Poštnina platana v gotovini 1
ODVETNIKA PISARNA
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO
štev. 5.-7.	V Mariboru, mesca julija 1927.	Leto XIV.
= Izhaja vsak mesec. ==■ Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
Uredništvo in upravništvo Wildenrainerjeva ul. 15/III. Dopisi morajo biti podpisani ■ ....In frankovani. .
Sklepi
občnih zborov Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, dne 12. junija 1927 in I. krajevne skupine v Ptuju, dne 19. junija 1927.
Čestitke k jubileju.
Letos obhaja Reichsverband der Advokaturs-und Notariatsangestellten Oesterreichs in Wien pomemben jubilej svojega 20-letnega obstanka.
Izrekamo ob tej priliki Reichsverbandu — kot prvoboritelju za povzdigo stanu odvetniških in notarskih uradnikov — prav iskrene čestitke, ter se pridružujemo tozadevnim čestitkam in izvajanjem v majski številki »Odvetniške pisarne« ter z veseljem in solidarnimi čustvi jemljemo na znanje zanimivo vsebino majske jubilejne številke »Organisation«, v kateri so objavili svoje spomine — glede preteklosti in razvili strokovne načrte za bodočnost — odlični predstavniki raznih sorodnih društev in zvez.
Naša brezposelnost in državni vpokojenci.
Vsled vedno večjega pritoka mladega naraščaja in množečih se odvetniških pisarn, pričela je tudi v naši stroki naraščati brezposelnost, ki jo vgotavlja ne le naše društvo, temveč tudi Delavska zbornica in Borza dela.
Nedopustljivo je ravnanje onih odvetnikov in notarjev, ki v očigled splošnega položaja poklicnih odvetniških in notarskih uradnikov na njih mesta nastavljajo državne vpokojence, ki so itak s pokojnino in draginjskimi dokladami za eksistenco preskrbljeni, medtem, ko brezposelno poklicno odvetniško in notarsko uradništvo brez vseh sredstev s svojimi družinami vred strada.
Prosimo prizadete odvetnike in notarje, da v najkrajšem času odpustijo iz svojih pisarn državne pen-zijoniste ter nastavijo poklicno odvetniško in notarsko uradništvo, katero je v tej stroki dobro kvalificirano in je na razpolago.
Pristojne oblasti, kakor Odvetniško, Notarsko in Delavsko zbornico. Pokojninski zavod in druge v poštev prihajajoče oblasti pa prosimo, da nas v tem podpirajo ter na ta način ublažijo brezposelnost v naši stroki.
Sedemurno uradovanje in stalnost osobja.
Od leta 1919 dalje se opaža v naši stroki napredovanje v kvalifikaciji in stalnosti osobja. Med člani vidimo precejšnje število uradnic, zlasti pa starejših uradnikov, kateri so od leta 1919 dalje uslužbeni v jed-ni in isti pisarni ter so nepretrgoma člani našega društva.
Za vse uradništvo v tej stroki je bil dosedaj uveden 7-urnik, ki se je cela desetletja dobro obnesel.
Pri dobro kvalificiranemu in stalnemu uradništvu pa sploh ni povoda za tozadevno spremembo.
Glasom pritožb delate 2 pisarni tozadevno izjemo in ste upeljali v pisarno 8-urnik, češ, da osobje ne prihaja pravočasno v pisarno in da v uradnih urah ne stori vedno svoje dolžnosti.
Da se ne bi na ta način ogrožal dosedaj veljavni 7-urnik, opozarjamo prizadeto uradništvo, naj se v polni meri zaveda svojih dolžnosti nasproti pisarni, naj bode točno v prihajanju v urad, kakor tudi pri izvrševanju posameznih pisarniških izdelkov. Dotič-ne šefe pa prosimo, da tozadevno ne delajo izjem ter naj bodo tudi v tem vprašanju solidarni z večino odvetnikov in notarjev in upeljejo v svojih pisarnah zopet 7-urno uradovanje.
Numerus clausus in zakon o odvetnikih.
Zahvaljujemo se Ekspozituri Delavske zbornice in Borze dela v Mariboru, ki se je bavila na skupni seji dne 27. maja 1927 o brezposelnosti in o sredstvih, kako izboljšati naš položaj.
Odobrujemo v polnem obsegu na dotični seji sprejete zaključke in na Odvetniško-, Notarsko-, Delavsko zbornico ter druge pristojne faktorje odposlano »Opozoritev odvetniškega in notarskega urad-ništva pred uzaknitvijo odvetniškega zakona in iz-premenitvijo odvetniške in notarske tarife«, ter se tozadevnim izvajanjem, zlasti nasvetu, da se glede odvetnikov uvede »numerus clausus«, priključujemo. Statistika kaže, da se je število odvetnikov v zadnjem desetletju od leta 1917 podvojilo, da pravna opravila padajo in da je vsled tega ogrožena eksistenca številnih odvetnikov in notarjev, še bolj pa poklicnega odvetniškega in notarskega osobja, ki se vsled množečih odvetniških pisarn in pomanjkanja zadostne klijen-tele odpušča, tako, da sedi v kaki pisarni odvetnik sam brez vsakega osobja, mnogo pa imamo takih pisarn, kjer uraduje šef z edino strojepisko.
