali za po- kojnim Štefanom ŠTUDENTKO; ki bi Ži-ž našo mamo v Lju-™i, v Trnovem, ™ Tel.: 061 212 411 ali 212 411. m4167 sprejme- S, i. Pečkom iz M. Sobote je prišlo pri imenih žalujočih do neljube pomote. Pravilno besedilo se glasi: Njegova žena Helena, sin Štefan in vnuk Mitja. Za napako se žalujočim opravičujemo! Od.Šla si tiho, brez slovesa, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostat boleč spomin. ŽNIANNLN V 89, letuje za vedno prenehalo biti srce naše drage mame, tašče in stare mame Eme Temlin iz Puževec m4143 Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod, ponosna trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse, ti še enkrat hvala. »MAMA, hvala, hvalal« ZNIANNLN Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste poskrbeli za takcfdostojno slovo. Žalujoči vsi njeni najdra^ji t Tib I V življenju te skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer rti več trpljenja, a nate večno bo ostal spomin. 'LNMNNLN V 85. letu nas je 14, septembra 1995 dotrpel naš dragi oče, dedek in pradedek Alojz Markač Ob boleči in tako tragični izgubi naše drage žene, mame, hčerke, sestre, babice, tašče, tete, svakinje in botre Marije Micke Kuhar se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu ^spremili na zadnji poti, darovali za maše, sveče in cvetje. ’®la tudi vsem, ki ste ob teh težkih trenutkih sočustvovali t nami ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. V Žalosti vsi, ki smo jo imeli radi Alojzu Cahuku iz Cvetne ulice 24 v Bukovcih I ZAHVALA 17. septembra 1995 je v 96, letu prenehalo biti srce našemu očetu, dedku in pradedku mizarski mojster iz Doljnih Slaveč SOa Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi, gasilskemu društvu iz Dol. Slaveč in Motovilec ter govornikoma Marjanci in Francu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Martin ter hčerki Hermina in Olga z družinami Zaman je bil tvoj hoj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. " ■ ■ bolezen je bila močnejša od življenja. son L- 1 Skrb, delo in trpienje ] tvoje je bilo življenje, bolečine si prestat, ; zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek 1 Ludvik Lazar iz Stanjevec 90 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem , nikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih "^hutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna , .acMi sožalje, uaruvaii vciicc iii evcijc. roscoiia ■ 7^1 g. Župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Stanjevci ter pogrebništvu Banfi, Vsem še enkrat iskrena hvala! Psi, ki smo ga imeli radi 1*1 je bilo živeti z našim možem, očkom in dedijem ZAHVALA V 66. letuje 18. 9. 1995 umrl Janez Kerčmar pedagoški svetovalec I li Murske Sobote ^_^ljajemo se vsem, ki so bili v težkih trenutkih v mislih 'f' Topla hvala g. duhovniku za obred ter posebej hvala dr. Štivanu, dr. Ivici Kološa ter dl Zr' ?■“ osebju Bolnišnice v Rakičanu za nego in skrb v Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in Hvala za sožalne telegrame in izrečena sožalja. žena Amalka, hči Anica z možem Zvonetom fer vnuka Rok in Dejan t. V Ih Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v nezani spokoj, ■ ni več trplenja, ne bolečine. . življenje je trudno ' končalo svoj boj. ViCOl. ,;■ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka Mirka Babiča iz Podgrad ja zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ste ga v velikem številu pospremili na zadnji . poti. Zdravstvenega doma Ljutomer, oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti in inštituta v Ljubljani. Hvala vsem, ki so ....................................... "klei! ’ I pisno izrekli sožalje, darovalcem cvetja, g. pogrebni obred, govornikom. Ljutomerskemu odpete žalostinke in g, Kovačiču za odigrano i •yoči: Tišino. ^sem še enkrat iskrena hvala! čtbia Silva, sinovi Mirko, Srečko in Dušan z ‘^fužinami ter se.stre z družinami Hvala vsem, ki sle se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja, gospodu župniku za pogrebni obred, predftavniku krajevne skupnosti za besede slovesa in cerkvenemu pevskemu zboru. Posebej pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter zlasti našim dobrim sosedom, ki so nam pomagali, ko seje izteklalo njegovo življenje, in vsem, ki ste mu kdaj lepšali njegovo starost in ga boste ohranili v prijaznem spominu. žsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 40. letu zapustil dragi sin in brat Stefan Sobočan iz Gomilice 105 1 v SPOMIN 25, 9. 1995 mineva boleče leto, ko se je ustavilo bolno in plemenito srce nepozabne in nadvse ljubljene žene, mame, babice, botre, sestre in hčerke Hilde Porg roj. Korošec Ob progi 4 iz G. Radgone Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki s prižiganjem syeč, prinesenim cvetjem ter lepo mislijo počastijo spomin nanjo. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Zelo te pogrešamo, mož G us ti, sinovi Beno in Tomo z družinama ter sin Peter Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in dedek Pavel Celec iz Krajne Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sestri Tereziji z možem, prijateljem, znancem, sosedom, govorniku Branku Bučku, kirurškemu oddelku, vsem duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, Hvala GD Krajna, KMN Krajna, kolektivu Jeklotehne, podjetju Satris ter pogrebništvu Banfi, Hvala vsem darovalcem vencev, rož, sveč, šopkov in svetih maš. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: njegovi najdražji_______________ 7 Ni besed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin in srce potno bolečin. V SPOMIN :: 25. septembra je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je tragično zapustila naša draga mama in stara mama Sidonija Novak iz Košarovec 4 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prižigale sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: hčerki Marta in Olga z družinama Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, dragega pokojnika pa v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Prisrčna hvala g. kaplanu Alojzu Ternarju za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in g. Maroši za besede slovesa ob odprtem grobu. Posebej hvala tudi GD Gomilica in družini Tivadar iz Gomilice. Hvala zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice v Mariboru. Vsem še enkrat iskrena hvala! Gomilica, 19.9.1995 Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Mnogo prerano je cvetje prekrilo grob naše mame, omama, tašče in sestre Elizabete Cor iz Murske Sobote Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Posebej hvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Feikarju. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za poslovilne besede in g. Zrinskemu za odigrano Tišino. Prisrčna hvala sodelavcem TŽO DE 11. ter sodelavcem splošne in kadrovske službe podjetja Mura. Vsi njeni Slednjič sam mi Iz daljave s hriba zvon se v noč glasi, sam mi poje zadnji Ave: »Zdrava si, Marija til« ZNHNNLN V77.1etu starosti nas je 13, septembra 1995 za vedno zapustil naš dragi , Jožef Gerič iz Velike Polane Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadji poti, mu prinesli cvetje, sveče ali darovali za svete maše in v humanitarne namene ter sočustvovali z nami v težkih trenutkih slovesa. Posebna hvala duhovnikom, govornikom, cerkvenim pevcem in oktetu Planika iz Turnišča za odpete žalostinke. trobentarju ter gasilcem domačega in sosednjih prostovoljnih gasilskih društev za spoštljivo in dostojanstveno izpeljan pogrebni obred. Hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebej dr. Štefanu Horvatu za nesebično skrb in pomoč med boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu! Vsi njegovi KRI NI u 2eW KJJ5KI ^vail. slabih razmerah. Iz makedonskega Kruševca ljudje strahoma poslušajo grmenje oddaljenih eksplozij in upajo, da ni zadelo njihovih sorodnikov, ki jih še imajo na drugi strani meje. V obmejnem Valjevu so vložili protest pri Združenih narodih, saj so ruska letala iz Srbije kršila njihov zračni prostor. Naša novinarka Je hotela v živo predstaviti tragedijo nedolžnih ljudi, ki že več kot dve leti živijo v zakloniščih v nemogočih razmerah. Žal prenosa nismo mogli izvesti, ker Je država že ves ta čas popolnoma brez elektrike in vseh drugih virov energije. Lendavski perečn Pozdravljeni! Slutim, da ste danes, v četrtek, 2S. septembra, |i Izjava člana Prezidija Prekmursko-Prleške republike, pristojnega za šport, pospeševanje kapitalizma in splošno telesno pripravljenost državljanov, ki Jo tukaj priobčujemo. Je prišla iz otožnega in skrušenega srca, »Začetnik kapitahzma v lendavskem okraju Viktor Kettler - Černomirdin Je s svojim nogometnim klubom Beltinci regresiral v socializem. Te njegove žogobrce bi katerakoli baba, ki hodi na Triglav ah k lendavski sveti Trojici, kadarkoli prekosila v teku! Pa ti dečki samo stojijo in čakajo, da pride sindikalna ozimnica! Razlika med dirigentom beltinske obrambe Srečkom Iličem - Iljičem in nekdanjim Matjažem Jančičem - Korvinom pa Je tudi očitna. Prvi ima od drugega petkrat daljše lase, drugi pa po sedmih kolih petkrat manj prejetih golov...« ★ A A Soboški župan Andrej Gerenčer - B rok er je ukazal umik težkega topništva s spomenika zmage, ker Je zvedel, da so Natova letala opravljala izvid n iške polete nad Soboto. Boji se bombardiranja in županuje v žlahtni tradiciji akcije Nič nas ne sme presenetiti. Boriš Hegediiš - Violon-čebst, novinar in poslovni šofer državnega svetnika Evgena Sapača - Brzcga. dosledno opravlja delo krta, ki mu ga je naložil svetnik. Časopis Republiko, za katerega občasno piše, vztrajno prekopava v desno. Štefana Cigiita, direktorja Gospodarskega rajona (Območne gospodarske zbornice), je zadnjič v duhu novega časa, ki pometa z vsem, kar je »bilo prej pa kljub vsemu dobrega«, označil za »nek- danjega traktorista, šoferja udbe in delavca s posebnimi pooblastili«. Na Brzoga žalost bo Republika nazadnje izšla na god vseh svetnikov in Hegeduš ne bo mogel obdelati vsega »kljub temu ne tako slabega starega kadra«, ki je študiral ob delu in imel posebna pooblastila. A it Tehnik Murskega vala Feri Horvat ■ Brodarje opravil izpit za letenje z balonom, ker se njegov radio z murskih seli na zračne valove, kijih bo z gorilnikom upogibal na kratko, na ultrakratko. na dolgo in na okroglo. Šablono mu je izdelal kapitan korvete Jani Hanč. * * * Gimnazijski maturanti odličnjaki Golnar Mateja z ljutomerske, Kocan Peter in Krampač Milanka s soboške, ki so na maturi dozoreli za 30 in več točk, so zaposlene na soboškem zavodu za šolstvo pozvali na pomerjanje iz srednješolske tvarine. Odgovorili so jim, da dijakom nočejo odjedati malice. KE5EEA Ml Kujski val -zunanjepolitična erekcija Rusija ponovno bombardira vojaške in civilne cilje v Srbiji, To majhno državo napadajo z letali, z raketami dolgega dometa in s topovi iz ladij na Donavi, ki so stacionirane v romunskem pristanišču Kovin. Beograd Je popolnoma porušen. Huda državljanska kriza, kije pred leti pometla s srbskimi postkomunističnimi režimi, Je pripeljala do odkrite vojne za osamosvojitev. Vlada Civilne akcije Srbije v ilegali poziva svojih dva in pol milijona izmučenih državljanov, naj vzdržijo. Rusi so že od nekdaj pobijali svoje ljudi in podpirali zločinske režime po svetu. Srbiji so vsi privoščili, da trpi posledice bivše politike, ki se je v zadnji balkanski vojni spentljala z Rusijo, Pomoč, ki so jo takrat od Rusov dobili, jim Je že zdavnaj presedla. Sedaj se kot najjužnejša ruska provinca že vrsto let zaman bori za odcepitev in samostojnost. Hrvatska pomoč iz bližnjega Zemuna Je le kaplja v morje. Edini, ki Srbom zraven Hrvatov še pomagajo, so država Vojvodina, kraljevina Kosovo, republika Makedonija in pašaluk Sandžbosna. Mednarodna skupnost pa samo opazuje in prešteva bombe. Zahodne države so po koncu zadnje balkanske vojne v dogovoru z Rusi razdelile Srbijo okoliškim državam. Črna gora se je rešila v zadnjem trenutku, ko Je pred koncem vojn prekinila vse stike s Srbijo in jih ni nikoli več obnovila. Veliko beguncev iz Srbije živi v taboriščih v bližini severozahodnega bolgarskega mesta Niša v Kujski val - kmetijski nasveti Krompir: Pred saditvijo ga dajte v vročo vodo, zra-stel bo kuhan. Držite se načela: debel kmet, nor krompir, Pšenica: Pazite, daje ne pozabite posejati, Silirauje: Pred siliranjem koruzo ali travo pokosite. Detelja: Varujte jo pred iskalci štiriperesnih. Namakanje: Zalivajte, ko dežuje, učinek bo veliko boljši. Kujski val - posledch napredka v Šratovcih pri Gornji Radgoni lahko vidite edinstveno urejen odsek ceste, ki vodi čez vodovarstveno območje, To Je prototip bodočih cest takega tipa za ves svet. Robniki ceste, visoki 25,6 cm. so vodotesno spojeni z asfaltno površino. Tako tvorijo kanal, ki lahko zadrži izliv iz še tako velikih cistern. Na vsakih petdeset metrov so posebni jaški za lovljenje kemikalij ali razlitih olj. V primeru nesreče se vklučijo črpalke in samodejne čistilne naprave. Vnetljive tekočine takoj prekrije gasilna pena. Množica alarmnih zv<^nih in svetlobnih signalov takoj prekine ves promet. Ob tako urejeni cesti ni možnosti onesnaženja podtalnice. Kujski val - reklame živalski vrt Krt: V najem dajemo dresirane krte, primemo za starejše ljudi. Vrt prerije)o v treh urah, na kar jih dreser spet odpelje. Cena? Prava malenkost. Letališče Krapje: Panoramski poleti. Polet do Triglava stane 500 DEM, polet do Sarajeva 50000 DEM. Ciniki iz Ljubljane Kazen NK Muri je upravičena in »zaslužena«. Nogometna zveza Slovenije je drastično kaznovala NK Muro iz Murske Sobote; na-sleddnji dve tekmi ne bodo smeli igrati na domačem igrišču v Fazaneriji, temveč 50 kilometrov od sredine kroga na svojem štadionu. Na tiskovni konferenci so biii predstadvniki NZS celo toliko cinični, da so dejali, da so Muri prihranili »izračuna-dvanje«, kje bi lahko igrala: ne v Mariboru, temveč v Velenju (pri svojih »spornih« nasprotnikih), lahko v Celju (pri svojih tradicionalnih nasprotnikih). Torej lahko tudi v tujini, saj iz Sobote ni daleč ne do Dunaja in Budimpešte, bi dodali mi. Izjemno