MARIJAN SLABE
VAROVANJE ZEMELJSKIH SLOJEV S KULTURNIMI OSTANKI
NA PODROČJU ŠKOFJE LOKE
Vse močnejši urbanistični in z njim neposredno povezan gradbeni razvoj
terja od konservatorja-arheologa stalno budnost in prisotnost, skratka, aktivno
udeležbo v živi kreaciji življenjskega ritma. V preteklosti se je varstvo
arheoloških spomenikov pri nas na terenu obravnavalo le slučajno in sproti,
ni pa imelo značaja rednega programiranega in sistematičnega varovanja.
Prav tako so izpadla iz zaščite vsa zemljišča, ki vsebujejo oziroma kjer je pričakovati
kultumo-zgodovinske ostaline mlajših obdobij, to je od 12. stoletja
dalje. V sedanjem desetletju pa predstavlja zaščita oziroma varovanje arheološkega
terenskega spomenika osnovo in bistvo vsakdanje arheološke spomeniške
dejavnosti in se sestoji iz vrste kontinuiranih, med seboj neposredno povezanih
nalog tako strokovnega kot upravno-pravnega značaja in vključuje varovanje
časovno neomejenih kulturnih ostalin.
Zavarovanje arheološkega terenskega spomenika predstavlja zaščito nekega
terena oziroma teritorija v zazidanem ali še prostem, to je v naravnem
ambientu, na katerem so danes povsem neopazni ali pa pod površino včasih le
deloma zaznavni arheološki ostanki (grobišča, stavbne ruševine, komunikacijski
objekti z vsem drobnim inventarjem itd.). Sem moramo uvrstiti seveda
tudi že prezentirane arheološke spomenike »in situ« ali tiste v novem ambientu,
ki pa jih je na slovenskem ozemlju razmeroma zelo malo. Poslednji so
vključeni v neposredni del nekega ambienta in jih vrednotimo običajno kot
javne kulturne spomenike ter so deležni posebne obravnave.
Sistematično varovanje potencialnega arheološkega zemljišča-spomenika v
obeh prostorskih ambientih se prične v osnovi z njegovo identifikacijo. Od tu
dalje izvirajo vsi nadaljnji ukrepi, ki jih določa Zakon o varstvu kulturnih
spomenikov, od prvih preventivnih ukrepov, ki so vse bolj pogosto sestavni del
urbanističnih programov, do odločbe o kulturnem spomeniku, ki predstavlja
temeljni pravni akt za kakršnokoli nadaljnjo obravnavo spomeniškega terena
(spomenika). Praktično vzeto, identifikaciji sledi topografska obdelava arheološkega
terena z izdelavo pripadajoče dokumentacije. Ta vsebuje poleg vseh
terenskih podatkov (obseg spomenika, situacijska slika itd.) tudi vso doslej že
obstoječo strokovno dokumentacijo ter druge znane podatke (vsebina spomenika,
časovna pripadnost, ohranjenost itd.) in predstavlja tako tudi osnovo za
vrednotenje (kategorizacijo) in režimsko zavarovanje spomenika z morebitnim
predlogom za vključitev v novo programirani ambient.
Razumljivo je, da zahteva vsak spomenik (arheološko zemljišče) individualno
obravnavo, saj je vezan na vrsto merodajnih faktorjev, ki so po svojem
značaju različnega karakterja. Vendar pa mora spomeniška dokumentacija vse-
73
Kamniti tlak z odtočnim
kanalom kot ostanka
objekta iz časov gotike
na Mestnem trgu v
Škof J i Loki
bovati vse omenjene elemente, sicer se ne samo zmanjša bistvo varovanja,
temveč se onemogoči ustrezna podoba ustaljenih spomeniško varstvenih načel.
