Razgled po šolskem svetu. — ftospodinjstTO t ljndskl šoli. TrgoTsko ministrstvo namerava y kratkem izdati posebne predpise, ki se bodo nanašali na izobrazbo učiteljic y gospodinjstvu. Seveda ni to ministrstvo y Aystriji, temveč y Nemčiji. — Berlinskt mestni zastop je dovolil za I. 1907. sl^deče vsote za *olske namene : Za pouk v plavanju 8000 mark, za nadzorovanje pri otroških igrah 7000 naark. — 27.000 mark pa je dovolil onim učiteljem kot nagrado, ki hočejo prostovoljuo nadzorovati otroke y prostih popoldnevih pri raznih skupnib igrah. In pri naa?! —e— — Gledališke predstave za učence. V Danzigu obstoja nDruštvo za prirejanje gledaliških predstav za šolsko mladino." —a. — Avstrijske meščanske šole. V Aystriji je sedaj 1033 meščanskih šol in 19 429 ljudskih šol.' L. 1870—71. je bilo na Češkem 21 naeščanskih šol, danes jih je 524, na Dolenjem Avstrijskem 17, sedaj 173, na Morayskem 4, sedaj 170, na Gorenjem Aystri.jskem 4, danes 14. Naibolj se je razfila meščanska šola y desetletju 1890—1901, ko jih je priraslo skoraj 100% ; I. 1889. jih je bilo 442, 1. 1900 pa že 822. Dčiteljstvo proti šolskim reselicam. Učiteljsko društvo v Draždanih je spreHo na svojem občoera zboru to-le resolucijo: Učiteljstvo ne more nikakor priporočati šolskih veselic, in sicer iz sledečih vzrokov: 1. Moderne šolske ye~eliee niso vp6 strogo šolske veselice, teroyeč ljud^ke. 2. Šolarske veseliee so predrage za dotične šole, oziroma starše y primeri s koris.jo teh veselic. 3. čas, ki se porabi za pripravo teh veselie, bi ae lahko veliko korist»ej • porabil za pouk. 4. Ob času priprav za take veselice so otroci skoro nedostopni za pravi pouk, zakaj njih pozornost je takorekoč osredotočena le na to veselico. 5. S prirejanjem takib veselic se zbuja le napuh in zavist. —v— — Potoralne šole. Le Bulletin de 1' Asseciation de la Presse de d' Euseignement prijavlja podrobnosti o poseboi navadi uekaterih švicarskih vasi. Tuiutam se prebivalci gorskih vasi 8pomladi selijo v doline, da si tamkaj poiščejo dela, jeseni pa se zoppt vroejo y gore. Tak? sta n. pr. občiui Chaudohi in Saint Luc poleti popolnoma prazui in vsi prebi?alci se nahajajo tudi s svojo šolo v ob^ini Murraz. Torej potovalna šola v pravem poraenu besede, — Protl poljskim šolam na Buskem. Vrhovni guveruer y Varšavi je dal yeč poljskih šol v mestu zatroriti ter je zagrozil, da zapro sploh vse poljske šole, ako bodo Poljaki nadaljmli bojkot proti ruskim državnira šolani. — 4 mllljone za šole. V Stokholmu je umrl trgovec Sunedahale, ki je zapustil y oporoki za Ijudsko šolstvo 4 milijone kron. Naučni minister je denar prejel ter takoj začel snovati potrebne šole. — Štrajk na rsenčilišču. Štrajkati so začeli slušatelji mediciue na levovskem vseučilišfcu zaradi nezadostnib proatorov. — Denarno stanje srbskega ,,UčItcljskega ndruženja" y preteklem letu : Dohodki 17.23556 dinarjev, stroškov 12 304 05 diaarjev, čistpga dobodka je bilo 3.931 51 dinarov. Imovine ima ^Učiteljsko udruženje" skupno 144.876-08 dinarov. —a. — ŠteTilo članor nUčiteljaka udruženja" v kraljevini Srbiji je bilo v pretečenem upravnem letu sledeče: častnih 11, dobrotoiko? 35, ustanovnikov izven učiteljstva 289, uatanovnikov učitelje? 403, pravih društvenikov 553. Skupno 1291. —a. — Proti nemšMnt t Oallclji. V Levovu je bil velik shod, ki je sklenil zahtevati od deželnega zbora, da se nemščina ne bo ve6 ufila v galiških Ijudskih šolah ter se tudi pri sprejemnih izpitih za gimnazije ne bo več zabtevalo nemščine. — Madjarske šole. Devet novih šol se je odprlo na Hrvaškera za vlade barona Raucha tekom treh mesecev. Madjari postopajo tako predrzno, da pričenjajo že zahtevati, naj se zapirajo hrvaške šole. To seje zgodilo v Ereštelorcu, kjer so Madjari naredili na vlado prošnjo, naj zapre hrvaško šolo. — Docent na Tseučilišču t Wa8hlngtonu je postal bivši duhovnik djakovske škofije dr. Artur Hfibaeh, ki je prestopil k protestantizmu.