stroga Razenje posledica (citiramo NZS) »nešportnega obnašanja gledalcev do sodnika med tekmo (zmerjanja in metanja različnih predmetov od kamenja do kovancev na sodnike) ter pljuvanja mejnega sodnika, nešpotrnega obnašanja do gostujoče ekipe (eden od gledalcev je vrgel tre- nerju gostujoče ekipe v glavo kamen) in po končani tekmi ob odhodu z igrišča (obmetavanje s kamenjem in papirnatimi rolami), pri tem pa organizator tekme ni ukrenil ničesar, da bi zaščitil sodnike, in ker so morali sodniki zapustiti igrišče v spremstvu policije«. Do dejanskega stanja je disciplinski sodnik Milan Me-sejedec prišel po prebiranju poročil sodnikov tekme, izjave vodstva NK Rudar in zapisa delegata Erika Berčnika iz Maribora, pri tem pa sploh ni hotel upoštevati zagovora NK Mura, ki (citiram NZS) »v celoti zanika kakršno koli nepravilnost in vso krivdo vali na sodnika«. Pri kazni so upoštevali večkratno predkaznovansot NK Mure, nazadnje je bilo to 2, 8., ko je bil soboški klub opozorjen, da bo v primeru podobnih kršitev v prihodnje izrečena kazen zapore igrišča. Po besedah podpredsednika sodniške organizacije Vlada Šajna so si ogledali kaseto tekme Mura - Rudar Cene rabljenih avtomobilov Vrvež na sejmišču pri soboškem Agroservisu sc tudi minule nedeljo ni bistveno ražlikoval od prejšnjih. Lastniki, ki so se naveličali svojih jeklenih konjičkov, so tokrat prodajali 45 vozil, prodali pa so 1e štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena ko godujejo Venčeslavi, med katerimi je tudi inšpektor brutr diš (znani preganjalec črnograditeljev), na trnih, ha vse pripraviti za sobotno-nedeljsko trgatev grozdja, namreč, da ste med tistimi, ki ne bodo čakali še teden dni, naj bi državni organ določil dan trgatve, ampak boste v sv,^ neučakanosti kar zdaj pohiteli v vinograd. Moram kar nati, da bom tako ravnal še sam, saj tudi grozdje v vinogradu ni ravno zdravo. Prejšnjič, ko sem pisal na to te> ' sem za gnilobo krivil neučinkovita škropiva, zdaj “ opivci, zauj p’ « oziroma grozdju <. I prišlo na uho, da je boleznim vinske trte oziroma grozttji vo preveč Izdatno gnojenje. Morda je to celo res, ko pa -priznajte - v vinogradih sploh ne varčujemo z umetnimi ga so pa tudi taki, ki (pre)pogosto gnoje s hlevskim prav mi ni jasno, le kje ga nakopljejo, ko pa je mf obttu o občin Lendava, Turnišče, Odranci, Črenšovci, Kobilja m lika Polana (slednja sicer še ni priznana, a župan size uffjit prostor) tako malo kravjekov. S pripravo preveč nikar ne trudite, kajti moj sorodnik Janči je prisegel, ^4 letos bolj slaba vinogradniška bera. Pa nič zato, saj je Madžarskem (glej prejšnje Pereče!) mogoče dobiti ar.P™^ no ceno. Presneto pa se bojim, da bodo naše ženske za ' tev z druge strani pripeljale tudi pereče in kekse ter drug^^^^ dkarije, kakor to čedalje pogosteje počno za sti, na primer za gostije. Tega jim seveda ne morem in tudi Vestnikovi Cilki, ki ima tako dobre recepte, najf - bo vseeno. Tik preden sem se odločil za to pisanje, sem zvedel, do v soboto, 30 septembra, na god sv. Heronima, fjg telja, v Lendavi položili temeljni kamen za kulturni do vem sicer, ali ga bodo tudi blagoslovili, mislim pa, da morali storiti, saj se mi je ondan pogled ustavil na novogradnje in zdaj sem prepričan, da v mestecu pod vz 7 vinogardov ne bodo gradili stavbe modernih obiik,^ objekt z dvema stolpoma, podobnima »tbrnome krsc ■ _ cerkva oziroma muslimanskih mošej. Do zdaj sem pričan, da v naših, krajih smemo graditi stavbe v pajrim stilu, predvsem dvokapnice, pokrite predvsem z zdaj naenkrat pa to »čudo«. Dobro je. da bo v in zato ne bo veliko ljudi pri polaganju temeljega ka • I- ;i I 1 Škoda Favorit 136 Fiat Tipo 1,4 Jugo 45A Zastava 101 Opel Kadett 1,3 VW Corrado 1,8 Škoda Favorit Mercedes 190 D Renaul Clio 1.2 RN Renault 4 GTL Daihatsu Charade TD Fiat Croma Jugo 45 Citroen AX Lada Samara 1300 1992 1988 1988 1986 1987 1991 1992 1985 1993 1990 1989 1989 . 1989 1992 1989 41.000 86.000 76.000 103.000 27.600 90,000 38.000 141.000 27.000 62.000 84,000 57.000 70.000 50.000 64.000 8.000 DEM 8.000 DEM 2.500 DEM 1.500 DEM 9.300 DEM 26.300 DEM 8,700 DEM 15.500 DEM 14.600 DEM 4.100 DEM 8.400 DEM 10.000 DEM 3.300 DEM 11.500 DEM 5.500 DEM (V.), na kateri pa ni posnetkov dogajanja po tekmi in na robu igrišča, temveč le igra. S sojenjem Milana Mitroviča iz Ljubljane je bila strokovna komisija na osnovi gledanja posnetka tekme zadovoljna. Še več; pravijo, daje Milan Mitrovič naš najboljši sodnik in da je z zelo dobrim sojenjem preprečeval grobo igro! Na naše vprašanje, zakaj so delegirali Milana Mitroviča za tekrno v Murski Soboti, saj je znano, da z njegovim sojenjem niso zadovoljni navijači in funkcionarji NK Mure, daje bil povzročitelj že več incidentov v Fazaneriji, smo dobili lakonski odgovor, da to njih (sodniške organizacije) ne zanima in da so v Soboto poslali najboljšega sodnika. Na NZS pravijo, da četudi bi sodnik slabo sodil, to ni vzrok za nešportno obnašanje občinstva. Eden od svete trojice NZS (Zavrl. Ilešič) Tone Frantarje dejal, da noben klub svojih notranjih (slabih) odnosov ne bo reševal na hrbtu zveze. Funkcionarje NK Mure je pozval, naj si ogledajo posnetek tekme Koper - Mura, ko so zaradi ene same veje tekmo registirali z 3 ; 0 b. b. za Muro in za štiri tekme zaprli igrišče Kopra. Za- nikal je tudi trditev iz krogov NK Mure, da hoče zveza služiti (z kaznimi) na njihov račun. Vse kazni NK Muri so bile postopne in se stopnjejuje iz kroga v krog. NK Mura se je pravočasno pritožil na komisijo za pritožbe NZS. Mimogrede: tudi afero v zvezi s selektorjem reprezentance dr. Zdenko Verdenikom, ki je prebežal v SCT Olimpijo, v NZS (zdaj) zanikajo in jo prtijo novinarjem. Marjan HORVAT Še bog dobre volje bil) če bi rif^^ pil! I Moja domača banka ._- - /O Pomurska banka ----- — i Murska d.d. sob®*® 1995. Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne, 26. septembra Lj’ ■ ,g od 27. 9. 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja 0» od 00.00. T ' Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovence 1.177j4807 2.388,6794 8.284,5329 7,3277 10.279,4484 127,9386 Nakup 1 V ( 1.188,0,0 2.415,00 8.j6Q^_^^- 7JJ iO.390,09 pl 'I ŠTUDENTJE, STARŠ*' - če je študent polnoleten, - Če ima štipedijo, - če prejema pokojnino ah LC pi ^jC7l I lO IH 1'v-' - - ima kakršen koli redni priliv dena . ■ priporočamo, da odpre I lil h 1 Turnišče: cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 43 živali, starih od '7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par pujskov je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15.000 točarjev, lastnike pa je zamenjalo 33 živali. Sejmišče odpirajo ob 7. uri. TEKOČI račun. ŠTUDENTA - TRS, ki omogoča sodobno poslovanje tako P gotovine kot pri plačevanju blaga in Na 200 bankomatih bančne mreže Sloveniji lahko 24 ur na dan dvigne g Te in številne druge ugodnos ponuja edino TRŠ. O podrobnostih povprašajte v svoj* LB Pomurske banke. ir. lilESTNlKOV MESEČNIK R Četrtek, septembra, PeP Na dan izida naslednjega Pena, 26. oktobra 1995, ho že mlado vino! I r"' 1995, 1^ *fr, Številka jesen V 1 Milan Vincetič Deuecher Na Jurki se potegne sluz in motna i^rsovina da z leti za ki sli okus in peče kot tropina Pred jutrom nakaplja čez rob zarisje Deuechera da vdrugičpodložimo sod za materin očeta september 95 tute Pen tute VE5TOK * s VINJE, DNEVI SO VAM ŠTETI! Čeprav v Pomurki Mesni industriji ta hip skoraj ne koljejo, pa se vendarle razpleta. Večinski lastnik (in upnik - terjatve znašajo 38 milijonov Sklad republike Slovenije za razvoj je objavil, da je podpisana predpogodba, po kateri bo poslej 52-odstotni lastnik celjski mesar Ludvik Prekors&-.r manjšinska s po 24-odstotnim deležem pa SKB Trading in Sklad. Ker je Pomurka še vedno v prisilni poravnavi, se mora ta najprej uspešno končan sicer je namesto novega (Preko rškovega) noža v Pomurkini klavnici možno pričakovati tudi drugačen razplet (beri: zaplet J, ki se mu reče stečaj- 1 ['ll 4^. hi i jJ ij I,' ' I b.-j 1 I f Milan Bratkovič: sedanji direktor in obenem edini protikandidat (skupaj z angleškimi partnerji) za nakup Pomurke. Bitka po njegovem se ni zgubljena, svinje in krave, pazite se tudi njegovega rezila! Župan nove toplovodnozdra-vilne Občine Moravske Toplice, resni gospod Feri Cipot, je v nogometnem dresu in zelo zamišljeno. morda tudi resno gleda v prihodnost. Ne vemo, kako se je znašel v ringu, kjer se gredo borilne veščine, vsekakor pa z opazovanjem gospoda v (podobno kot on) podloženih kratkih rokavih daje vedeti, da se v bližnji prihod- -I Pujsi so se doslej veselo smejali, saj je Pomurka v krizi in jih nihče hi klal. Kaže, da se jim spet obetajo mrtvi časi — pod enim ali drugim nožem. UU. dajte mi senin^ RING FBAJ! fl p, l Ludvik Prekoršek: podjetnik iz Vojnika pri j„ ženo finančnico iz Beltinec, dvema »inovo mesnicami, pekarno in gostinskimi lokali-zaposluje stotnijo delavcev, v vinogradu pa ima igrišče, da si oddahne po napornem škropljenja-da je nakup Pomurke zanj življenjski izziv, ki se ga v družini lotili s skupnimi močmi. Mesarija j® razširiti še v svinčenih Časih, a mu režim ni dovo ■ bo začet s približno 400 delavci, če bo šlo, jih ho delo več kot enkrat toliko. ll ■y rfl/ I Direktor Zdravilišča M (, ske Toplice, gospod Bencik, je nekoč igral in ga očitno igra še ** j|, Vsekakor mu je J o “ ’’ ske Toplice, gospod I 1 ČaS^’ in i «»*' moravskotopliškrega nosti viliško dejavnostjo. LIPE IN ZUPAN zdravilišča lahko zgodi marsikaj. Na primer tudi, da bo kar Čez cesto objekt turističnega iniciranja hitrejšega pretoka kapitala v komuni z dejavnos-I tjo, ki ji gospod na drugi strani ringa direktoruje. zakaj se je nogometno ® i J__i_i.i______i v nfo^ 1 in v taki opravi stopil v P . J za (fizični!?) dvoboj, I pogled izpričuje odločenost, da odločno vztraja na P*' ((»'J začrtani poti, da zanjo_^ svoje znanje, ugled i** četudi se bo morebito^^^ji protnik spomnil na iu*'** tega, da bi kar čez cesto tičnim objektom inic t rejši pretok kapital® * (VEDNO ZNQVA.IN KAOIABKEJ^B« ■ tute Pe" tute- september 95 TUTE KRADEJO S KONCA PENA PENMNITA, TOV^igj|! Sodnik je izvlekel nož in nezadovoljnega nogometaša večkrat zabodel. (gledalcev niti ne omenjamo). k s K sreči žogobrcar ni umrl, sodnika pa f 50 vklenjenega odpeljali k sodniku (ne \ Penski nauk: nogometnemu). I v SLOVENIJI SO NOGOMETNI SODNIKI VELIKO BOLJ POŠTENI KOT TISTI V URUGVAJU!!! L »fiosiavno zasirupi. jiiagraae loitrai ne J “'****’ ®I*ušajte pa sami sebi odgovoriti le, ali PZek in desni Ernek! Fotografija: arhiv^ena^ j ^^arkantne ženske i M £ bo uspela! Fotografija: R. J. K. tuLJ " riapovc, da gre za naflaijenn podjetnico, starejših kolegic, mladostna volja in I " '***'’ka Hotič hoče in po mnenju uredniškega ki ^i**®*®® proizvodnja. Vse to ac življenjske 1 Se n« lako dolgi ijosiovni karieri fnL ' F'V.’ M sledita pa pravočasno izpolnjevanje --------^ življenjske '*®tka Hotič. Čeprav še ni natančno biznisov ee bo (z vsemi štirimi) vrgla. jima srajici danes pretesni, morda je K(|q^ "fbal kaditi, morda si je levi medtem obril brke, kakšna sta danes ... Še pomnite, bralci Pena, Porabnike novinarskih stvaritev, navduše-*^la**^ Ritoper? Na tak ali drugačen 'I*® v svetu sedme sile še danes. Ne pravijo »loviJ,’ j® žurnalizem več kot poklic, da te zastrupi. Nagrade tokrat ne v priljubljeni prilogi resnice pesnika »ifh? ®'‘Iavljanje fotografij dam, ki jih v pokrajini o >ti so uspele v svetu biznisa. Tokrat smo 'i^ Hm ' damo prednost gospodični, ki šele stopa v realnosti, kjer je na prvem mestu V* U P’^'‘dornnfil b«!«-««« MURA: RUDAR (17.9.1995) V Urugvaju je bila nogometna tekma. Sodnik je zapiskal in igralec je nad odločitvijo glasno protestiral. , V soboški Fazaneriji je bila nogometna 7^ tekma. Sodnik je piskal in igralci so nad \ odločitvami glasno protestirali Vej pa nika nemo - * -1 zrazito dobre volje in Športno navdahnjen se je predsednik države gospod Milan Kučan odločil, da si bo med sejemsko prireditvijo v Gornji Radgoni ogledal konjske dirke. Na njemu lasten način je sedel kar med »običajne« gledalce, pa nato svojo človeško potezo (tako neuradno presoja Pen) morda kasneje tudi obžaloval. Čisto mimo protokola sta namreč kar dva predsednikova soseda začutila, da morata tja, kamor tudi cesarji hodijo peŠ. A konjska (dirka je bila in predsednik jo je (večji del) vendarle videl! Odkar je v Veržeju edini mlin na Muri (Rad bi bil mlinar na Muri), imajo Veržejci same težave. Številni turisti od blizu in daleč, ki si ga hodijo ogledovat, vnašajo v trg nemir in prebivalstvo motijo pri njegovih vsakdanjih opravilih. Tako je bilo tudi tokrat, ko so se turisti pripeljali v bližino Hanžekovičeve mesarije in gostilne. Voznik je odšel v Narciso na kokto, turisti po Babičevo moko, tržani pa so se poskrili. In tako smo lahko fotografirali samo vozilo... I Sodnik ni izvlekel noža in ni nikogar zabodel. I september 95 Pen Razočarana in okradena oziroma Po neprespani noči (spet migrena) premišljujem, ali bi se sploh odpravila na pot v Budimpešto, od tam naprej pa v Subotico, kjer bo jutri sestanek predsedstva družbe zamejskih madžarskih medijev. Na dnevnem redu bo letošnje novinarsko srečanje, katerega tema bo vloga lokalnega radia in televizije pri oblikovanju skupnosti. Odločim se: grcm. [SaiK^w Petek je, sicer ne trinajstega, temveč petnajstega septembra. Na pot se odpravim z lastnim malim fiatom unom, službena katra namreč »crkne« pri vsakem semaforju. V Budimpešti, kjer je promet že tako nemogoč, bi si s tem samo nakopala nove skrbi. Pižama, kavbojske hlače, zobna pasta, ščetka in vse, kar je potrebno za tridnevno odsotnost zdoma. V posebni vrečki reporterski magnetofon Sony - z mikrofonom in slušalkami - ter fotoaparat Minolta s flešem. Za PEN naj naredim v Subotici fotoreportažo, so mi naročili. Ura je sedem, lije kot iz škafa vso pot od Lendave do Budimpešte. Okoli pol enajstih sem pri tabli: Budapest. Promet je nemogoč. Napredujem meter za metrom. Tri četrt ure potrebujem do jugoslovanskega veleposlaništva. Avto parkiram pred veleposlaništvom, na parkirišču pri Trgu herojev. S Svetovne zveze Madžarov kak® so mi še včeraj po telefonu potrdili, da se moram le oglasiti na jugoslovanski ambasadi in mi bodo v desetih minutah uredili vstopno vizo, V čakalnici na konzulatu je nekaj ljudi, starejši gospod ob okencu potrpežljivo razlaga čakajočim, da ne more kar tako izdajati viz, da mora dobiti privolitev iz Beograda. Ker imam uradno povabilo Občine Subotica, si domišljam, da ne bo nobenih težav. Se pomagam premagati jezikovno oviro med gospo in gospodom pri okencu, ki govori srbsko, angleško in kitajsko (ali korejsko) ter razume nekaj madžarščine in bi rada v Sofijo skozj Jugoslavijo. Pa bi morala čakati mesec dni na tranzitno vizo. In potem sem , na vrsti jaz. Predam potni ; list in vabilo ter omenim obljubo, da bodo zadevo uredili po hitrem pos topku. »Tko vam je to obe-čao?