Večletna praksa kaže, da je njihova medsebojna odvisnost odločilna za ustrezno
zaščito terenskega spomenika, ki jo, kot rečeno, na eni strani narekuje
spomeniški zakon, na drugi pa tudi objektivni lokalni faktorji, to je potrebe
današnjega časa. Za dosego cilja, ki naj bi v končni fazi zadostil spomeniškovarstvenim
načelom o zavarovanju kulturnohistoričnih ostalin v nekem srednjeveškem
kompleksu, pa je potrebno tudi natančnejše poznavanje historičnega
razvoja nekega prostora z vsemi doslej znanimi odkritji. Na tej osnovi nam je
šele mogoče podati varovalno režimsko shemo za tako področje, kakor tudi do
neke mere izdelati okvirni program predstavitve sožitja popolnoma različnih
histeričnih obdobij oziroma ohranitve in vključitve novo odkritih vrednot v
porajajoči se ambient.
Varovalni režim za zavarovanje arheološkega terenskega spomenika je za
celotno slovensko področje enoten in vsebuje tri stopnje. Vsaka stopnja varovalnega
režima zavaruje arheološki spomenik z določenimi varstvenimi merili,
seveda pa lahko predpisuje tudi posebna določila za eventualno njegovo ohranitev
»in situ« in podobno. Seveda je mogoče vsak varovalni režim, kot tudi
podano kategorizacijo spomenika z novo ugotovljenimi rezultati prekvalificirati
v nižjo ali višjo stopnja oziroma sprostiti spomeniške pogoje, kar seveda
opravi spomeniški organ sam ali s pomočjo za to posebej ustanovljene komisije.
Širše mestno področje Škofje Loke predstavlja z arheološkega stališča v
spomeniškovarstvenem procesu prav gotovo šele začetno fazo. Saj zaradi nezadostnih,
bolje rečeno le slučajnih raziskovalnih posegov, ki so po navadi v
urbanih celotah rezultati gradbenih oziroma urbanističnih preobrazb, ki pa so
tu bile izredno skromne, je poznavanje arheoloških ostalin in sploh zemeljskih
slojev le površno in seveda nedokončano. To pa je tudi eden glavnih vzrokov,
da doslej še ni mogoče zajeti celovitosti arheološke spomeniške problematike.
Popolnoma je razumljivo, da bodo nadaljnja raziskovanja na tem
prostoru korigirala marsikatero postavko v našem izvajanju. Po vsej verjetnosti
pa ne bodo posegla v samo bistvo ovrednotenja in našega razpravljanja
o obstoječem sj>omeniškem arheološkem potencialu.
74
Poudariti moramo, da se tu praktično prvič srečujemo z zaščito teritorija,
kjer pričakujemo predvsem najdbe visokega in poznega srednjega veka. Doslej
smo namreč ščitili predvsem arheološke ostaline, ki po svojem poreklu
niso presegale 11. oziroma 12. stoletje, in sicer iz preprostega vzroka, ker je
bila kulturna dediščina iz mlajših obdobij zavarovana predvsem po umetnostnozgodovinski
in deloma po etnografski strani. Vendar pa je praksa pokazala,
da smo iz več vidikov dolžni varovati na takem prostoru tudi zemeljske sloje,
ki so po navadi bogati z materialnimi ostanki, a so bili doslej pogosto zanemarjeni
in odvrženi. Ob tem smo dolžni naglasiti, da je drugod po svetu ta praksa
že dolgo ustaljena in da ne prinašamo v tem pogledu ničesar novega v spomeniško
in sploh arheološko dejavnost.
Pri odkrivanju ostankov srednjeveške arhitekture in drobnega gradiva,
iki jih hranijo zemeljske plasti, namreč uporabljamo identične, to je prave
arheološke metode, le da moremo tu s pomočjo zgodovinskih virov in drugih
podatkov, ki so po navadi za ta obdobja neprimerno bogatejša, lažje doseči
končni cilj, to je, da je na podlagi materialnih dokazov mogoče dopolniti eventualne
obstoječe stare vire in jim tako dati tudi po tej strani popolnejšo vrednost.
