MARJAN ROZANC V ZBIRKI INTERPRETACIJE
Nova revija si je zamislila knjižno zbirko, v kateri bi različne slovenske književnike štu-dijsko obdelali znani domači kritiki in eseji-sti. Prva knjiga te zbirke je posvečena Mar-janu Rožancu (1930-1990).
Knjigo je pripravi! in uredil Aleksander Zorn, v njej pa sodelujejo poleg urednika še naslednji avtorji: Jani Virk, Tomo Virk, Manca Košir, Edvard Kovač, Marko Ur-šič, Marko Pogačnik, Drago Bajt, Goran Schmidt in Taras Kermauner. Knjigo do-polnjujejo še imervjuji, ki so jih z Rožan-cem imeh Manca Košir, Andrej lnkret in Branko Hofman in so bili pred tem te objavljeni v revijah. Zanimivi sestavek »Večer s Studemi na Gerbičevi 51 a« pa je lasino Roiančevo pričevanje o 60. letih. Knjigo zaključujejo Rotančevi biografski in bibliografski podatki.
Ker je opus Marjana Rotanca dokaj ob-seten (samo njegovih samostojnih lepo-slovnih in esejisličnih knjig naštejemo kar 22!), se posamezni imerpreti niso ukvarjali scelotnim Roiančevim delom, ampak s po-sameznimi vidiki ali izseki njegovega dela. Vsestavku »Biti in Ijubiti: nemara pisati« je Aleksander Zorn obdelal avtobiografski opus Marjana Roianca, ki je za avtorja močno značilen, za najboljše svoje lovrstno delo roman Ljubezen pa je dobil avtor celo nagrado Prešernovega sklada (ta roman izjemno pritegljivo pripoveduje o Zeleni jami pred 2. svetovno vojno in med njo. doživel pa je tudi kakovoslno filmizacijo).
rosebej velja ometuti se prtspeveK Mance Košir (Ženska ali iskanje Bogal: erolika in bogoiskateljstvo sta namreč ned-vomno vidni Roiančevi določenosii. D\a pogleda na Roiančevo verništvo podajata Marko Uršič (Samola in skupnosl: Marjan Roianc kot krščanski gnostik) in Marko Pogačnik (O pojmu »dobrega hudiča«). Taras Kermauner pa nam v spisu »Roianc v obdobju Revije 57 in Perspekliv« prikaie ne le avtorja, marveč tudi okoliščine teda-njega časa (konec 50. in začetek 60. let). Morda velja lu spommti vsaj na afero z Ro-iančevo igro Topla greda (njena lema je bila socialistično kmetijstvo!). Krstno pred-stavo le igre leta 1964 je nasilno prekinilo »ogorčeno Ijudslvo«, pripeljano s podeielja v Ljubljano. lgra sama pa je bila lakn rekot »zuprla« do leta 1990, ko je slednjič izšla v knjigi. Prav zares, knjige (in igrel imajo svoje zelo specifične usode.
Andrijan Lah