« »Na Svetovni zvezi Madžarov so mi rekli »Ne, nista ne znam o tom, morate dati molbu i čekati dozvolu iz Beograda. Dodite u pone-deljak." Zaman mu pojasnjujem, daje odhod že danes ob dveh. »V ponedeljek!« mi ponavlja. Kaj zdaj? Če sedem v avto, v tem prometu nikoli ne pridem do sedeža Zveze. Zunaj je taksi, hitro vanj in ulica Semme1weis 2. Plačam 790 forintov. Na Zvezi ne razumejo, kaj se dogaja. Še včeraj so jim na konzulatu obljubili, da bodo vse uredili. Ne, sekretarka žal ne ve, s kom je govorila. Klic na ministrstvo za zunanje zadeve, naj pomagajo. Jaz naj se s taksijem vrnem na konzulat, oni bodo med tem vse uredili. Vračam se na Trg herojev, za taksi plačam 570 forintov. Gospoda za okencem vpra- M- ■ )r 'i- r 00*® šam, ali je morda Je vedno trdi, da nič ne ve. »Sačekajte konzula, pa čemo videti ...« Sedim in čakam. Pol, tri četrt ure ,„ Ob enih zapirajo konzulat, trije, štirje še vedno čakamo. Ajatu s Kosova je veljavnost potnega lista pretekla julija. Že junija je vložil zahtevo za izdajo novega. Še vedno čaka. Dovoljenje iz Beograda. Njegova prijateljica je Madžarka. Ajat se je naučil že toliko madžarščine, da se razumeta. Ona ne razume srbski. Ve le, da bi Ajat rad obiskal svojo družino na Kosovu, ampak ker je Albanec, njegovo zadevo zavlačujejo. "i I t L V’ Neki drugi mladenič pravi, da bi rad domov v Jugoslavijo, a nima nobenega dokumenta. Prinese naj potrdilo svoje občine o lastni identiteti, dve fotografiji in naj vplača nekaj tisoč forintov, pa bodo posredovali v Beograd. Fant je brez denarja, brez dokumentov. Kako naj vse to priskrbi? »Snadite se nekako ..." pravi mlajši gospod za okencem, ki je zamenjal prejšnjega, »šta vi čekate?« je vprašanje, namenjeno meni. Še enkrat ponovim zgodbo o vabilu, o obljubi itd. »Dajte molbu in dodite v po-nedeljak! Ako hoču ja u Slo val®'^ v e n i j u , moram i ja k Bu- tinaru i zamoliti za ulaz ... Ponovim, da sem tudi jaz zato prišla sem, da se potuje mam več razloga za potovanje v Subotico. »Šta ja tu mogu, zašto ste uveli vi Slovenci vize?« »Nišam ja uvela nikakve vize . « »Ali jest vaš parlament. Vi imate poslanika u parlamentu, mogli ste mu reči, da ne rade to!« »Znate šta, imate i vi poslanike, mogli biste im svašta reči .,.« Besna sem. In ponižana. Ven iz te hiše in nikoli več sem. Niti u Jugoslavijo, dokler se ne bo moglo potovati brez teh administrativnih ceremonij. Spet taksi, naslov prejšnji. d. ,"<5 ‘' Zdaj že plačam tisoč dvesto forintov, pravzaprav sto šilingov, ker forintov nimam več. Na Zvezi so jezni in žalostni. Kolegi iz Transilvanije, Ukrajine in Madžarske so tu, Čakajo na odhod. Spijemo kavo. Vmes me vprašajo, kje sem parkirala, ker v Budimpešti vsak dan kradejo avtomobile. Povem, da je moj uno premajhen, da bi ga kdo hotel ukrasti. Eden od takstistov mi je pripovedoval, da so mu prejšnji večer odpeljali audija. Pa mercedese kradejo. Peš se odpravim do avta. Spotoma - S! mislim - bom vsaj pogledala izložbe, če sem že N prišla v Budimpešto. Vendar sem nemirna. Sploh ne grem v nobeno trgovino, čim hitreje nazaj do Trga herojev. Od daleč opazim Uno. Pomirjena sem, že se odločim, da bom odložila stvari in le stopila do trgovin v bližini. Ko se pa približam vozilu, me čaka novo presenečenje. Steklo na zadnjih desnih vratih je razbito. Jopa na obešalniku je nedotaknjena, tudi pletena potovalka in cekar z osebnimi stvarmi sta na svojem mestu. Jezna, obupana in nemočna vprašam prvega taksista za najblizjo policijsko postajo. Pojasnil mi je, da je vsaj petsto metrov od tod. Nimam izbire, vlomljeni avto pustim šSo«''! L — ekdo je ondan vprašal, kako je Pen usmerjen n , spol in raso. Je možno v njem objaviti prispevek v lezbijkam oziroma moškim homoseksualcem, katerih f . slabšalno in ga zato ne pišemo? Bi Pen objavil fotogratgo golih žensk, nagega moškega? Mimogrede, ni vprašal, ali nagih moških! Nekateri tabuji so še vedno tabuji tudi za razrn^- najbolj tolerantne. Kaj smo mu odgovorili? Našega mladega sodelavca smo prosili, naj napiše modro razmišljanje na temo »vsi drugačni - vsi enakopravni«, - Red, z ustanovitvijo društva narodov ( DN, 1919)se,sstali-šča mednarodnega sodelovanja in organiziranja, konča prvo obdobje v razvoju mednarodnih odnosov. Društvo narodov je namreč prva mednarodna organizacija splošne I rr J C' ■r K 1 na parkirišču in se peš od- ^^^^^^ravim do nje. Dežurni mi pravi, naj se vrnem k vozilu, in obljubi, da bo poslal bo patruljo. Čakam poldrugo uro. Vmes me mimoidoči pomilujoče gledajo, nekateri preklinjajo glavno mesto, kjer nič več ni varno pred tatovi, vlomilci. In potem me prešine. Pod sedežem poleg šoferskega je bila vrečka z magnetofonom in fotoaparatom. Seveda je ni več. To so hoteli imeti. In imajo. Jaz pa imam avto z razbitim steklom in 250 kilometrov vožnje do doma. Policist napiše zapisnik, me vpraša po vrednosti nastale škode. Kaj pa jaz vem, dva, tri tisoč mark? Nič nisem potolažena, ko mi v bližini pokažejo sledove enakega vloma. Razbito steklo leži na asfaltu. Fanta sta prijazna. Najprej mi ponudita reklamni listek neprekinjeno delujoče avtomehanične delavnice. pa jima povem, da Budim-joešte ne poznam tako dobro, da bi jo našla. Pa sta ine odpeljala tja, v neko majhno ulico. Zamenjava traja dobro uro, račun znaša 11.400 forintov. Povem, da nimam toliko, imam nekaj deviz. Lahko pa dvignem forinte iz bankomata. Če me kateri od njih zapelje do kakega. Tudi to so prijazno storili. Ko je bilo vse opravljeno, sem se napotila proti domu. Vsaj tako sem mislila. Ker pa sem bila utrujena, razočarana in ker je že bila tema, sem zapeljala v popolnoma drugo smer. In trajalo je kar je nekaj časa - vmes je bilo tudi nekaj namernih prometnih prekrškov da sem se prebila do mosta prek Donave. Bila je noč, deževalo je, polnoč je minila, ko sem parkirala svoj fiat uno na dvorišču bloka v Lendavi, Moj avto je bit sicer spet cel, MMR je revnejši za sony, PEN za minolto, jaz pa bogatejša za izkušnjo. Jolanda Novak - Csaszar I politične narave, ki je zasnovana na pravilnem razumevanju jaopolne kole nosti. Pa vendar so nastali apartheid, razni ku-kluks g Mogoče je bil to le pesek v oči resnici, ki je dejansko -drugačnosti se nekoč ni veliko govorilo, vsaj pri bili vsi »enakopravni«, drugačnih ni bilo oz. ni smelo b »Torej, ozri se naokoli in p>oglej okoli sebe. Dobro P sebe vsakega, kije v tvoji bližini. Premeri njihove post^^ njihove poglede. Se je kdo skril? So vsi prešteti. ljudi vidiš okoli sebe? Koliko sebi enakih vidiš vsak Dobro poglej, /lo ? Koliko je res enakih ? Kobeden. r a ljudem si je uspelo izmislili veliko neumnosti, nestrpnost. Delaš se. da so nekateri manj vredni zato, zato, ker so kriplji, zato, ker so Neslovenci, zato, kef lase, skratka zalo, ker niso takšni, kal si ti. Potem se so zaradi svoje drugačnosb slabši od tebe, daje čudno, da je njihov jezik zabit, njihova barva sumljiva, pesmi slabe, da so grdi. In potem jih držiš ob strani jnpd?' . nevarni, in se delaš, da jih ne slišiš ne vidiš in ne se ti zmeša. Eni drugi se reče ksenofobija. Delaš ljudt iz drugih držav. Delaš se, da so nevarni. Delaš > krivi za tvoje težave. Grdo jih gledaš. Zaničuješ jih. pm, kadar te ^trebujejo. In potem jim rečeš, koder so prišli. In potem se erikrat odpraviš iz svoje drža p - - se bedasto. Zelo bedasto. Ena najbolj zanimivih je stvar preprosta. Delaš se, da je barva tvoje kože zaš med boljšimi. Delaš se, da je barva tvoje koze znak Podcenjuješ tiste, ki imajo drugo polt, in potem njihova drugačnost znak njihove manjvrednosti, mor In potem jih žališ in počutiš se dobro. Uživaš v svepItd dolgčas. Na srečo smo si izmislili tudi veliko prijazni složnost, emkopravnosfr dostojanstvo, demokrac^^^ Vendar je vedno bolj jasno, da so vse te lepe jr^ povezane z nesnago in je potrebno marsikaj, da k^^.idii- .j SVOJO zmoto. Pamflet »Nacionalnega odbora evrops ahciltr proti radzmu. ksenofobiji, antisemitizmu (£___t.__I,., Tja., r ;..ki:-1 . ~,;,.i;— Ja nove b®” jtm, kadar te potrebujejo. In potem jim rečeš. (Šmatinska 134a Ljubljana)« mislim, da pove premnogokrat naleti na zelo gluha ušesa in oči. 1 .tl Ir premnogoKrat naieii nazeiogiuna usesa m uu.. Seveda je treba priznati, da oni niso edini, ki^U^r še Nacionalni odbor za Kampanjo in Steering '7'pjfopi. of Eurot>c in znano je, da akcija poteka po obeh odborov Eva Strmljan Kreslin nam je f । »Kampanja prod RKAN se je začela konec leta vsej Evropi potekale različne akcije, predlagane, koordinirane prek Nacionalnega odbora Z3 ' evropski ravni kampanjo nadzira že prej različica organizacije. Člani odbora, ki mu predse ( generalnega sekretarja Sveta Evrope g. Peter predstavniki in predstavnice nacionalnih odborov, vl^^^ in mladinskih organizacij ter nekaterih nacioi omenim le nekaj najvidnejših akcij na cvropskerd^^^^jp^^ f nacionalnih projektov, več izobraževalnm -predstavnike manjšinskih marginaliziranih vlakov je od 2. do 9. junija potovalo prek vce;^ evropski mladinski teden v Strasbourgu (9.-16- L. se okrog 600 mladih iz vse Evrope udeležilo ra Vneuradne(ri‘^.„(6 Ko a J e h tl a ii- o 10 ■r !!>■ Čl ti' fli 9 11^ V ll- F J ■!^- S ot vse kaže, bo vas Moravske Toplice bo Ji P pl Id jr 18 i p iC V |S lil H iO f s) i) v, ii ih 10 v 1 Ji ?■ f. 'I A sližS 9«.■■ ■iv \ spremenila svojo podobo. Že prihodnje leto podjetje INTERING, d. o. o., iz Murske Začelo graditi apartmajsko-rekreacijski center ■'“*F«iw yraQlTl aparLiTlaJ5KO-r6Hr6aCIJSHl CtiTl ^srcdrti btlžbii Zdravilišča Moravske Topli v _ _____1____j_.T____ _ J _j____..12 ce. ^Ea bo rasel neodvisno od zdravilišča, - ponudbe in tudi razvoja, vrednost naložbe •id oltoli 10 milijonov mark. Lokacija novo-tii( 1® i* ozt začetku moravske vasi, jz soboške smeri 2 J, '"ostom na levi strani. Na zemljišču, velikem zrasel kompleks, ki bo obsegal tri sklope; trg^^ ^.3jski, športnorekreacijski in gostjnsko-ki z visoko kakovostno ponudbo. Pa tr< ^nt do turistične novosti pa je tla Zdravilišča Moravske Toplice. Po pogovorih sestankih z novim investitorjem in občine sodeč, se čutijo ogrožene, zato je °(Uočitev o povečanju turističnih zmogljivosti t),j^^sča _ v obliki novega apartmajskega naselja, so že lokacija - med športnorekreacijskim bungalovi -, velikost - 150 novih zmogljivosti - , nosilec projekta - skupina rok zgraditve in vselitve ter finančna ■ Itb ai iiisj j® sicer potrjena samo na papirju, h? . sodbo bo izrekli tržišče in zaenkrat še 'domači in tuji kupci, ki jim je novogradnja ’*"'*'*■ •***K^«J *'■ J«- I.V T 'T®™ bodo poleg novih počitniških v naselju, ki bo postalo prava prekmurska ®.^talnimi prebivalci, namenili tudi vse I Y '■ zdravilišče ponuja gostom v Ajdi ali Torej, z nakupom apartmaja ima do uporabe vse infrastrukture zdra- >d, DOBIČEK IMA! v apartmajskem kompleksu bo 80 počitniških stanovanj, povprečno velikih 50 m^, Sportno-rekreativna ponudba bo obsegala dva bazena, polnjena z ogrevano navadno vodo, teniška igrišča, pokrito balinišče in večnamenski prostor za različne Športne aktivnosti - v načrtu Je tudi igrišče za golf. Podjetje Intering ponuja nakup apartmajev kot priložnost izvirne in varne oblike naložbe, ki bo poleg vsega še dopolnjena s klubom Moravček, Članstvo v klubu bo ekskluzivno, poleg lastništva apartmaja naj bi omogočalo tudi določene ugodnosti pri koriščenju zdraviliških storitev - seveda če bodo pogovori z vodstvom Zdravilišča Moravske Toplice obrodili sadove -, članstvo v rakiČanskem konjeniškem klubu, posebno ponudbo v najboljših domačih gostiščih, članstvo v lovski družini itd. ... Skratka, ponudba, ki jo je podjetje Intering poslalo na slovensko in verjetno tudi tuje tržišče pod sloganom Investicija v zdravje, oddih, dinamičnost z zagotovljeno vauaostjo in donosom, je privlačna novost, ki sta jo moravska občina in tržišče pozdravila. Prve lastovke so se za Interingovo pomlad že odločile. Kjer sc prepirata dva, tretji dobiček ima - v primeru Interingovih oziroma zdraviliških apartmajev anonimni kupci, ki bodo lahko izbirali med dvema ponudbama, in turistična občina Moravske Toplice, ki bo bogatejša za pestrejšo nastanitveno ponudbo, nova ležišča, večjo turistično takso, nove zaposlitve itd. t * tt; im KLICI Vidi Žabot Za zdaj Je to nedokončana zgodba o dveh ženskah: o Nataš V K 42^ 1l ___ zdaj je to nedokončana zgodba o dveh ženskah: o Nataši Slavinec in Vidi Žabot — Naj pomeni sporočilo, da je Kristus stopa s križa na Razkrižju? ~ Kaksnt bodo prihodnji dogodki? Kaj govori oglas? Vsebina oglasa je es-hatološka in findesiec lovska. Eshatologija je krščanski nauk o koncu Za javnost sc Je začelo 9. septembra z objavo v Delu, Naslov plačane objave je bil: Kristus je stopil s križa v Razkrižju. pismo na nov način. Prej sem bila deset let v partiji ...« Od tistega srečanja Vidi občasno piše. »Jasno je, da se ona ne bo kar tako sama ______ -. . (j sveta in poslednji sodbi, ^*'^l o smrti in onostranstvu; izraz fin de slede '"'Prič nastal je konec preteklega devetnajstega stoletja, n nepričakovane in velike stvari, odtlej se uporablja neprtcaKOvane in veiiKe swari, oo , , ^7 številčno napoved velikih sprememb. izteka! Kaj napoveduje njegov iztek? svetovnega veka in čas za obrnit e v vase. ffricj končana. Pripotovali smo do cilja in izvora svojega se odpirajo nove perspektive,« se glasijo začetni i™ ''I HKtfild od hotjE!