Podobno metodo uporabljamo tudi pri ohranjevanju oziroma prezentaciji
in vključevanju spomenika v novo nastajajoči ambient. Seveda se vsa dela
v tem primeru opravljajo v neposredni zvezi z umetnostnim zgodovinarjem,
kadar gre za njegov ožji delokrog, lahko pa tudi z etnografom, če se opravlja
raziskava etnografskega objekta, skratka s tistim strokovnjakom, čigar interes
Ostanki objekta Iz obdobja gotike na Mestnem trgu v Skofji Loki
75
Odkriti slavbni ostanki na dvorišču Loškega gradu
je primaren in kateremu pravzaprav služijo v osnovi tudi vsi, na ta način pridobljeni
rezultati.
Doslej je bilo po arheološki metodi v Škofji Loki odkopano in dokumentirano
na več mestih staro obzidje s stolpi in proučena zidna struktura. Na dvorišču
hiše na Mestnem trgu pa so bili odkriti ostanki javne stavbe (Komun),
ki pripadajo času gotike in jo lahko smatramo za edinstveni objekt tega časa
na naših tleh. Del tega objekta je tudi ohranjen in prezentiran pod obstoječimi
tlemi v obnovljenih prostorih te stavbe. Nadalje je treba omeniti izkop Poljanskih
vrat s kamnitim mostom preko jarka in stražnim stolpom, ki bodo
v prihodnje prav tako doživela delno rekonstrukcijo. Omeniti smo dolžni tudi
veliko pomoč arheološkega načina dela pri raziskavah najstarejših, danes že
prezentiranih ostankov na dvorišču na Loškem gradu, s čimer smo dodali
pomemben delež k poznavanju rasti grajske stavbe.
Ob teh raziskavah in odkopa vanj ih pa je prišla na dan množica drobnih
najdb od ostankov keramičnih posod vsakdanje uporabe do tako imenovanega
žlahtnega, salonskega inventarja, ki odraža na eni strani vpogled v samo materialno
življenje in socialni nivo takratnega prebivalstva, na drugi pa tudi
razvite trgovske vezi z bližnjimi deželami Italije in Avstrije. Vsekakor so
zanimivi tudi kosi raznih keramičnih pečnic z reliefno upodobljenimi znaki, pozlačene
ostroge, kosi orodja itd. Pred nami se torej vrsti gradivo, ki nam v
mnogočem pojasnjuje in osvetljuje takratni način življenja in tako ob pisanih
virih dopolnjuje historično podobo mesta v določenem obdobju njegovega predvsem
poznosrednjeveškega in tudi kasnejšega razvoja.
76
Vse to nas opravičuje, da posežemo, sicer s preventivnim, vendar sistematičnim
varovalnim režimom, ki naj bi bil prilagojen že ustaljenim arheološkim
zaščitnim merilom, tudi v obstoječa stara mestna jedra in sploh v srednjeveške
in druge kulturnohistcrične komplekse, ki so doslej izpadali iz arheološke
spomeniške dejavnosti, ter tako, z arheološkim načinom dela, sodelujemo
s konservatorji oziroma strokovnimi delavci drugih, prej omenjenih strok,
ki kot osrednji nosilci raziskovalne naloge tudi še z arheološkimi raziskovalnimi
metodami poskušajo doseči cilj, ki ga zahteva narava njihovega dela.
V našem primeru bi mogli glede na doslej znano topografsko obdelavo terena,
kakor tudi na podlagi raznih drugih obstoječih, bodisi strokovno neoporečnih
bodisi včasih tudi nepreverjenih podatkov, podati naslednjo arheološko zaščitno
shemo za širše območje Škofje Loke.
1. Mestni teritorij v nekdanjem obzidju in njegova neposredna okolica ter
območje Puštala in Kranclja naj bi varovali s tako imenovanim drugostopenjskim
režimom. Tu bi bila potrebna pred vsakim posegom v zemljišče predhodna zaščitna
raziskava. Na podlagi rezultatov raziskave pa se odloči, ali se zavarujejo
le drobne najdbe in izdela potrebna dokumentacija, medtem ko se lokacija
ali odkriti ostanki objekta sproste spomeniških pogojev. Lahko pa se odkopane
arheološke in druge kulturne nepremične ostaline ohranijo in prezentiraja
»in situ« ter vključijo v nov ambient.
