Mnogo prepocasi Sv. Marjeta ob P., 8. okt. Zadnji »Gospodarjev" pocflistek ,,PrgaCev oč« prerokuja" smo čitali z izvunrednim zaiiinKanjem. Kar je prerokoval PrgaČev o6e, se sedaj izpolnuje. Hudo je za nas kmete, hudo. A bilo bi lahko mnogo Bolje, ako bi oblasti upoštevale naše želje. Veliko sitnosti nastane posebno radi tega. ker •biasti naše vloge in prošnje vse prepočasi rešujejo. Naj navedem samo nekaj slučajev: 1. Dne 2. oktobra sem po ob&ini poslal na, manborsko glavarstvo (žitni oddelek) karto za mlin, da jo potrdi. Danes, po preteku enega tedna, še karte vedno nimam v rokak. Gospodinja je sitna in zabasrlja, ker nima ne praiu moke pri liiši, otroci pa joftejo in hočejo kruha. V mlin pa poprej ne smem peljati, dokler mi komisijonar g. Urban ne da karte za mlin. Otroci mi vidno hirajo, ker morajo jesti skoro sam krompir, bob in ližol. Zakaj se vendar karte za mlin hitreje ne potrdijo? 2. Moj sosed je iniel bolno tele, ki na noben način ni bilo za pleme. Dne 13, avgusta je po obfiini prosil na glavarstvo za klavno dovoljenje. Mož je čakal in čakal, a dovoljenje je srečno priromalo v našo 'dve uri od Maribora oddaljeno otffiino po preteku celih 13 dni, ko je tele že skoro crknilo. Bilo ga je sama kost in koža. Mož je med tem hodil dvakrat v Maribor, a ni nikdar našel g. živinozdravnika doma. Imel je škode pri teletu in na potih najmanj svojih 30—40 K. 3. V bližnjem St. Petru je dobil nek pbsestnik brzojavno poročilo, da mu leži edini sin v Gradcu na smrtni postelji. G, župan mu je takoj dal legitimacijo, ki je potrebna, da se dobi potni list. Na glavarstvu pa je moral dva dni čakati, precSno so mu izpolnili potni list. Ko se je pripeljaJ v Gradec, je bil sin že — pokopan. 4. Jareninski vinogradnik je prosil za kristaJni sladkor, d!a bi si napravil nekoliko petijota, ker mu primanjkuje pijače za delavce. Prošnjo je odposlal zadnje dni meseca septembra, a včeraj -jni je pa pravil, da š& ni dobil ne odgovora in ne sladkorja. Ker je moral med tem časom v vinogradu pobrati, jo moral napraviti petijot brez sladkorja. Takih sluCajev je gotovo še celo kopico. Pabo kdo rekel: ,,E, kaj boste kmetje zabavljali in se pritoževaJi radi počasnega reševanja prošenj in vlog, ko ne veste, koliko dela je sedaj v uradib." Dobro, mi kmetje v^mo, da imajo ivadniki danes mnogo dela, a to tudi vemo, da si uradi mnogo dela &e sami napravijo. Vse se skuša na široko in obftirno ter na strogo pisarniško izpeljati, a. nazajanje je cela re6 tako zamotanat, jda se gospodie sami več ue spoznar jo. Ko ae rešujejo kmetske vloge, bi naj gospodje uradniM upoštevali, da je treba najprvo kmetu pomaeati, saj je on posebno v sedanji vojski zares glav- ni steber države in da.j« glavjio moS naši slavni armadi.