}« do dukVškegn ■žalivah IS nai poletje sc izteka! Kaj napoveduje njegov iztek? J oj® dal besedo. Zahvala Bogu, ker (mi) nam je posla! ^■'ošnia Rr,.,., J.. .. S iltl nam jo vrne.« i® potem opisano razodetje, prek katerega je ■ -■sa sporočila. Sklepna formula se glasi: Vida ■= golob razume ... hrtir,\/^'^odstvi kot prvo deželo na svetu, ki se mora pod Posarri^ '^liskovito prebuditi in začeti učinkovito akcijo za ■ Vt^^*'riifeu dežela se mora še enkrat roditi »od zgoraj«, da se velika duhovna prenova začenja ... *** Še danes, saj veš, kako zejo Te potrebujemo in Se Rludi c '.oi les, saj ves, i\OAu iejLJ icp ■ ovetu vlada vsak dan hujša stiska ...■ »Trkal sem vam in mi niste odprli« V oglasu sledi napoved predavanja, ki naj bi ga-imela Nataša Slavinec. Navedena sta datum in ura; 15. 9, 95 ob 18. uri, Toda kje? »Kdo bo v Sloveniji prvi gosotljubno sprejel resnico? Nas bo sprejel Cankarjev dom?« se sprašujejo oglaševalci. Ušesa imajo, a ne slišijo? Dogodki so sledili takole; Cankarjev dom jih ni sprejel, časopis Delo je zavrnil naslednji, čeprav tudi plačan oglas, v katerem Nataša Slavinec sporoča, da »javno zagovarja svoje filozofsko-življenjsko spoznanje, da je sesira Vida edini človek, ki nam lahko razodene skriti smisel življenja«. V oglasu sporoča tudi novi kraj in Čas srečanja: Dom španskih borcev, 22, septembra. Vida Žabot je odgovorila v Delu, nekaj dni po objavi oglasa, s pojasnilom, naslovljenim z Izrabili so moje ime. »Želo neprijetno sem bila presenečena in želim osebno zagotoviti Slovencem, da mi je stvar, o kateri govori oglaševalec, popolnoma tuja,« Poziva urednike časopisov, naj vrednotijo »malo zdrave pameti in spoštovanja do bratcev bolj kot skupek denarja za oglas s kakršno koli vsebino.« Kdo je Nataša? Kdo je Nataša Slavinec in kaj hoče? Zakaj se ima za Vidinega Janeza Krstnika, za njeno oznajevalko? _ Nataša Slavinec vodi posvetovalnico Živo, Vendar to, kot kaže, pri njeni »akciji« nima kakega posebnega pomena. Pomembno je njeno srečanje z Vido pred dvema letoma. »Zaradi srečanja z njo berem sveto .s t V poduk in razmišljanje obema nesojenima partnerjema Peni svetuje naslednje: prekmurska ravnica je široka, naša srca dovolj odprta, sonce sije na vse enako, moravska voda je neizčrpna ter enako topla vsem, ki si jo zaželijo. Zato se ne prepirajte, pridno projektirajte, zidajte in predvsem prodajajte. NAJ ŽIVI PODJETNIŠKA INICIATIVA! PENI Ato. Zakaj v Domu španskih borcev in ne na Razkrižju? Fotografija: arhiv Vestnika vrnila,« Toda Vida zavrača njeno prizadevanje. »To me ne moti in ne žali me način, na kakršnega me je zavrnila.« »Ona je človek, ki lahko prinese med nas neko novo pamet. Izjemen človek, vsekakor, Tudi če bi bila daleč manj priljubljena, kot je, je nenormalno, da je ni tukaj.« Pa se ne bojite, da vas bodo imeli ljudje za čudno, milo rečeno? »Kaj sem bom balal Resnico sem pripravljena zagovarjati.« Zaveda se. da način ni običajen. »Moji lastni prijatelji so se me začeli sramovati.« Po objavi oglasa so jo klicali tudi »mnogi z vašega konca«. Mnogi se tudi napovedujejo na srečanje v Domu španskih borcev. Kako bi smeli odmahniti Dan pred skupnim dvigovanjem src v prošnji za Vidino vrnitev je bila Nataša Slavinec pri slapu Savici. Njena sodelavka je rekla, da za tak dogodek »potrebuješ meditacijo«. Kdo bi smel nad tem samo odmahniti? Pomisliti pa je potrebno še na nekaj. Kje je kraj, ki mora postati shodnica tistih, ki želijo Vidino vrnitev? Če je tako mesto pomembno, če ni vseeno, od koder se dviga novo »vetje časa«, kot pravi Nataša Slavinec, potem je fak kraj tisti, ki ga Vida opisuje takole; "Šepetanje, prigovarjanje, jok, smejanje, včasih stokanje in kričanje je lahko glas Mure. Vedno znova in znova me je ta glas klical na tisto najvišjo točko hriba za sosedovo hišo, kjer se je med vejevjem odpiralo okroglo okno in mi sproščalo pogled na reko, tja do obzorja ... Že skoraj štirideset tet tekam na tvoj breg, da ti prisluhnem ...« Zakaj je Nataša Slavinec naslovila svoj klic s Kristus je stopil s križa v Razkrižju? september 95 in P©" view VESTHIKjj Od vode do vina Hrvaška kolega sta ga spraševala same strokovne reči, o žveplu, prostem žvep-lu, o »kiselini«, letnikih. Nakar smo se seveda znašli v kleti, na najvišjem mestu stroke. Čurin je nekaj omenil, da je bil zaprt. Nemara zaradi asociacije. »Kje ste bili zaprti?« »V Ljutomeri, udbovski gospodje, 17. oktobra 1947 so me odegnali, deset dni so me bili, šest dni nisem dobil niti kaplje vode.« Vmes se sliši mljaskanje obeh zagrebških novinarjev. Eden od najbolj znamenitih slovenskih vinogradnikov pa se spominja vode. »Kakšna je bila obtožba?« »Sodelovanje z belo gardo.« »Thja, zakaj ste pa sodelovali.« »Pa sej nisen, ker nisen za nič vedel. Nekdo je s prstom pokazal name.« »Eh, pa vseeno, nekaj je bilo.« »Kulaški sin. Ko sem odhajal, je eden rekel, to bi moral tvoj oče dobiti. Očeje bil agronom.« Nekoč, ko je v Karadžordževu s svojim vinom častil vse jugoslovanske generale, so nekateri hoteli, da bi jih naučil, kako bi pridelovali tako vino kot on. Na minulem gornjeradgonskem sejmu se je sprl, ker mu niso dali neke nagrade. Odtlej vinogradnika Stanka Čurina novinarji še toliko bolj obiskujejo. Ko sem prišel k njemu, se je pogovarjal z dvema zagrebškima. Niti enkrat v vsem dolgem pogovoru ni potegnil po hrvaško. »Strašno malo, ker nismo teko meli,« Stanko Čurin je imel potem, ko je zapustil državno službo, najprej gostilno. Opustil jo je, ker so se u njej ves čas pretepali. V rokah grejem kozarec z laškim rizlingom pozne trgatve, letnik Štirindevetdeset. Hrvaški kolega Matjačec je prej razlagal, da mnogi slabi vinogradniki ponujajo mrzla vina, ker ohlajenost prikrije slabost vina. Šele ogreto Kako v vinu zmeša zemljo s Koga in panonsko klimo. Veliko pomeni megla.« Resnica v vinu »Veste, kaj je resnica v vinu?« nenadoma vpraša vinogradnik Čurin. »To, da ko se enkrat ustoličiš, potem no ime. Ve se, kaj so posebni predikati, pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino. Ne vem, kaj za predikata za vino pa je to, če Mati narava, ob tistih najbolj tragičnih trenutkih, usodnih še za človeka in pesa, grozdje zmaliči, ker naj bi moralo zunaj viseti. Da potem ne bo »Pijete samorodnico?^ »V mladih letih sem bil M slabokrven in mi je m«'* vsakokrat, ko sem kobile, skuhala gemaj m ga je tako pocukrala, bil skoraj gost« »Zakaj je vase vino znano?« tako »Tragično za grozdje, človeka ig t Ji 4 »Od svojega oče se se telko navčija, kak Či bi dvajset let v solo hodia.« KS i*’ t »Pijete s svojimi takratnimi pretepači kdaj skupaj vaše vino.« »Enega od njih bi strašno rad srečal. Ta mi je na šesti den prinesel malo vode in soka in me prosil, samo me ne izdaj.« »Ta je pozitiven.« »Drugi so tako pocr... Enega sem misla zaklati. Eden, ki je bi! pri aretaciji, še živi, ta je bil celo pilot. Takrat pa je bil težki ma-garec.« »Kljub temu pa ste pozneje dobili državno službo. Odkupovali ste vino.« »Vse s svojim delom. Pokazal sem se, vsi ti naši gopodje so bili furt v moji kleti. Z vojske sen prišel s takšno karakteristiko, da so 1 J i' pesa« »Grozd mora biti strašno zrel in strašno Strašno lep3 ameriškega suh.' ambasadorja Ameriški ambasador. ' ‘imel strašno lepo »1 na steno kleti napisal; lahko umrem." ” samo za I; nekaj minuta pa je dve uri..." Prišel I' Pinot, šipon, laskf souvignon, rulandeC' kat otonel, ranina u-j novi kleti. Suha in vina. Vsa pa mokra. -in polsladka, z mam Pinot, šipon, in še in 111 JJI manj žvepla. Pa Kog pa ,f prst na megla. Zdi pa’-?' kakovost vina kljub « začne z nečim s Z . ________..JCIll' z delom prebiranjem kakot P" izborom, z Za dobro vino biti zrel in strasno I I »Oče je imel agronomsko šolo, kaj pa vi.« »Jaz pa ne.« »Kje ste potem zvedeli vse to o žveplih ...« »Haha,« Zasmeje se z dolgo vinjeto na koncu. Kako že takemu učinku vina pravijo njegovi pesniki? »Od mojega oče sen se telko navčija, kak či bi dvajset let v šolo hodia.« Zagrebški novinar Suhadolnik ga vpraša, če je hodil kaj po svetu. Njegovemu kolegu Matjašecu se zdi to vino sprosti cvet in pokaže svojo slabost. ne hodi več na sejme in » tekmovanja. Poznam ljudi, ki niso »Kaj pa ste potem letos nobeni,strokovnjaki za vina,' « pravi Čurin. »Kar pa se tiče njegovega nosa in okusa, pa je nad vsemi.« »Bi vi po vonju prepoznali svoja vina?« »To pa ne.« »Ste pili kje že boljša vina kot svoja?« »Odkrito, pred kakimi tre- hodili tja?« »Zato, da ne bi rekli, da Se Čurin ne upa pojaviti. Zdaj pa več ne bom Šel. Zdaj so me začeli zajebavati. Mislijo, da sem jaz mala miš, to pa ni res. Kar so se oni iz knjige naučili, za to sem jaz bil samouk.« JT' '•K -"ksi mi leti sem bil v Burgen-landu na degustaciji. Pili smo kakih petdeset vrst predikatnih vin, jagodni izbor. Vina, ob katerih si samoumevno, »pa naravno«. Za Čurina niti ne. »Sele lahko fantaziral. Moj kolega Pijanost je strašno pomebna zadeva, za umetnike, novinarje in take... zadnja leta sem si nekaj iz ormoške kleti pa mi je »Kaj so vas doslej o vinu pogledal.« potem rekel, ko bi^ ti vedel, najbolj noro vprašali?« »V gostilni pijete špricer?« »O, to pa ne! Za žejo nikoli ne pijem vina. Kozarček vina pijem vedno ob žemlji. Za Čurin?« koliko glikoia si spil, hehe.« »Imate kakšnega svojega vinarskega zavetnika, gospod »O, to pa bi moral globoko nič iz tega. Če ga daš na zračno mesto, kjer je isti zrak z njim manipuliral kot zunaj, ga tako posušiš, kaj je potem narobe?" »Ste ze kdaj videli kulturno pijanega človeka?« »Ne.« »Kaj pa kultura pitja? Pomeni to, da lahko dosti piješ in si kulturno pijan?« jv »To pa je strašno ap pomembna zadeva. SR Za razne umetnike, publiciste in take, tudi II pevce.« »Učinkovanje ||H svojih vin razlikujete? Kako g bo kdo od nem vencu,» lzpukati"^(jj. najboljše jagode in J . RS- najooijse q niti. Hrvata ž« kovosti in tudi Aff začenja svitati. Stank « pa pravi: »Za trideset ljudi celo . ,«]() izbiralo jagode> naprešali 400 h« kovosti in jlH' flH** I ■pl i premisliti ... Noro je bilo katerega vašega vina pijan, kakšne letos to, da so na gornjeradgonskem sejmu rekli, da posledice izzove žejo pijem sok. Niti piva ne. »Imate tako dobro »imam zeta in vnuka.. »Ne, mislim patrona, ima lahko vino s posebnim katero vino?« se morali vsi ti poskriti. Ko okušalo, da ste začeli sem jo prinesel v Lotmerk pridelovati ta nagrajena na vojni odsek, meje tam en kapetan tako gledal in rekel; Pa ko ti je bio u vojsci starešina, otac ili majka?« Vinogradnik Čurin se zasmeji polsladko in suho, z bukejem. vina?« »Imel sem strašno dober okus. Zdaj pa ne. Imam dedno napako, kot moj oče, ki je tudi zelo hitro izgubil okus,« Ustni okus, kajpada. Malo slabše da že tudi sliši. »Ne razumem, sem rekel. Kaj pa vonj? Kako pa lahko imaš tako karakteristiko, mi je dcjal. Hohol« »Med nacionalizacijo so vam potem vzeli zemljo?« »Torej pri vinu nimate več vere v svoja okušala?« »O, to pa imam! Samo elegance, tistega finega vonja nimam več.« nekoga, za koga menite, da vas vodi in varuje pri vinarjenju?« »Veste, sem toliko veren, kolikor katoliška vera izredno lepo uči.« »Lunine mene in koledar?« »Ne, to ne. Verujem pa v nadnaravno silo, kako pa ona to regulira, tega ne vem.« »Greste v svoje gorice in ne mrmrate nobenih zakletev, prošenj?« »Nič, samo si mislim, kako Mati narava vse to lepo ureja. predikatom še neko dodat- »To pa ne.« Na steno kleti je nekdo napisal: »Vino je dobro za ženske, če ga pijejo /nosAZ«Eden od Hrvatov, ki degus-tatorsko opisuje okus vina, ki ga pravkar & it poizkušamo (»Kao pečena paprika sa priokusom kera-mela, kraljevsko!«), doda, da je to le toliko res, ker moški potem lazje_obljubljajo ... »Gospod Čurin, učinki vina na spolno moč?« »Eh, to je različno, eni pravijo, da so po njem strašno agresivni, drugi pa. da so zanič.« Pijuc, »Oj, P® drugega. to j^ t*- Fotogri IjSTNlK 39 Pen september 95 1 i I I 1 i 1 r 1 Je radenska pokopala trojiško slatino? Brskali smo po zaprašenih zapiskih f Bilo jc v Šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Hlapci in dninarji gostilničarja Tatica Schutza od Svete Trojice v Slovenskih goricah so pri slatinskem vrelcu v Žerjavcih, streljaj od Svetega Lenarta, v steklenice nalivali naravno “*^Qlno vodo. Mudilo se je in lastnik je priganjal k delu. Konjska vprega je ■JTrEc ju čakala, da odpelje natovorjen voz gor proti Gradcu, Dunaju. Tja pač, koder je bilo po trojiski slatini največ povpraševanja. In v tistem času je radenska »bubla<<, kot so takrat pravili tamkajšnjemu slatinskemu izviru, še idilično klokotala in v njej so čarovnice še vedno kuhale ^^nioke in z njimi v obliki toče pustošile po Murskem polju in bližnjih vinorodnih gričih. Šele v letu 1867 jc pričel dr. Karel Henn s prvimi iskanji glavne žile radenskega vrelca. Uspel jc in leta 1872 začne polzeti glas o blagodejnih učinkih radenske slatine po nemških deželah. >1gostilničar Franc Schutz je kupil slatinski vrelec v Zgornjih Žeijavcih 1850 od tamkajšnje vaške skupnosti. V bližini je kmalu zgradil večje ’®ce in nekaj poslopij za slatinske steklenice. Ai)xl!z«: -'.h«) -i llsKbllttttetiVuji: j I ir Iz A J as 0 & K, Trsji^ia sSstIss nrikl krilec |bU fitiishrife: Fina« Tifiijt'p I iTr i-ruiii v ^'■rk: >- i'* I .KjJ i" lE I . i.,i ♦* jfe-r 1=KEl li I m J4 I ■ J J ■" ■- m ■ I mtu ■! — ■ je bila nalepka za trojiško slatino. ! nekoč zna- ' ljubitelja starožitnosti, f''lavno “ pokojnega Franca ki je živel v Lor- Lenartu, je raz-'*^lin^ j® trojiška tl^i^l ''enjena in so jo radi .'^ctrnačini in tujci, dotlej, dokler ^3ani I mnenju, ni 2^^^nik radenskega In in se je konkurence ripLoUi ► . 