Numerus clausus je za odvetnike in osobje nujno potreben ter se naj gg. odvetniki za to vitalno vprašanje prav resno zanimajo.
Naše organizacije in Delavsko zbornico pa prosimo, da na pristojnih mestih pravilno naslikajo žalosten položaj, ki ga številne odvetniške pisarne kažejo in naj pospešijo omejitev naseljevanja odvetnikov po krajih, kjer očividno ni krajevne potrebe za novo advokaturo.
Splošni podporni fond zveze.
Osnutek poslovnika za Splošni podporni fond Zveze privatnih nameščencev v Ljubljani z dne 26. aprila 1927 se odobri.
S. P. F. ima supergarancijski značaj. Osnovna glavnica iznaša 20.000 Din, ki je že položena od raznih obrokov za brezposelne od strani Delavske zbor-
nice. Nadaljno zbiranje fonda se vrši po organizacijah, včlanjenih v Zvezi, s tem, da se za člana pobira mesečno 1 Din ter Zvezi skupno za vse člane plačuje četrtletno nazaj. Pravico do uporabe S. P. F. imajo le člani zveze po enoletnem članstvu, ako so potom lastne strokovne organizacije redno izvrševali svoje članske dolžnosti.
Lasten društveni fond za brezposelne.
Ustanovi se lasten društveni fond za brezposelne. Ta fond se zbira iz prispevkov, katere razdeljuje Delavska zbornica za brezposelne potom Zveze, v kolikor odpade proporčna kvota na naše društvo. Nadalje iz daril, izrednih prispevkov in ev. dotacije iz društvene blagajne, ako to sklene občni zbor. Dohodki tega fonda se naložijo na posebno društveno knjižico s zaznambo »Lasten društveni fond za brezposelne«.
Pravico do uporabe društvenega brezposelnega fonda imajo le člani in članice, ki so bili nepretrgoma včlanjeni 2 leti v društvu ter so redno izvrševali članske dolžnosti. Odboru se naroča, da sestavi tozadevni poslovnik.
Lasten pogrebni fond.
Ustanovi se društven »Lasten pogreben fond«. Kot osnovno glavnico dotira društvena blagajna z današnjim dnem znesek 10.000 Din, beri: Desettisoč dinarjev, kateri znesek se odpiše od knjižice društvenega imetja, naloži v posebno knjižico na društveno ime s pristavkom »Lasten pogreben sklad«. Nadaljni fond se zbira na ta način, da 1. plača vsak reden član-ica (vštevši krajevne skupine) ob vsakem novem letu v ta fond znesek 10 Din, 2. da ob smrti vsakega člana ali članice prispevajo vsi redni člani in članice osrednjega društva ter oni krajevnih skupin v ta fond znesek 10 Din. Nadalje 3. darovi, 4. volila itd. V potrebi dotira ta fond društvena blagajna po sklepu občnega zbora.
Odboru se naroča, da izdela tozadevni poslovnik in naj prevladuje načelo, da ima pravico do uporabe tega fonda v prvi vrsti članstvo, ki je 10 let nepretrgoma včlanjeno v društvu, če je redno vršilo društvene dolžnosti. Tak član-ica dobi v slučaju smrti v ime pogrebnine najmanj znesek 1000 Din, beri: Tisoč dinarjev. Glede pogrebnine za umrle člane s krajšo člansko dobo sklepa od slučaja do slučaja društveni odbor. Kdor ne more izkazati vsaj 5 letnega članstva, ali je s članskimi prispevki napram društvu v zaostanku več kot pol leta (ako ga odbor na prošnjo v bolezni ali brezposelnosti plačila prispevkov ni oprostil), nima pravice do uporabe pogrebnega fonda. Odbor zamore v upoštevanja vrednih slučajih drugače sklepati. Sklep obvelja, ako zanj glasuje a/8 navzočih odbornikov.
Tiskovni fond.
Že obstoječi tiskovni fond se sestavlja:
a) iz naročnine ?a »Odvetniško pisarno«, b) daril, c) prispevkov Delavske zbornice za kulturne in prosvetne namene in sicer od one kvote, ki odpade na naše v Delavski zbornici registrirano društvo, č) dotacije iz društvene blagajne.
Evidenca različnih fondov.
Radi enotnega blagajniškega uradovanja in skupnega denarnega prometa, vodijo se vsi blagajniški posli v jedni blagajniški knjigi. S posebno razpredelnico pa je voditi blagajniško stanje posameznih fondov, tako, da je vsak čas možen natančen pregled
vsakokratnega stanja posameznega fonda in možna takojšnja sestava tozadevnega poročila na Zvezo in Delavsko zbornico.
Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani.
Pozdravljamo »oživljenje« Zveze, ki se od seje dne 14. novembra 1926 dalje vsestransko povoljno razvija in intenzivno deluje na skupnem programu vseh privatnih nameščencev, kakor je to pokazal občni zbor v Ljubljani dne 6. marca 1927 in kakor to posnamemo iz »Organizatorja«, ki zopet redno izhaja.