2. S tretjim varovalnim režimom, ki temelji na stalnem spomeniškem nadzoru
nad vsakim zemljiškim posegom, ko se ob najdbi začasno prekine z
gradbenimi oziroma zemeljskimi deli, ogroženi teren pa sistematično razišče in
izdela potrebna dokumentacija, naj bi ščitili področje v Binklju (antična lokaliteta)
in del Stare Loke (področje najstarejšega zazidalnega območja). Seveda
pa je treba naglasiti, da velja za ostala področja, ki niso vključena v ta varovalni
sistem, tisti člen zakona o varstvu kulturnih spomenikov, ki zavezuje
vsakega najditelja arheološke najdbe, v našem primeru tudi kulturnohistoričnega
predmeta ali objekta, da to takoj prijavi pristojni spomeniški službi, ki
izvede nadaljnje ukrepe za zaščito novoodkrite arheološke ostaline.
Pozlačeno bronasto streme z
okrasnim motivom
vgraviranlm Kos barvno olcrašenega krožnika z letnico 1583
77
z uveljavitvijo tega varovalnega sistema, bi se dokončno odpravilo uničevanje
najdiščnih ostankov (katerim, kot rečeno, v preteklosti ni bila posvečena
skoraj nobena ali pa le zelo majhna pozornost), kar se tako pogosto pojavlja
ob raznih prekopavanjih, zlasti na starih mestnih območjih in drugih historično
zanimivih kompleksih. S stalnim nadzorom pri izkopih bi se z dokumentacijo
zemeljskih slojev ugotavljal razvoj nekega področja v določenem času in
na podlagi sinteze zbranih podatkov lahko podal razvojni proces pred obstoječim
zazidalnim sistemom. In končno, s sistematičnim režimskim programom
bi bilo mogoče predvidevati tudi vključevanje pomembnejših nepremičnih
ostankov v novo okolje in tako obogatiti kulturno dediščino z novimi kvalitetnimi
historičnimi spomeniki.
R e s u me
LA PROTECTION DES COUCHES DE TERRE CONTENANT LES RESTES DES
CULTURES ANCIENNES SUR LE TERRITOIRE DE SKOPJA LOKA
Pendant la demiere decennie, rAssociation pour la sauvegarde des monuments
et des objets archeologiqu6S a pris directement part a Tevolution de Furbanisme et
des constructions sur notre territoire. Entre autre, on a elabore un systeme de
mesures preventives avec leguel on est en etat de proteger et d"exposer convenablement
les monuments archeologiques locaux soit dans le milieu urbain soit ailleurs.
Dernierement, 1'Association a inclu dans ses ressorts la protection des couches de
terre contenant les restes provenant des epoques historiques moins reculees que
jusqu'ici, elle ne prenait pas en consideration de ce point de vue. Done il est comprehensible
qu'on se serve d'une methode fixe de protection des monuments arche-
Qlogiques sur le territoire de Skofja Loka, ou Ton a pu discerner, a la base des connaissances
actuelles de son patrimoine historique, plusieures zones potencielles a
etre protegees.
On peut inclure toute la partie de la ville dans les murs anciens et la partie de
Krancelj et de Puštel dans le deuxieme regime de protection assez rigoureux. Celui-ci
exige des recherches archeologiques obligatoires avant toute intervention sur le
terrain et insiste sur une possibilite evantuelle d'exposer les resultats des fouilles.
Le troisieme regime de protection qui controle toute fouille du terrain et y fait des
recherches en cas de decouvertes, comprend le territoire de Binkelj et une partie de
Stara Loka. Le but que se propose cette protection systematique est avant tout de
slopper finalement la destruction non systematique des restes culturels surtout ceux
plus recents et de pouvoir etablir un proces d'evolution de Tagglomeration, de situer
les trouvailles dans le nouveau milieu ainsi que d'aider moyennant les methodes
d'archeologie d'autres conservateurs experts, specialement historiens d'art a reussir
dansi leur travail.
78