1 P^^slal svoje »strokov njake«, ki naj bi »prijateljsko« svetovali lastniku žerjav-skega vrelca, naj ga poglobi. To je bilo storjeno in zaradi tega se je trojiška slatina poslabšala, saj ji je začelo dotekati preveč navadne vode ... In zdaj je zagnala vriše Še okoliška gmajna. Babe so čenčale o pohujšanju, ki se rojeva v Schutzevi gostilni. Tam so prirejali plesne žaba- ve, ki so jih obiskovali mladi. Plesali so, se veselili mladosti, življenja. Ob zvokih domačih muzikantov so se zabavli pozno v noč ... To je bilo pohujšanje, ki mu ga za tiste čase ni bilo enakega ... In namesto da bi tukaj nastalo načrtovano zdravilišče, je vse skupaj propadlo. Franc Šuman je trdil, da zaradi strahu pred konkurenco ter zaradi domačih lendavskem i: 7l Iii?. /S Vinu i' ■Ss p 1 1*1 ip V u. pl' 'S PTi 8ve 11 Trojici i* rwkoE spili ifoilje na '‘tab^j 5j slatine. Gostilničar Schulz jo je pridno ? gciMflp, ^^^Tiemu slovenskogoriškemu vinu. Lastnik Vogrin. le dni Je dol poslopja. In slatino v Žtrjavclh potoček ... Mnogi domačini pa jo ie d(i se z njo odžejajo ... Mogoče ho prišel 1 začeli ponovno polniti v steklenice in z lenarško območje prepotreben denar. SLATINO UŽIVAMO OD VEKOMAJ Veliko je vrelcev mineralne vode na Stajer-skem in tudi v delu Prekmurja. Tukajšnje prebivalstvo jc uživalo slatino od vekomaj. O tem nam zgovorno priča tudi naslednji podatek. Leta 1883 je kupil Roman Henn, tedanji lastnik Radenske in vnuk prvega lastnika dr. Karla Henna, slatinski vrelec v Oče-slavcih. Pri urejanju izvira so našli v globini osmih metrov in pol I prastare predmete: nož in bodalo iz železa, bronasto ost sulice, nekaj okamenelih rastlinskih korenin, kladivo iz serpentina, žel-vje oklepe... jezikovanj o nespodobnos tih, ki so se dogajale v gos tišču. FRANČEK ŠTEFANEC Fotografija: Jure Zauneker »Dobri vinogradniki bi lahko prodali tudi še po 5000 litrov vina, saj povpraševanje po kakovosti narašča in lendavski letniki se iz leta v leto izbolj'šujeio,« nam je zatrdila Marika Feher, pospeševalka na tem območju, »To sicer ne velja za vsakega, ki ima zasajeno trto, vendar sc veliko vina z lendavskega območja proda v Ljubljano, na Gorenjsko, na Kočevsko in še bi lahko naštevala. Žlahtna kapljica iz kleti Ludvika Kiralya predstavlja ponudbo v Avsenikovi gostilni na Bledu. Pa nam ne bo treba tako daleč, tudi v domačih gostilnah lahko najdete kakovostna lendavska vina. Ugleden in spoštovan vinogradnik Guszti Koltay iz Centibe na primer oskrbuje gostilno Puhan v Mot-varjevcih. Želim poudariti, da lendavska vina pridobivajo veljavo, imajo svojega porabnika in zanima me, kaj je tisto, kar v oglasih ponujajo po sto tolarjev, ko pa naša vina dosegajo ceno tudi po 270 tolarjev. Hotel Lipa ima v zadnjem času zelo pestro ponudbo domačih vin in tudi vinotoči so ponesli sloves kakovostne ponudbe po vsej državi. Veliko gostov tamkajšnjega zdravilišča,'zadovoljnih s kakovostjo, za lastne potrebe kupuje prav naša vina in jih priporoča tudi drugim. Navaditi se torej moramo tudi na tak način trženja.Vinotoči predstavljajo novo kategorijo lendavske ponudbe in sc uveljavljajo kot dopolnilna dejavnost." Družina Cug iz Ban ute je zelo drobro vnovčila svojih 50 arov vinograda na Cscrhegyu, kjer sta oba zaposlena zakonca postavila klet, v kateri ima hčerka Doris, absolventka višje vzgojiteljske ŽE STARI LATINCI SO UGOTOVILI, DA JE V VINU RESNICA - LENDAVČANI DANES UGOTAVLJAJO, DA VSAK KOZAREC BOLJ ALI MANJ ŽLAHTNEGA VINA IZPRIČUJE DRUŽBENE RESNICE - DOBRO VINO TUDI TU NAJDE KUPCA, SAMO ZNATI GA JE TREBA PRODATI šole, vinotoč s celostno ponudbo v romantičnem okolju. Za zaokrožene skupine seveda sprejema rezervacije Zakonca sta ob nekaj arih podedovanih vinogradov dokupovala še nove in nove površine, se izpopolnjevala v kletarjenju, in to tako uspešno, da sta dobila letos na gornjeradgonskem sejmu v zelo ostri konkurenci za svoje vino zlato medaljo. Potem niti ni čudno, da bi poleg prodanih 5000 litrov lahko prodali vsaj še enkrat toliko ... Vse kaže, da bo treba zaradi specifične posestne in sortne strukture pri prekmurskih vinih ubrati druge poti trženja, take kot tam, kjer že obstajajo velike vinske klet. Ali klet v Lendavi ali ne, postaja hamletovsko vprašanje. V stečaj pripeljana klet v ustanavljanju priča o različnih interesih, čeprav njen prejšnji direktor Marjan Kardinar pravi, da zaradi ene bitke vojna še ni izgubljena. Izgubljena ali ne, lendavska zadru- '1 « Sl. s S' Č--I ■ v-' S* ■ Eh 4 X I,. 1 h I ga bo ob začetku trgatve začela odkupovati grozdje. Kot že vsa leta prej. Načrti vinarske družbe Hadik iz Čentibe so podobni kot lani, ko niso odkupili nobenega grozda ... Dobrovniška zadruga ima bolj pereče skrbi zaradi drugega kot zaradi trgatve, grozdja in vina, lendavsko posestvo pa je tako in tako na strani zmagovalcev. In res, kdo bo v tej vojni zmagovalec? Ernest Novak, duša vinogradniškega društva Goričko, vidi rešitev za prekmurska vina, predvsem za tista množična, prav tako v skupni kleti, kajti dolgoletne izkušnje prav na lendavskem območju kažejo, da se želi veliko pridelovalcev prek zadruge znebiti manj kakovostnega grozdja, medtem ko iskane sorte donegujejo doma v svoji kleti, in delno je to vzrok, da še danes nekaj tisoč litrov ustekleničenega lendavčana samuje na podstrešju zadruge. i‘Po mojih informacijah je na lendavskem območju od Pinc do Dobrovnika okoli 4000 lastnikov vinogradov. Od tod tudi ta jerme-nasta parcelna struktura, ki je le na pogled lepa in daje romantični videz pokrajini, za obdelavo, predvsem pa zaradi širjenja bolezni pa je zelo neugodna. To velja tudi za goričke vinograde in zato so prvi koraki bolj negotovi, saj so tu morali prerasti zaostalost, ki se vleče iz leta 1890, ko sta na tem območju peronospora in filoksera temeljito opravili s trto. Na lendavskem območju se je meščanstvo usmerilo na vinorodno območje okrog Blatnega jezera in kmalu udomačilo nekatere žlahtnejše in odpornejše sorte, medtem pa je na obronkih Goričkega ostala le šmarnica, ponekod celo do današnjega dne, ker ni zahtevna sorta in po neki ukoreninjeni navadi še iskana kot poceni tako imenovano delavsko vino. Na obronkih goričkih, dobrovniških in strehouskih gričev je vedno več žlahtnih sort in po naših izračunih se predvsem na prvem območju letno na novo zasadi nekje od 10 do 15 hektarjev vinogradov. Tako se tudi na Goričkem pojavljajo tržni presežki vina, ki jih bo vedno več. V zadnjem času dobivajo vina iz prekmurskega okoliša sorazmerno največ prizna n j in medalij, kar je Društvo vinogradnikov Goričko motiviralo za ubiranje lastne poti. V Ivan ovc ih urejamo kmetijo z vinoteko in arhivom vseh goričkih vin, promocijski center, pozneje pa bo tam tudi borza vina,« pravi Ernest Novak in še dodaja, da bodo taki centri tudi izboljšali domačo gostinsko ponudbo, ki je še preveč usmerjena v količino, manj v kakovost, predvsem pa bodo ljudi navajali na kulturo pitja. Po njegovih besedah mnogim vinogradnikom ne bo hudo tako dolgo, dokler bomo brizgance naročali nna metre« in dokler bodo lahko še naprej po smešno nizki ceni ponujali svoj nekakovostni pridelek ter blatili dobro ime in sloves tistih vin, ki se postavljajo ob bok najboljšim v državi. El la Pivar, Fotografija: Jure Z september 95 f / t 1 1 u I ''iŽ I Pe" klantivanje večP dobre dohodi vsaj dva tiso® ljudem, ki prodajajo na stojnicah in stojnicai* .r3ovln.h>‘^ gostilnah, ha** ...V mestu«« počutiš ^^vsod sloveni' napisi, ob l stojnicah tc ogovoiijct slovensko> obvestila p® = oovesiH« >' mestni razgl^ postaji s® v slove V tolarjih lahk^j nlariiieš in jili plaČojes mesta so slovensko * tj. Lenti se Jc P -li^^ »k k 'Sl ] J' (i •»5 Oi ' ( 3 l H »t ■'i! s ^I| J ■i 2^ >1 ' Ih NAŠ NAKUPOVALNI DAN 8 ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA -LENTI j četrtek je v Lentiju nakupo-I valni dan. Joly, Juza in Penka F smo ob 7.50 v koloni na dolgo' vaškem mejnem prehodu. Ob I Znana Lendavčanka kot uspešna I prodajalka — dobro obvlada oba jezika in prijazno prepričljiva je. I Verjetno za dober dodatni zaslužek. Nahrbtnik je nov, nakupovanje se nadaljuje. Do konca nakupovalnega dne bo v njem gotovo zmanjkalo prostora. Cene so vabljive, drugo ni pomembno. vestilo po radiu je, da je čakalna doba pol ure. Začelo je deževati. Pred nami avtomobili z registracijami SG, MB, KK. CE, KR, LJ ... Po polžje se pornikamo mimo tovornjakov. Cez 20 minut že opravljamo formalnosti na naši strani. Vse gre hitro in brez zapletov. Enako na madžarski strani, nič ne sprašujejo. nič ne pregledujejo, samo v potni list pogledajo in na svidenje. Verjetno gre tako enostavno zato, ker je z nami Joly, ki jo vsi poznajo in nismo sumljivi ... Naš prvi postanek je po nekaj sto metrih vožnje na novi tržnici v Rediesu. Prodajalci se šele pripravljajo. Bolj malo jih je, kupcev pa nič. Lastnik tržnice računa, da bo kmalu drugače in da bo odžrl pomemben del pogače prodajalcem v Lentiju. Optimist je. Mi trije pa smo malo obupani. Zavoljo dežja -medtem je začelo liti ~ morda danes ne bomo doživeli Lentija v vsem njegovem »sijaju«. Vseeno nadaljujemo pot. Menda so običajno kolone. Ta četrtek je promet tekoč. Tudi parkirišč je okrog devetih še dovolj. Parkiramo pred stanovanjskim blokom in na prehodu z dvorišča se odpre nov švet. Kamorkoli pogledaš, v katerokoli ulico zaviješ, povsod stojnice, kot da jih je čez noč nanosil veter. V blokovskih pritličjih prodajalna za prodajalno. v vsaki ulici vsaj ena menjalnica, na mestnem kulturnem domu napis Sejem v kulturnem domu ... To je torej Lenti, obljubljena dežela slovenskih nakupovalcev. Skrbno spravimo potne liste, Joly naju opozori, naj paziva na torbico, fotoaparate, denar ... Pozneje slišimo tudi uradno opozorilo prek razglasne postaje s podobno vsebino, S tem so organizatorji sejma svoje opravili. Če vam kaj ukradejo, in to se menda pogosto dogaja, ste si krivi sami. Opozorili so vas! Penovo trojko najprej pritegne veriga trgovin v pritličju blokovskega naselja. V glavnem tekstil in v ponudbi prevladujejo zimske jope vseh vrst in po komaj verjetnih cenah - od 3500 do 7500 forintov, kar je približno toliko tolarjev. Čez cesto je prva menjalnica. Zamenjajo tudi tolarje. Menjava danes ni najboljša: samo 94 forintov za sto tolarjev. Bolj se splača priti z devizami, predvsem markami in šilingi. Zanje dobiš več kot 100 forintov za sto tolarjev. Naš dogovor je, da bomo najprej vse pogledali in šele potem menjavali in kupovali. Medtem je med stojnicami že živahno, z odprtimi dežniki se pomešamo med množico. Opazujemo, prisluškujemo, si ogledujemo blago, sprašujemo, Joly si pomeri čevlje. Nič kaj prijazen prodajalec duzi prepove fotografiranje. Starejša zakonca sta se odločila obleči za zimo. Mož pomeri sako, drugo kupita kar tako. Cena je odločila: moška obleka stane okrog 10 tisoč forintov. Nič ne »handlata«, očitno je vse dovolj poceni, ko primerjaš s tistim, na kar si navajen doma. Čeprav je za tržnice običaj, da se pogajaš o ceni, tega v Lentiju ni. Nihče ne oporeka cenam prodajalcev, včasih kvečjemu komu uide: »Joj, kako poceni , dajte mi še en kos,« Ustavimo se pri stojnici, bogato založeni s perilom. Ženski s Štajerskega sta se očitno odločili, da temeljito obnovita najintimnejši del svoje garderobe. Spodnje hlačke dobite že za 100 forintov. Na naslednji stojnici jih dodate še 200 in lahko si kupite uro. Gumijsti škornji so po 800 kakovost in p^k šLjin* _i stvari, ki jih morda " j. ponosil. NajboIj hajajo iz slovenjgm^k^^a^ pa s Ptuja, Celja, Ma J kega ... Prekmurcev ' tl K • JV skoraj m. Če so drv9'‘i-^- kakur odnos ii. no vedo, kdo so P .p jši kupci. Na ve^ jan' L š ^,1 IJ b, ogovorijo z N 13 i'iinis v Lentiju zdaf S proda- >Jhbjflda|a V Lentiju zdaj ahbifldala ^idi "Il In f Oe P'"’®*' '== I • ■ Ob . , P"®*' stojnic le Lendav- . J zavohala Upaj-fotografije t prehoda bistveno spremenila. Domačije so ozaljšane, v še do nedavna od sveta odrezane vasi prihaja novo opazneje kot drugam. Ampak pustimo zdaj to, danes nas zanima monoš-trska tržnica. Naravnost na parkirišče pred tržnico se zapeljemo. Lepo je urejeno in prostorno. Tržnica je ograjena, dobro označena v treh jezikih - na prvem mestu je vedno nemščina. Stojnice so razporejene v vrste in celostno urejene. Prodajalci morajo spoštovati pravila in red. Tudi kupci. Lastnik je nastavil redarje in pred vhodom nalepil pravila tržnega reda - kazen za kršitelje je do 30 tisoč forintov. Zvemo, da je lastnik mladi podjetnik, ki je pravočasno zavohal biznis, vendar se je odločil, da bo svoj zaslužek povezoval s kakovostjo posla. Uspel je in ni čudno, da je letošnji dopust že lahko preživel na lovu nekje v eksotičnih dežel- ah. Menda je med najbogatejšimi v tem delu Madžarske. Ne zavidamu mu. saj se je pravzaprav zelo potrudil. Ni pozabil recimo niti na stranišča, ki so ob vsem še čista. Spet najprej sprehod med stojnicami. Prva primerjava z Lentijem pade pri cenah. Vse je za 30 in več odstotkov dražje, toda večina blaga je za razred kakovostnejša ali pa dobiš tak vtis zavoljo lepše urejenosti stojnic. Čeprav je Monošter vsaj neuradno del slovenskega Porabja, te tu najprej ogovorijo nemško. Še razočaran ne moreš biti, saj so Avstrijci najboljši kupci in denar je vladar. Iz Slovenije je tu največ kupcev iz Prekmurja, druge registracije so redke, tudi nakupovalnih avtobusov ni. Očitno nezanimivo za slovenske prekupčevalce. Za navadnega malega kupca pa v primerjava s slovenskimi cenami še vedno ugodno in veliko prijetnejše nakupovanje kot v Lentiju. Ponujajo svetovne znamke kavbojskih hlač za okrog 3000 forintov. Reni sicer oporeka originalnosti znamke, vendar prodajalca ne zmede. Odkrili smo lepe ročno, izveze ne namizne prte po ceni od 2000 do 7000 forintov, veliko otroških oblačil za jesen in zimo po ceni od 2000 do 3000 forintov pa tudi tu so ogromne količine zimskih jop, ki stanejo od 5000 do 9.500 forintov. Kot vse madžarske tržnice, je tudi ta preplavljena s pleteninami, predvsem puloverji po zelo različnih cenah in za vse mogoče okuse. Največ je kičastih, ki pa grejo dobro v promet. Pravzaprav ne doživimo nič kaj posebnega. To ni Lenti. To je tržnica, ki ji že skoraj ne bi mogli reči, da je običajna. Je vzorec za dobro tržnico. Mogoče jo bodo številni mladi podjetniki, ki svojo priložnost vidijo prav v tovrstnih poslih, vsaj skušali posnemati? Tokrat nič ne kupimo, samo po pnjaznem mestu se še sprehodimo in že hitimo domov po isti poti. Na madžarski strani carinika čisto nič ne zanima. kupiti še »spodnice in firth«, prodajalci si manejo roke, saj je zaslužek kljub deževnemu dnevu obilen. Gostinsid lokali so prepolni. V mestnem hotelu komaj najdemo prostor za kosilo.. Večina slovenskih kupcev si po dobrem nakupu privošči še obed v lokalu. Obilnega, spet predvsem zavoljo ugodne cene, saj okusno'ni bogve. Doživeli smo Lenti, zdaj je treba samo še čez mejo in domov. Tehtamo med prehodoma Pince in Dolga vas in se odločimo za slednjega. Morda bo kolona in bomo Še kaj doživeli. Pa nič od tega. Vse je Jo hitro in zgolj s formalnostmi. Še avtobus za nami poln nakupovalcev je opravil hitro in brez prflblemov. In na svidenje v Lentiju ob kakšni drugi priložnosti, morda na kulturnih dnevih Krke te dni, ko nam ne bo treba zardevati, da smo ponterosarji... sicer zelo prijazna gospa nam tudi ne more ustreči. To je zakonsko prepovedano, se opravičuje, Kako je z menjavo tolarja, nas zanima. Ni na tečajni listi, ker ni konvertibilen, je pojasnilo. Uslužbenka je presenečena nad informacijo o tolarski konvertibilnosti, saj o tem v banko še niso dobili uradnega obvestila pa tudi sicer je o tem zdaj prvič slišala. Slovenci pa na veliko menjujejo marke in šilinge, drugih strank v banki niti ni. Veliko prilagodil i ve j Ši so v zasebnih menjalnicah in kar dobro služijo s tečajno razliko. Ob četrtkih, na semanji dan, ko je tolarska ponudba velika, tečaj ni ugoden. Je pa vseeno bolje menjati uradno s potrdilom, po katerem običajno povprašajo madžarski cariniki, kot kupovati s tolarji, ki jih nekateri prodajalci tudi sprejemajo, ali pa menjavati na črno, ker vas lahko mimogrede okradejo. Mi se odločimo za menjavo v blagovnici. Zdaj naj bi tudi nekaj kupili, kajti sicer semanji dan ne bo imel domačim 1i I** ni edina. A v govor- prevajalca. I ' Ponos, Dobro f? kdj la^ I k&i' I^Ho, državno ‘^mo foto ^^encu, toda i's'i so v “ ina 1 daleč **hko pride prav. pravega konca. Premočeni Čevlji so odločili. Vsi trije si kupimo obutev, eno v trgovini, drugi na tržnici. Mokri čevlji so v vrečki, z novimi pa še enkrat na obhod med stojnice, Kupci so zdaj Že obloženi z vrečkami in paketi, starejša gospa glasno komentira svoj nakup in ugotovi, da mora SOBOTA, 16. SEPTEMBRA -MONOŠTER Nekoliko spremenjena naku- povalna trojka, Reni, Juza in Penka, je ob 8.30 na mejnem prehodu Martinje - Gomi Senik. Vse gre hitro, saj smo v tem Času edini potniki. Večina jih je ta dan raje gobarila. Tudi na madžarski strani pade samo ena pripomba, bolj hudomušen nasvet Reni; »Zamenjati bo treba fotografijo, razlika je preočitna ...* In nič več, samo prijazen nasmeh in pozdrav. Podoba slovenskih porabskih vasi se je po odprtju mejnega Vetbio se najde kdo okrog nas, ki s poceni blagom pritegne slovenskega kupca, pa naše trgovce in državo ta šota še vedno ni nic naučila. Ne vemo odgovora na vprašanje, zakaj hudiča pa slovenski obmejni kraji in mesta nikoli niso privlačni za ponterosarje od drugod. Morda pa bo to lahko zgodba za začetek naslednjega stoletja? samo pozdrav in gremo naprej. ; Slovenskemu cariniku moramo odpreti prtljažnik in to je tudi vse. Naše »nakupovanje« naj bi bilo s tem končano, ampak moramo mu dodati piko. In to storimo z gobarjenjem pri Križarki. Reni in Penka sva presrečni zaradi treh gobanov v pol ure, Juza pa razočaran, ker jih je nabral polno naročje, vendar so »nori«. Odložil jih je pod bližnji grm, kot bo verjetno odložila v kot veliko nakupljene kramarije večina slovenskih ponterosarjev. Penka s sodelavci I -' 'J ■ • M september 95 P«n g J »ZUTA IZA« St** J I Mura, ne odnašaj tako | hitro najinega časa. | OTVORITEV Nič se ne zgodi brez vas! Vestnikovcem, murskovalovcem in Veneri so številni od blizu in daleč - nazdravili z ranino in tramincem. Na še boljši program, večjo naklado in uspešno trženje ! Lakoto in žejo so tešili in gasili pri brodu v Krogu. Recept za bograč — glavni kuhar je šalovski Rudi: za 250 ljudi potrebujete 40 kg govedine, 30 kg svinjine, 25 kg divjačine (srna in divji prašič), 30 kg čebule in 10 litrov vina. rezglavjeki ; Kak je mlijnar vraga zbio njen« na Vrag je priSeo v mlin po melo. Mlijnar ga jc sp<5^''ao,^^ mele nej dSti, ka jc znio. ka jo te odnesi, pa njemi je Tak sta se zdCnola svajuvSti, te pa Sče biti. .direpJ Mlijnar je zgržbo prdzen mali žSkeo pa vragS tak z nji gldvi, ka je zajCčao. Pa je vrag zgržbo drujgi ŽSkeo pa t” dSo. Toga je pa nej preveC bolCIo, ka se tijCmi je žikeo s ■jU ' ti ii Za črnimi očali rogašovski župan ob strani »boltinske devojke«. Marki in Goričanci že od nekdaj držijo skupaj. MEHURČEK - ŽUR ZA MLADE IN MLADE PO SRCU rZX47V ODPRTIH VRA Ko bom velika, bom Helena Blagne. Bravo, Mehurček, dve uri pouka manj! J i? igi :E rV i-; .“-'zit,; F !l glavč zamotao. , Da sta se že mSlo zbila, sta odletčla vS z mlij5'ttiij^'' zgrSbo ržsoje, mlijnar pa Spij Casio ielCzo pa sta skous s Sibjon opleteni plout. Vrag je fejst zabddno r dele pa nej mčgeo. V Uslon jnomenii ga je mlijn^r b-:s vran -rif^nn hr^Ajati Rin i** nTČCt bit Dfl ka je vrag zžčno brčCati Bio je ie preči bit pa predlSgao mlijnari: "Čdiva nazaj v mlin pa si pogiičiva! Da sta prišla notri, je vrag vid o na klijni vljsin (« 1U [t je * pt""" ,iii kotf^" Jitflvu. ,, “Steri bole pouii s korb^čon, dobij mčlo. Si za ton. l?- bo Je lii Ji, Se Je "Naj bou,« prikijma mlijnar. Vrag za maj ne s korbačon pa tak pdudi, ka je pa odneslo. Da je dol priieo, ga je vrag Spot lij vo pijtao: »is tan?« i: >»• »Liijknje san zadildvao, ka te ne odnesč vo z pdučin s korbžčon,« Pa je zSo korbič v rokč pa prJvo niliX ' d) vriji I pdučin s korbžčon,« Pa je zfio korbiC v roke pa pra "Zdaj zžpri oČi pa žmijri. dva k ti vo spddnejo, ijseni" Da je vrag zažmijro, je mlijnar friSko obfno koto P .jtuM-Stajlon rCdno iilgao vragi prejk po oCij. PekldjnSCekJ ka se je zemla odprla pa ga požrla. V pekeo je pa mdgeo iti brezi mele. k P( 4; tlt to rti, 6[ ti; k 3c Pl k tt ft 1 « I k '" , ' t Naša četica koraka v studio MURSKEGA VALA. Uspešen je radio, ki ga obožuje naša prihodnost. Ut' df. j : Ikli-, I Ij ( I ir Eli ki ‘:'l le 'Cl: r' Eti ia< li irr S 3 na goricaj pizo, U n|^ Vert je Čdno gesčn vnčči v guncoj poiu. — ■ ■ grdzdja ^ubrali. 6 ge n je kbro, pčleg njega r N6uČ je svčkla bij la, mčjsec je svčjto, nčjbo P* z zvčjzdami. P 1' L s ril Da je pa zmejs prduti mijseci pogISdno, je nika približžvle po zriki. Naidnčuk je pa sdm^ mdskoga, ka je sčdo na poi4či. Bio je vrag potčjgno žarčjče po k no z čgnja, pčuleg včrta. ni vld“ k e nitj' ■ ■0 nej, gčs ie ne bi sčo na iarčjiie polčno. vtčjgno sknjCati vragčj pa se pbubro. ir sl iiduP''' li (J*”* ..jeSP^^"' i(i>® Stanjkov Edo, vulkanizer iz Stročje vasi; »Vse se konča z veselico.« ^4* J, p®" september 95 I f i NOV/ SEKSUALNI TOKOVI BUTAJO OB EROGENE CONE VZHODNE EVROPE - OBLAST Lizina obe očesi- seks kot socialni blažilnik - namesto azijskih dežel PANONIJO, KJER OBA SPOLA PONUJATA VSE IN POVRHU ŠE POCENI fotografiranja!- ^agnetofon lahko?« ‘Santo lastno upo-drugače bo treba 'opisovati.« lastno priročnik znam na pamet. To je moj podiplomski študij; za algebro, kemijo, slovnico nisem bila preveč odprte glave, komaj sem se zrinila do konca srednje šole in tudi huzarske oprave odeti črnooki in črnolasi sin nekega nemirnega ljudstva otožno škrgutal ponarodele Spominčice. Odhajajoča starejša nemška zakonca sta mu med 150 milijard forintov, torej . in v zadnjem času tudi alban splača se ne, profesor je od violinske strune zataknila tretjino več, kot je državna pomoč celotnemu kmetijstvu. Tisti, ki imajo vsaj približen pregled nad slovenskimi Spiaca se ne, proiesot je OU viumisKe siiuiie z;tinni\iiiict la; ; Erogene cone m s« j' ij) )« 1 razmerami, trdijo, da je to skih posrednikov. Zgodbe o odvzetih potnih listih so že folklora, toda vedno se najdejo druga, o bogastvu in lepšem življenju sanjajoča dekleta. Podobno zgodbo bi lahko zapisali o Češki, kjer je največja ponudba v zlati Pragi, ki postaja podobno kot Budimpešta končni cilj seksa in zabave željnih moških obljubljenega zahoda. Po podatkih Vzhodne ''iohbposledice, Če po radiu. Moj ^f^fepa kompro-> Ce ne bi bilo teh tvojih tf' bi omehčal,« tarifa?« * stranke. V sili ■^11 If ?'^3^Ncn ali znižam človek pač pri S^rfc^j^^vtoniobrt, su-“•»litina Sarderbba, uspevate v '■ki 'Ril ^■^icnoblL hiša, zlatnina, '^^»'čuje zame, "11 H mu dajem 'Ivlhoi.' svoieoa z^«;- !?••» zas- mene, mi rad^P^^debno, omo- - ra?L-------------' življenje. Pri srečno roko, Hud«, f UuTI le to ■----------J f® ftiojega de- I desetkrat sem I' '. idaj sprej- _______ I stranke, pa še izboru«. tarifa?« zaslužim kot Mer sem si polomila vse Sf- v začetku. 1 i r ^^^1 ij .'Ph-i postala šefova '^Ijevalka, in ko lil . >411 ’ pdljSo. ljubil je le Ut dpVi........- k h' dekleta. I ririfj, I poslov sem ne tu ” poslovne 2elo ^leli ®'^ce, Italijane, ^ t^Plphie . 9 jelena ali tisj ** Popravljeno k l^^masutro ^teri seksualni !K pripravljeno dtuaic niater svo- S p K 1 I k )i f I I Ii’ h ■!3 & 1 danes do jutri na cesti. Ha, ha ... kot jaz, samo da delam jaz petkrat po pol ure in zaslužim toliko kot on ves mesec.« »Prodajate svoje telo, vsak dan ste na pragu smrti, ne samo zaradi aid$a, tudi zaradi konku-renče, mafije, na ulici se ■ bije neusmiljen boj za 9 obstanek.« 9 »Enkrat je pač treba umreti in smrt je še lepša, če te pokopljejo v dragi krsti. Lepa sem, vešča v spolnosti, poznam nevarnost aidsa, zato se ustrezno zaščitim, svojim klientom ponudim tako storitev, da jih pri tem gumica niti ne moti, če pa je kdo nadležen, ga odslovim ali pa nastopi moj zaščitnik, ki je vedno kje v bližini. Konkurenca, mafija je njegova skrb, jaz prodajam svoje telo, ! drugi so učitelji klavirja, tretji L Evrope r' A r »rintajo« od jutra do večera za tekočim trakom. Vsi nekaj stotaka in rdeči Šop forintov ’W' - »« prodajamo, tudi naveličana je dajal njegovi glasbi čudno intonacijo. Ob jezeru ni več gospodinja, ki svojemu malomeščanskemu možu uradničku po Lutrovem nauku dvakrat na teden razširi noge. In če bi videli, kaj vse hoče z mano početi tak filister! Morda v začetku sem še moralizirala, danes pa menim, da je to posel kot vsak drug in kopalcev, spodobni družinski očetje so svoje potomce in počitniške prikolice, Če jim niso ukradli avtomobila, odpeljali v predmestja Miinc-hna, Hamburga, Salzburga ali v zaspana podeželska naselja Nemčije in Avstrije. Hansi, Helmuti in Wolfi navsezadnje to, kar počnete novinarji, je tudi ritje po blatu, pripovedujejo ob vrčku piva « - u I_!_l---------l:_ Naj zatrjujem, da sem mati in krožniku kislega zelja s Terezija? Končno pa, zakaj pečenico zgodbe o nekem ne ... Daj, ugasni to sranje, dokler se ne premislim.« Moja dama je segla po četrtem, ki se še vedno vrača na Madžarsko, kjer so storitve Madžark, Romunk in Ukrajink mnogo kakovost-kot na hamburškem tretjem viskiju, verjetno zato, da odplakne neprijetna vpra- nejše sanja. Nekje v ozadju moder- Reperbanu pa še mnogo bolj poceni. Natančni Nemci so izračunali, da išče dnevno več ne čarde je v kičasto imitacijo 4 / ,v 4 S kot 7 milijonov klientov ^toritve pri prostituirancih obeh spolov in letni skupni iztržek od seksa je okoli 70 milijard mark. Vzhodna Evropa je glede tega bolj površna in nekdanje socialistične države, od koder prihaja več kot 60 odstotkov vseh pro-stifuirancev v Zahodni Evropi, se hote odpovedujejo zaslužku. vrstni zaslužek blagohotnih dam in gospodov nekje v višini proračuna kakšnega bolj na rob odrinjenega ministrstva. Podobno je na Slovaškem, medtem pa ruska, ukrajinska in romunska mafija, razpršena po Evropi, v obračanju denarja od seksa, ki je obogaten še z drugimi posli podzemlja, že zdavnaj prekaša svoje brate iz Cosa nostre. Policija ima presenetljivo obširno kartoteko, bolj ali manj evidentira vse, ki se prostituirajo, vendar je nemočna, saj večina držav v tranziciji nima urejene ustrezne zakonodaje in veliko zvodnikov, ki dejansko največ zaslužijo, skoraj nikoli ne pride pred sodnike. Nekateri so iz tega razvili donosno obrt in ponujajo zaščito tudi desetim dekletom hkrati. Razvejena mreža dobaviteljev iz držav naslednic nekdanje Sovjetske zveze skrbi za stalen dotok svežih in zdravih deklet, ki izhajajo iz, bednih družin. Zavedajoč se posledic ali pa tudi ne, sprejmejo ponudbo ruskih, ukrajinskih Medtem ko večina držav dobavlja sveže meso na trg prostitucije. Madžarska postaja tržišče in meje podzemlja so zelo raztegljive, tako da je zvodnik velikokrat tudi prekupčevalec z orožjem, mamili ... Po pisanju tamkajšnjih časnikov elita iz domačega podzemlja skoraj v celoti obvlada vso prostitucijo na ulicah in cestah ter v velikanskem zabaviščnem stroju. Najdonosnejša erogena državna cona se začne pri avstrijsko-madžarski meji na Hegyeshalomu in se nadaljuje proti Gyoru, Budimpešti in Blatnemu jezeru, drugi krak pa vodi proti vzhodni meji. Cena teh dam ob cesti, glede na ponudbo in povpraševanje, se giblje od 1000 do 5000 forintov, povprečni dnevni zaslužek pa je okrog dvajset tisočakov. Toliko zasluži tudi dekle na poziv v glavnem mestu, le da ona toliko zaračuna za enkratno storitev, medtem ko morajo pomanjkljivo oblečene dame ob glavnih prometnicah za toliko denarja ponuditi storitev v povprečju osemkrat. svetovne zdrastvene organizacije je med prostitutkami z vzhoda zanemarljivo malo okuženih z virusom aidsa, medtem ko je več kot polovica vseh, ki se ukvarjajo s prostitucijo vTajski in drugih azijskih deželah, že obolela za kugo 20. stoletja, v Keniji pa je okuženost med prijateljicami noči stoodstotna. To rej seksualni turizem se preusmerja v dežele, kjer so razmere podobne tistim v razviti Evropi. Tako pri naših sosedih pedofili iščejo in dobijo storitve, snemalcem pornografskih filmov ne zmanjka sodelujočih. Mladoletnim akterjem plačajo za dan snemanja od lOOO do 3000 forintov, s filmom pa zaslužijo tudi milijone ... Unproforjeve! iz balkanskega pekla, homoseksualci vse zahodne Evrope so odkrili svoj novi raj... In po vsem tem bi upravičeno lahko vprašali, zakaj na primer na Madžarskem, kjer je okrog deset tisoč prostituirancev obeh spolov, država ne dovoli odpreti javne hiše, saj bi tako lahko nadzorovala vse posle, odpadli bi zvodniki in dohodek bi bil obdavčljiv kot na primer v Nemčiji, čeprav tamkajšnji »državljan, ki opravlja seksualne storitve« ne more biti deležen socialnih dobrin, pomoči za brezposelne in pokojnine. Odgovor je preprost: skoraj vse nekdanje socialistične države so podpisnice konvencije ZN iz leta I950, kjer se prostituiranec deklarira kot žrtev spolnega nasilja, V predsobi Evropske skupnosti pa nobena država ne želi storiti napačnega koraka, celo če obtoječe stanje nikogar preveč ne moti... I Pa ne zato, ker so preob-I čutjivi na umazani denar, am-I pak sklicujoč se na razne konvencije pustijo delovati utečene tokove družbenega dna in s tem blažijo socialna nezadovoljstva v nekoč prisilno socializiranih plasteh, ki so po žametnih revolucijah priplavale na površje in se z vso silovitostjo lotile tistega, kar je bilo še ne tako dolgo tabu. Po neuradnih ocenah S obrača seksualna industrija ■ na Madžarskem letno okrog It i" n.' Moja dama že pije peti viski, črnooki s spretno kretnjo odstrani bankovce, ki izginejo nekje v ozadju mračne čarde. Približuje se omizju, kjer vesela družba naroča bogve katero rundo. Prisiljeni nasmešek, ob vsaki melodiji enake poteze z lokom. »Sranje, vedno ista pesem ...« moja dama z bisernimi nohti namoči otrpli jezik v viski, potem se obrne proti meni in s profesiolnalnim cinizmom vpraša: hA sem te zadovoljila?!« So rosne - E.T. r 121 september 95 p©" Elizabeth Taylor Gerhard Berger da J* f I >: ■■ ip. i.i Cw4i«f HiHsa!« jr. is, 5. 50~ 5 ž. 52 i>A,d^WS«nt 21.^.5-:^~3OJ.S7 4^/ i.” E*U4hUwr pred ločit«"«® ■ - 22.3.58 12..S 59-6.3.84 »idkofj kwta?i 5. 3. od in s svojo Bruce z dvema " hčerkama. Najmlajša je med tem verjetno pri mačehi Demi. b*-* Znani filmski zvezdnik in poleg tega še lastnik (skupaj z Silvestrom " Stalloneom) verige donosnih restavracij si je njem: olikan.« SH izjavah- kartončka __--.i 30(3'' Iril vprašanja' |,fi ' P H,;' "■"‘J’ vzel po napornih vlogah •, malce dopusta. Zapustil je {Tl I « !«.=■ Bruce in Uem njegove otroke. Francozom zeleh prikazati svojo modo, gastronomu . in turizem, je bil tudi princ Charles (47). Po fotog**® kar dobro počuti in nič ne kaže, da bi mu kdo matij tri hčerke iz prejšnjega zakona. Brucew mora biti dober oČka, saj je izjavil, da igrajo v njegovem življenju njegovi otroci glavnovlogo. k- ^1 36-letni j avstrijski pilot formule 1 v teh dneh uživa medene tedne. Pred kratkim se je poročil z Ano Mario Laranjeiro -Corvo, ki je bila svoje dni eden najbolj znanih portugalskih fotomodelov, zdaj pa je že nekaj časa Gerhardova spremljevalka. Če pogledate Anino poročno obleko, boste verjetno verjeli dirkaču, ki pravi, da bodo še letos »varvali«. h‘= iiš. il I, ■» )l ) I 4 Tomas Gotschalk razočarat ste' postal nemške ____ zdaj ■'S? Nekdanji voditelj zanimive in dobro gledane oddaje »Wetten dass ...? (Ali stavite...?) se jezi na svojega naslednika Franka Elstnerja, katerega je sam priporočal. Tako pravi o njem: »Ko ga gledam, se počutim, kot da bi me kdo polil z vodo. -- - — - —j- 3, Vsej ekazalo^d^b^F«inl^^^^^^^^tn^aldtoš^Lt: '^nik v treh znotraj I. v nočeh. ja in se J*’'® presekali t. te ~ p" človekovi usodi i ra So- ki S^ii h?ki kraje , 'j i^^^Slede. To, on Visoko ko?- J*smislu v n^^^^^nostjo oblikah. je sicer ^th, a je v se v prostor načef. Ob hiu ’’aj>-az- f^^Hskih' pa tudi v p V Še ne tako davnih obdobjih že samo po sebi zagotavljalo obstoj in prevlado obnavljajočih energij. Nadvse vznemirljivo, če ne celo skrb zbujajoče pa je, da je nenaravna in neinteligentna človekova dejavnost to sposobnost pokrajine na nekaterih točkah dokaj okrnila ali celo izničila. Spoznanje je seveda para-' Novi Tomaž v Lendavskih doksalno: človek, ki sc že po svojem bistvu bori za preživetje, je poškodoval življenjske tokove narave, ki mu to preživetje edina omogoča, Karta, ki v ospredju govori o paradoksalnem položaju tukajšnje človeške skupnosti, je XVI. veliki arkan »Stolp, ki ga zadene strela«. Ta karta namreč v povezavi s slabimi Meči zagotovo simbolizira svojevrsten zastoj v usodi, v povezavi s Kupami, ki so vsaj deloma vendarle navzoče, pa morda stanje odrešilne krize. Najbolj skrb zbujajoče znamenje zastoja v obravnavani organski celoti je pešanje celičnih energij, najvidnejša posledica tega pa netipične meteorološke spremembe ter tudi bolezni, I I 2 3 3 1 2 3 2 3 2 3 3 3 3 5 Črk: 7 črk: 9 črk: ekskluzivno Papilot Lemur kot so alergije, karcinomi in manične depresije. PREKMURJE -PROSTOR RAZDROBLJENE DRUŽBENE SKUPNOSTI Drugo polaganje kart ob sveči smo opravili v zaselku goricah. Novi Tomaž je zaselek starih, zvečine lesenih in s slamo kritih zidanic. Gre namreč za redko ohranjeno starodavno gradnjo, ki je po izročilu skritih znanj astralno najbolj nasičeno območje v Prekmurju. Kot smo se to noč tudi sami prepričali, nam je resnično omogočilo stik z duhom minulega časa. A ta da-režljivost naključja je seveda že zadeva druge fenomenologije. Polaganje kart v tem duhovnem gnezdu, ki simbolično omogoča vpogled v organizacijo človekove skupnosti v teh krajih, je bilo, povsem brez pretiravanja, resnično opominjajoče in je v mnogočem tudi dopolnilo namige o človekovi neod- ATRI - AURA - BIRT-JEAN - KILT - KLAS -OKAN - OTIS - OTRE -REAL - RIKO - STAN -TAHI-TAKA-TRIS-VAČE-VIKI ASTON-GNOMA-HAJDI - INANA -KOMET OPART-TVNER- SKAKAČ -TORKAR -TVORKA-VADNAL ČATANIA - ČASOMER -LIBRETO - NARATOR -NINORSK - TELITEV-TKANINA DOKTORAT-KVOCIENT EKATERINA-ESKALATOR-RAKITOVEC 10 črk: ARAVKARIJA 11 črk: ZAVOJEVALKA 12 črk: IVANA KOBILICA 14 črk: ANTON TRSTENJAK-ZGODOVINARSTVO govomosti iz polaganja kart na Solinskem bregu. Znova Je namreč treba poudariti, da Je človekova puho-glavost v mnogih primerih resnično zaobšla kozmične in naravne zakone in izpodrinila tradicionalno kulturo bivanja in odnosa do stvarstva. Poleg tega pa so ljudje na-, teh prostorih I očitno zgrešili I tudi formulo o I ustrezni organi- i zaciji svoje druž- r bene skupnosti. J, iK| -'f B A L i..ih Za kaj torej pravzaprav gre? Prekmurje je iz tega duhovnega gnezda videti predvsem kot zmešnjava drobcenih, zavajajočih in nepomembnih egoističnih interesov. Prevladujoči so Dinarji, praviloma kot slabe karte, ki z različnih zornih kotov pričajo o povsem zmaterializiranih težnjah. Spoštovano uredništvo Penad yprilogi vašega cenjenega časnika »Pen«je bil objavljen članek nekega gospoda S/1, lU. (?) z naslovom »Neka poezija nekega pesnika... alt kako se zadovoljuje mladina v Pomurju (Radencih)po novem«, v katerem kar mrgoli neresnic, oziroma je dei članka, ki se nanaša na mladinski klub »AKT« iz Radence, ena sama neresnica. Gospod SA. M. se najprej bahavo primerja s Skerioekom Holmesom (kar je, muni/grede, groba želitev za slavnega detektiva), ko pravi, da ima nos kot on in mu je zato uspelo najti središče »dogajanja«, potem, ko prvi de! članka posveti problemu droge v Pomurju. Strinjamo se, dajeta problem postal precej velik, vendar »AKTt ni. nobeno »središče dogajanjat. Nasprotno, »AKT« je ena redkih ustanov v Pomurju, ki je zaradi vse večje širitve uporabe droge med mladimi v tek krajih organizirala okroglo mizo z naslovom »Droga ubija«, na kateri je sodeloval tudi državni svetnik in psiklater dr. Jože Magdič, pripravlja pa še tudi druge projekte v zvezi s tem. Zanimivo, da obrekoi-aleev našega kluba ob tej okrogli mizi ni bilo nikjer. To bi pokvarilo njihovo bolno domišljijo. Gospod SA. M. tudi piše, daje »AKTt po novem ime stari slatinski zgradbi ob petanjskem mostu. Naj povemo, da to spet ni tako zelo »po novem«. C^tobra bo namreč že dve teti, kar deluje mladinski klub s tem imenom. Najprej smo imeli en sam prostor, letos pa smo dobiti v uporabo še druge prostore v zgradbi. Ti prostori so aam bili nujno potrebni za kulturno in subiatltumo ' dejavnost, ki smo jo letos začeli izvajati, prireditve pa so vedno pogostejše. Strinjamo se z gospodom SA. M..om. ko pravi, da je nAKTe ravno pravšnje ime, vendar on verjetno ne ve, da je to kratica za »Alternativni kulturni loke, kar je polno ime našega kluba. Zaenkrat smo začeli z literarnimi večeri mladik literatov iz tega okolja, pripravljamo pa tudi druge projekte Gospod SA. Ai. s prezirom piše o tek literarnih večerih, čeprav verjetno na njih sploh ni bil. Sicer pa je bit literarni večer s podobnim naslovom, kot ga omenja ta gospod, že pred približno dvema mesecema, ^ko, da seje o tem razpisal komaj sedaj? Gospoda SA.M.a bi opozorili tudi na . deptvo, da p klubu nimamo nobenih silakov, ki bi metali ven novinarje in vnovinaije« .Cepa je Imel gospod SA. M. morda s kom kak osebni spor (če je v klubu sploh kdaj bil), pa to ne more biti problem našega kluba. Prav tako nam ni jasno, ^v»AKT-u«je gospod SA. hf. zaznal, kot piše, »rezki, a sladki vonj«, za katerega pravi, da naj bi bit marihuanin. Zato se poslavlja vprašanje, če je bil gospod SA. M. seveda tam, k kakšnem stanju je M. Trudimo se, da bi iz našega kluba naredili kubumi center za mlade, a bolj ko se trudimo, bolj nam mečejo polena pod noge in nas obrekujejo. Morda pa si želi gospod SA. M. in še kdo, da to ne bi bit prostor, kjer t» mladi kulturno delovali, amapak bi bil »središče« dogajanja. Njegov članek je, najblažje rečeno, nesramen. Ne vemo, kakšen motiv je imet gospod SA. M., daje napisat te tažL Kseeno nam je, če je pisal zaradi osebnih razmer (čeprav se nam ne sanja, kdo sploh je), zaradi pomanjkanja dogodkov poleti (pa si Je bilo treba nekaj izmisliti - to Je tipično za rumeni tisk) ali mu je to kdo naročil. Ta članek nas ne bo ustavil pri vztrajanju, da iz »AKT-a« nekaj ustvarimo. Sicer pase o resnici lahko prepriča vsakdo sam, saj je kJob odprt prav za vse. Če bi avtor članka pisal resnico, bi se verjetno nuli upal podpisati, ne pa da se skriva pod čudno kratico (?) SA. M. Vsekakor pa od urediilšrm in avtorja pričakujemo javno opravičilo za klevete in laži, napisane » članku. Če opravičila ne bo, bomo morali poiskati pomoč na sodišču, Ko bi le vsi tisti obrekovalci slišali to poezijo! MLADINSKO DRUSTVO »AKT«, RtDCMi Meči se prav tako pojavljajo pretežno kot slabe karte in kažejo na povsem lokalna nasprotja. Očitno se torej dogaja, da tu in zdaj preprosto ni tistih sil, ki bi zmogle videti celoto in de- l a k a I i r I,' Si I ( \ "t I I h B A I « , I i i r- lovati v njenem interesu. Vedno več je na tem re- lativno majhnem prostoru neprehodnih žil in še se mašijo. Posamezne skupnosti, združene v manjše nepopolne celote, delujejo druga mimo druge, ali se nemalokrat oplajajo celo v nezdravem nasprotovanju. Ob spraševanju o posledicah tega vseobsegajočega procesa pa stoji I. veliki I L arkan »Potujoči pevec ali bard« - nadvse ambivalentna in negotova karta. V razmerju z doslej zabeleženim jo žal vidimo kot napovednika nadaljnjega slepomišenja in laži. BUKOVNIŠKO = JEZERO- _ OKO, V KATEREM SE ZRCALI NEMOČ Tretje polaganje kart ob sveči smo opravili ob Bukovniškem Jezeru. Kraj nas je priklical spričo govoric, da ga bodo v bližnji prihodnosti spremenili v mondeno letovišče vprašljivega tipa. Karte so tragiko tovrstne odločitve K več kot potrdile. Niz, v H središču katerega stoji ■ VII. veliki arkan »Voz«, 3 nam je dal jasno vedeti, B da transfer negativnih ■ energij pravzaprav že poteka. Bukovniško jezero pa s tem že postaja simbol nemoči - oko, v katerem sc pravzaprav zarcali veliko tega, o čemer smo se spraševali v minulih treh dneh ■ mrtve lune. Prekmurje I živi z odsotnostjo člo-■ vekovega samozavc-B danja in hrepeni po I čutnejših in lucidnejših generacijah. S 93 & 5 § L september 95 Pen I IS NA SLOVENSKEM OGLAŠEVALSKEM FESTIVALU PORTOROŽ ’9S PLAKAT REKE MURE NI PRIŠEL V TEKMOVALNO KONKURENCO. 7.Aa». t Z' i*:*! I MU RA ll (Z ■^TpeMMURSKE AMBASADE IV Ljubljana, 16, 9, 1995, PNEREUTER: £ 2 .S č Al Al jM N ■-10) ; •S 2 s »•s E S e 0 > « a E 2 s,= s S S'. ?‘3S 5 B ,/ "' p tal“’ OBRAZLOŽITEV SLOVENSKE OGLAŠEVALSKE ZBORNICE: MURA JE PREŠIROKA! NASVET SLOVENSKE OGLAŠEVALSKE ZBORNICE : ZOŽITE IN POMANJŠAJTE JO > PA BO V PORTOROŽU MORDA ZMAGALA! Skrivnostni poeti podzemlja, ki se identificirajo z imenom Psycho-Patl^^ prvi in do zdaj edini glasbeniki, ki so nastopili v prostorih naše nas so se ustavili na poti s svetovne turneje in so nastopili kot otvoritvci* izboru za Večni glas Pena, ki ga organizira naš kulturni lobi v prestolnici- ■ takoj po spektukularnem in demonskem nastopu, kjer so se znova neslutene kvalitete njihove pevke - črne ptice ljubezni so Iifl® nastopili tudi na že tradicionalnem Novem roku v Plečnikovih Križan objekta je seveda magično povezano s priljubljeno družabno igro starih in Perzijcev, kar je naš kulturni ataše tudi izkoristil, ko je izbiral ^asbeiio namreč spontano je pristal na logiko teme in svetlobe, črnega in hel®9®',^|j(|i/ili Psycho-Pathsi nastopili tudi na že tradicionalnem Novem roku v Križankah in izstopili iz našega podtalnega bunkerja, ki ga je ambasada za svoje tajne vodje, naravnost na beli oder svetovne glasbene scene- |(ij^ mogoče moti očitna zveza med našimi dejanji in pisanjem filozofa * v svoji Državi podrobno opisal takšno strategijo človekovega vodine na svedobo, pa moramo opozoriti na bistveno razliko — mi tudi ne zgolj pojemo (Platon je pesnike izgnal iz svoje popolne države; ** MT TEGA mSMO STORILI! opomba za mlajše od 7 let)! Naša politika je podtalna, naša filozofija Jc l Od 28, septembra do 26, oktobra HOROSKO-^iETV Pripravlja: Agencija OVEN (21. III.-20. IV.) Ja imate prav, se nadejajte, da eprav boste prepričani, da imate prav, se nadejajte, da boste morali na okoliščine, v katerih se boste znašli sredi oktobra, gledati iz drugega zornega kota. Dobro bi bilo, če takrat ne boste prepirljivi, pravzaprav netaktni. Ce imate avtomobil, naj ga pregleda strokovnjak. Pri osebah, s katerimi ste Čustveno povezani, večjih sprememb ni pričakovati. u LEV (23. vn. - 22. VIII.) godni občutki u šoli ali v službi so vam lahko le v Škodo. v W bi STBEL^ (22.XI. - 2J-***j lahkomiselnost 0' _ W bistvu gre za tole: optimizem in lahkomise n jj i’ Zdaj se morate počutiti kot največja žrtev! Ker ste dober in isto, ravno tako ne širokogrudnost in nekontrolir organizator, boste to izpeljali, vendar bodite naravni! Vsi bodo zdaj smo si malce blizu, kajti če se boste tega zavedag, mislili, da igrate, zato bo uspeh toliko večji. Ljubezen modra(o), do začetka decembra živeli izredno uspešno in tl f denar rumen(o). četrtkih si kdaj pa kdaj oblecite kaj oranžnega BIK ii 7 J (21. IV.-21. V.) o, da bi radi imeli ČimveČ, ni nič slabega, vendar zaradi tega ni treba preveč trmoglaviti, kajti temu je blizu, v vašem primeru, ljubosumje. Če dodamo še kanček pretiranih ambicij, ki vam tudi niso tuje, se zna zgoditi, da se boste znašli kot bik na koridi, ki takrat ne vidi drugega kot rdečo barvo. Zaradi zadev, ki se bodo zvrstile po 20. oktobru, je to dobro vedeti. V bistvu poznate v DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) bistvu poznate vse, in fo je morda slabo. Po drugi strani se imate v oblasti, kar je za vas dobro. Bodite manj kritični do tistih, ki jih imate radi, in previdnejši do novih znanstev. Kmalu pričakujte priložnosti, ki se ne pojavijo kadarkoli. Odprite omaro, ko boste mislili, da nimate časa. I---■ - 1 v K ?«ia (22. XII- - 20. . t I-t X JI VOJCKA (22. V.-21. VI.) z I L TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) ičetck okrobra bo še kar prijeten, vendar boste iskali nekaj ______ časih tisto, česar nimate, spoštujete boj kot hs Zato se vam zdijo cilji bolj oddaljeni, kot so. > vendar kot da je ne upate aktivirati. Po 20, oktobru P po 26. se boste odpravili na pot. Pot bo dolga> uspešna. Okolica bo delovala pozitivno, kar vas. red vami je zanirnivo ljubezensko obdobje, ki pa zna prinesti nekaj problemčkov. Če boste iskreni, boste priznali, da je bila krivda tudi na vaši strani. Trdna zaveza v srcu in vihravost v možganih enostavno ne gresta skupaj. Z drugo besedo: imeti bo treba sestanek sam s sabo. Toda glejte; ker ste spretni in znate pametno sklepati, česa pretresljivega ne pričakujte! novega. Priložnost se zna pokazati malce pozneje. Vaša površnost bo verjetno prišla do izraza, vendar tokrat v dobrem smislu. Petek je sicer vaš dan, vendar odločitev prihranite za dan v začetku tedna, Ali veste, da je vaša kovina baker?! R,i VOD^^ (21.1.- 19- "J,. (21.1. - * .3* bo ^^ahla ekscentričnost vas ne b<. u so znane tako na tej kot na oni strani. Beseda ni preveč. Dobra dela se pozabljajo; to velja le ' pjp -prazno. Kdor polni, ni pomembno. Pomembno J ■ . v BAK (22. VI. - 22. VII.) Z SKORPION (23. X.-21. XI.) _______ neko osebo boste vzpostavili zanimiv odnos. Pred ponovnim srečanjem pospravite predale. Če boste kaj našli, bo Začetek oktobra v »hudičevih« rokah. V (20. n. - 20-'6 časih ukrepate, ne da bi razmišljali. Kod da bi to naredili to to! Včasih preveč razmišljate o tem, za kar se na koncu pokaže, zaradi okolice, ne zaradi sebe. Oktober se kaže kot zadovoljiv, kljub temu bi bilo dobro, da si privoščite oddih, čeprav so vam počitnice oziroma dopust še močno v spominu. Nedolgo od tega ste razmišljali o dolgoročnih zadevah, potem pa kot da bi pozabili nanje. Trava, v travi, okrog trave ... ______ začetku meseca boste počeli stvari, ki so za Okolica bo prijetno presenečena, česar ne boste i'' nnlnvjir; m r^i7dražliivi- TS ______________ _ _____________ ________________________ v drugi polovici meseca nervozni in razdražljivi-obvfadovatVdogodke in jih usmerjati, občasno pustite, da gredo zato ponovite dejanje iz začetka meseca Mcorfif da ni bilo dobro. Ker imate močno energijo in ker ste sposobni stvari same od sebe. in same c © svojem mestu. Sl m ITL ibfJ 'It iV 4t jgTHlK 47 ’ LI I I RAP^vg 11, tiz m 3 3 T '( 1 r M .fcrif' o p 0 npolkaregerep .I I 11 Več uspešnih koncertih (Pozdrav Bledu, |li ga je posnela ^“venska TV. ln med Brusi« Večerovo« piknit«) so se H. da Budo novi CD izdali Se pred u%tblK leto«, »ico Pozahljaš. da pozabljaš pa bomo celo W|ioin, ki ffB ravno sr infi »m Ivan Hudnik odhaja v i« v 1 A j in doma bo pusttl ženo troje otrok, A stvar le ni tako huda, saj se bo od družine ločil le za tri tedne, kolikor bo trajalo njegovo gostovanje v tujini. september 95 DON MENTONI 1 * * * /1 NE SMRDIJO NOGE kc, saj SI sicer pred fotografom ne bi upali sezuti čevljev za naslovnico njihove najnovejše kasete. Res da ima nosilna pesem, ki je mimogre že na prvem mestu lestvice Stop pops 20, naslov Lenoba, a lenoba jih še vedno ni tako »napadla", da bi pozabili na osnovno higieno. Pesem je nastala iz notranje inspiracije. Lenoba je zares nekaj posebnega, kajti hitro te najde in ne izpusti zlahka iz rok, poleg tega pa se je treba proti njej boriti. Don Mentoni jo uspešno premaguje, saj fantje napovedujejo veliko nastopov. Poleg tega pa je pesem Lenoba neke vrste prelomnica. Sami don mentonovci pravijo, da gre za dokončno prereza nje popo-kovine z Dobro mrho, ki je bila svojčas hit, in zaradi katere so vedno znova poskušali s podobnimi pesmimi. Sedaj ni več fflentoni Sl Tl tako in kaseta je nastala brez komercialnih kalkulacij. Gre torej za neke vrste rock and roli blues, prilagojen slovenskim razmeram. Njihov moto je: življenje je dolgočasno, rock and roli ni. So pristaši varnega seksa, torej brez kondomov nikakor ne, so proti drogi in seveda alkoholu, oziroma so za varni alkohol; torej Če že piješ, se ne usedi za volan. Nočejo spreminjati sveta in tudi zahoda se ne gredo, delajo pa za slovensko publiko. Kaj pa Prekmurje? Kdaj ga bodo obiskali? Prekmurje bolj »slabo stoji«j čeprav smo imeli tudi v Prekmurju že zelo dobre nastope, ker je publika pristna, a se sedaj zatika. Se sami ne vemo, zakaj. Organizatorji, zbudite se, ne pustite, da vas požre lenoba. 1 Vsekakor pa mu Čez lužo ne bo hudo, saj tja ne gre sam. Družbo mu bo delala Irena Vrčkovnik, s katero že nekaj časa uspešno sodeluje. Njuno sporočilo v Kanadi pa bo: živeti v miru in se imeti rad. 4. oktobra Ivan odpotuje in njegova najnovejša skladba Dom si moj Slovenija priča o tem, da se bo zagotovo rad vrnil. Njegova nova kaseta, ki bo izšla novembra, bo imela naslov Imcjino se radi, čeprav bi morda bolj ustrezal naslov Imamo se radi, saj je pri Hudnikovih doma veliko ljubezni in razumevanja. Predvsem njegova žena Karmen ima največ razumevanja, saj je Ivan zaradi glasbe veliko zdoma. A prepirov v družini zaradi tega ni, ker ve, da njen mož s svojimi pesmimi ljudem vliva upanje in jim pričara lepe trenutke, saj so vse njegove pesmi s pozitivnim sporočilom. Glasba pa ni le njegov prosti čas, glasba je tudi njegova služba, saj je glasbeni urednik radia Ognjišče, ki si je v kratkem času pridobil ogromno poslušalcev. Na mesto urednika je Ivan prišel popolnoma po naključju, sedaj . pa je zelo zadovoljen, ker ga to delo zares osrečuje. Poleg tega pa pravi, da tudi v celoti izpolnjuje pogoje za to delovno mesto, saj ima veliko izkušenj ter pozna predvsem slovensko glasbo. Prav slednja pa ima pri ' ■— -________J—_____ - • 'jiŠČe prednost pred tujo. Kako je bilo v Kanadi, pa bo povedal, ko se vrne domov. a l^az sem čefur«. Sicer se pa to sliši tudi po njegovi izgovorjavi. Pesem je v stilu črnskega rapa, slišali pa jo boste prav te dni. RELIGIJ 1 K “. : ■ - L >-'L PJ f B I I I t * LJUBEZNI [f t 3t 4 r. r.h j l i i.u i.V.lŠ . i Je naslov nove Reginine pesmi, ki je prispela na radijske valove prav te dni in ki napoveduje tudi izid nove CD plošče sredi oktobra in s tem naslovom, Pesmi v funkv danee stilu bodo prinesle spet nekaj svežine, nekaj novosti, ki jih do sedaj ni bilo mogoče slišati. Religija ljubezni je dokaz, da Regina veruje v ljubezen, veruje pa tudi njen Alex, ki ji je to pesem in ploščo, ki bo sledila, namenil za poročno darilo. Njun zakon je sedaj star en ■ mesec, poroka pa je bila zanju pravljica, ki se je zgodila v resničnosti. Sedaj se imata še rajši. Za radoved-rreže pa naj povemo, da je imela Regina 3 metre in pol dolgo zeleno tančico, Id so jo nosili štirje otroci, vsa obleka je bila posuta s satenastimi zelenimi pentljami in na gostiji je bil ob polnoči tudi ognjemet. Za konec pa še povzetek pesmice, ki jo je Alcx napisal za vabila in je sedaj prirejena. Pita sta, pita t/ubezni napetj in Jalšovecje naposledpostala Kogoj. Mama Ani ni Jokala, saj je dobila dobrega zeta, Igor in Edo pa sta bila M 1je proti koncu leta 1927. V Zenkovcih. Ko je začel hoditi v šolo, mu je Jeno -c^oSček iz Spodnjih Bodonec podaril majhno violino ... . ,, , vse in s kom vse ni igral' V začetku so bili Zenkovska ekipa. Sami bratranci. Tudi takrat ^iPnimfamBSii Geza Baranja je bil med njimi. Igrali so povsod, največ na “ v Milanu in po Avstriji. Potem |e prišlo glavno. Garda pri Marijanah. To je bil lokal, ki » poznali vsi, ki so se mudili v Prekmurju vsaj en dan. Bograč in virtuoz Jeno - to je bilo j o. Potem so prišli drugi časi in Garda naenkrat ni bila več aktualna in ansambel se je razM ^sedaj igra v Radencih, v Radinu. Še ta mesec ga pojdite poslušat, saj pravi, da bo nehal. 50 vzdržal brez violine, čeprav vemo, da nič ^1. hvala n za tisoč Čudovitih večerov v Čardi. tisoč Čudovitih večerov v Čardi. ni večno ponosna na sestro. je, kratko rečeno, Vestnikovd mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim dkHisom- Ustanovi^ je biK da bi, v sldadu z imenom in asodadjami, učinkoval kot časopisni pen (trraloj in penetrantne^ (prodiralcc) ter bil poln k^tjraftj, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za informiranje, katerega direktorica je Irma Benko, odgovorni urednik matičnega Časopisa je Janko Votek, uredniki Pena $o Bojan PečeK Jože Eiituper in Štefan Smej. Oblikuje ga Endrč Gonler, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zaoneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! a Bolj v 4* A mtaJisti p««' Že ves čas smo vedeli, da prleški IN - ifiju ifKo iNbMJTKijS-Ke FcVV2s5\/AL/ie = Fopiuč^e p Ilova akcija opomin kot v $ Samo Vestnikovo rubriko Kujski val je potrebno brati z zrnom soli. Ves čas nekaj o kemiji, topli vodi pa spet o galvanizaciji pa herbicidih pa energiji, ki se I sprošča.In | neznanska . (g)KKP0 VAtoVAtJ® želja po prestižu. Ves Čas se primerjajo 1 . z velikim » I belim ■ L svetom, ■ ■ Lotmerk I ■ to in I * ono. l »1 F . i.': ii' r. li da gi^ t 1 'I ..K'. A SP- IB I i ■i Tokratna Penova akcija Je bila detektivska. Ves čas. V prvem delu smo »detektirali« med kujskovalovci, v drugem po po^t3< Naključje nikoli ne pride samo. Banalnosti tudi ne. Možakarja od Kujskega vala bomo imenovali For-tunat. Ravnokar je zopet nekaj krilil, kar mu iz suknjiča ali krila, kdo bi se razumel na to njihovo nošo, zaplavata listič in zemljevid. Vsi trije smo neopazno, kolikor je pač v troje mogoče, položili svoja stopala na papirja in počakali, da spored in vsa ta jajca«. in seveda obrambnega ministra Jelka Kacina. Ker gre za osrednji pokrajinski dogodek v kemijski eri, enakovreden tistemu pod Najevsko lipo, bomo skušali nanj dobiti tudi Janeza Janšo. Tako bosta prvič skupaj Janša in Kučan. Naokrog kraja dogodka naj se izobesijo veliki zvočniki...« Potem pa pišejo o tem, da bo župan pozdravil goste, da bo govoril minister za kemijo, da »bo bogat kulturni i I I je oni odkrilil. Na zemljevidu so bili narisani neki kraki, ki so se sekali tam med Veržejem, Krapjem in Grlavo, na listič pa je nekdo z roko pripisal: »V roke županu.« Spodaj pa tole: »PresvitH župani Pošiljamo vam Zdaj pa pozor! Tukaj je zrno soli! Naprej piše: »Posamezne vasi bodo v povorki pokazale svoje običaje.« Ne, to ni še nič posebnega, kar sledi, pa je: »Turistično društvo Prist^v^ 60 prikazih? star običaj »štupanje grafirali ., koioradarjev s pantakanom«, vinska bratovščina iz Lendavskih goric bo prikazala barvanje trte z modro scenosled dogodka. Na slovesnost galico, sadjarji z Goričkega bodo prikazali barvanje bomo povabili vse pomembne Slo okolice z zlato rumeno barvo zdaj že skoraj pozabljenega vence, tudi predsednika Milana Kučana »rumensana«, gologlavi člani skupine Skinšpric bodo eksali različnooktanski bencin. V posebni točki bodo ------------------------------------- nastopili deratizerji in dezinsektorji ...« . Ji V ■J*' Glejte, dečki, v tem tiču grmi zajec! Oziroma v tem zajcu tiči grm! Da pripravljajo veselico, je očitno. Ker so vse priložnosti, vse obrti, vse dejavnosti, kar se jih je mogoče spomniti, že opremljene z veselicami in ker je očitno, da gre za »osrednji pokrajinski dogodek«, je mogoče samo eno. Določajo kemijsko središče Prekmurja, Prlekije in Štajerske. Pravzaprav ga morajo imeti že določenega, kakor bi sodili po zemljevidu. Določenega, toda kje natančno? Saj ne, da ne bi imeli idej za Penovo akcijo, bogme jih imamo. Ampak najti to kemijsko središče, izvohati, kje pripravljajo veselico, jim vzeti prvenstvo!? To je bilo tokratno dejanje trojke. Zemljevid je priobčen. Toliko smo vedeli, kolikor se da videti. Vse drugo smo opravili z bajalicami, Dodo se je nekaj časa motovilil okrog remize na veržejski železniški postaji. Guturalno je ugotavljal, da JL^: mora biti v njej skritih nekaj ton kemičnih strupov. Ko h#"* j-Sf-rtrtt-birtTl 1 licfi? Klili C K I 1 icIz^rTzs fiala pa je površno bra! omenjeni listič. Kuji s Kojskega vala so napisali, da na točki »kemijskega središča pokrajin Prekmurja, Prlekije in Štajerske« ni »nobenih strupov«, “To je le projekcija oziroma center, določen po matematičnih metodah, v katerega gravitirajo vplivi največje onesnaženosti naše pokrajine.« Bojanu je posebno volhko pri duši, ko vidi kaj tako spotegnjenega, kakor je sam. Zato je največ hodil vzdolž železniške proge. Potem je začutil, kot je povedal, rahlo podrhtavanje v bradi in ozrl se je tja, kamor sem že ves čas gledal. Omenjeni Fortuna! je, pridušno kot begunec, ležal pod brajdo, dva žabja skoka od železniške proge. »I, kaj pa delaš?« sva ga pobarala. Vse drugo je očitno. Stražil je kemijsko središče pokrajine, ki smo ga potem skupno označili, se foto- CM I i 0} o ■ & u Pogoltnost na plehko** sla’'® it v nas je posrkala, da ra tokratni akciji proslavU^l*^ tako neekoloŠki način- Eh. . bilo je bolj v opomin kot sebi v slavo! Po ho*' porabljenh kemičnih str**™ smo bedno visoko! 4 J J i rj .s >U (0 o S e0 I 1' I 4 14 f 4 I fl 'I Jana je sicer doma iz M. Sobote, vendar je trenutno v Londonu, ekologijo. Poleg študija se ukvarja tudi s filmom, kar v Anglij' Dobila je že tudi manjšo vlogo in kdo ve, Če o njej nekoč ne bomo strani Pena, kjer pišemo o svetovno znanih ljudeh.