Odobrujemo izjave našega predsednika, katere je podal v imenu našega in celjskega društva na občnem zboru zveze dne 6. marca 1927, kakor so priobčene v »Odvetniški pisarni« za maj 1927.
II. Krajevna skupina v Murski Soboti.
Pozdravljamo našo najmaljšo sobojevnico, II. krajevno skupino v Murski Soboti, ustanovljeno dne 5. decembra 1927. Zahvaljujemo se njenemu predsedniku tov. Ludcviku Cvetko, pis. ravnatelju v Murski Soboti za negovo poročilo o 5-mesečnem delovanju ondotne skupine in za pozdrave. Želimo, da bi se tudi I. skuoina ugodno razvijala, kakor se razvija I. skuoina v Ptuju, da bodemo zamogli pokazati vsestranski napredek odvetniškega in notarskega urad-ništva po mariborski oblasti.
Ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru.
V smislu sklepa skupščine Delavske zbornice imenovan je bil Ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru sosvet obstoječ iz 3 članov delegiranih od Delavske zbornice iz 3 najmočnejših klubv. Člani sosveta so: Josip Ošlak iz kluba Strokovne komisije (socialdemokrat), Andrej Semenič iz krščansko-socijalnega kluba in Dragotin Gilčvert iz Narodnega kluba (S. D. S. in N. S. S ). Uradni vodja je g. Čeh. Pri prvi seji dne 13. decembra 1926 bil je sklenjen dogovor, da predseduje sejam vsakokrat drugi sosvetnik, tako, da se zaporedno menjajo. Naročilo se je razno časopisje in revije vseh vrst. Seje se vrše mesečno v uradnih prostorih Rotovški trg ter se je z intervencijami, vlogami in na drug način storilo mnogo v prid delavstva in nameščencev.
Vabimo, da člani pridno obiskujejo tozadevno čitalnico na Rotovškem trgu, kier so brezplačno na razpolago poleg raznovrstnega dnevnega časopisja v raznih jezikih, tudi revije strokovne vsebine.
Med mestno občino v Mariboru in Delavsko zbornico se vrše pogajanja, da bi se skupno pod imenom Delavske zbornice (ali kakor koli) sezidal v Mariboru »Delavski dom« s orostori za strokovne organizacije, kjer bi dobilo tudi naše društvo prepotrebne lastne prostore.
Želimo, da bi se tozadevni načrti čim preje uresničili, da bi se v Mariboru kmalu dvigal »Delavski dom«, kakor bo še to iesen krasila Ljubljano novo sezidana palača' »Delavske zbornice«.
Pokojninsko zavarovanje.
Dne 4. julija 1926 vršil se je v Ljubljani IV. redni občni zbor Pokojninskega zavoda. Delegat Dragotin Gilčvert je v imenu našega društva dogovorno z bratskim celjskim društvom stavil predlog, tičoč se spremembe plačilnih razredov, odnosno povišanja zavarovanja ter znižanja prispevkov, kakor je bilo to objavljeno v »Odvetniški pisarni« pro september 1926.
Občni zbor se strinja s tozadevnim izvajanjem in prosi delegate, da penzijsko zavarovanje tako prikro-
jijo, da se bodo vpokojencem za slučaj starosti ali dokazane invaliditete izplačevali taki zneski, da bode zasigurana njih eksistenca.
Tehnična stran v tem pogledu je pridržana zakonodajnemu odboru in tehničnemu uredništvu Pokojninskega zavoda.
Odobrujemo vsebino vloge Saveza privatnih na-mještenika, podružnica Maribor, Saveza bančnih uradnikov podružnica Maribor in našega društva, odposlano po medstrokovnem odboru, Pokojninskemu zavodu v Ljubljano radi izmenjave oskrbnika palač Pokojninskega zavoda na Kralja Petra cesti v Mariboru. Zahtevamo, da obvelja pri Pokojninskem zavodu glede vseh njegovih objektov princip, da se imajo vse stavbe Pokojninskega zavoda upravljati edino po privatnih nameščencih ter so upravitelji iz vrst državnih uradnikov odnosno upokojencev izključeni.
Prosimo za skorajšno ugodno rešitev tozadevne vloge od 1. januarja 1927, katere upravni odbor Pokojninskega zavoda še vedno ni rešil.
»Odvetniška pisarna« in »Organizator«.
Ker dobiva naše članstvo vsak drug mesec »Organizator«, glasilo Zveze društev privatnih nameščencev za Slovenijo, ki donaša strokovne članke, tičoče se zasebnih nameščencev na sploh, n. pr. poročila o pokojninskem in bolezenskem zavarovanju, razprave o gibanju posameznih društev itd. in v »Organizator«^ ni dovolj prostora, da bi se za vsako stroko obširnejše razpravljalo, naš pokret pa želi obdržati in izboljšati dosedanjo smer, bodemo tudi v bodoče izdajali lastno glasilo »Odvetniško pisarno«, ki se bode zamogla z ozirom na vsebino tovariša »Organizatorja« posvetiti bolj lastni strokovni strani, namenjeni v glavnem odvetniškemu in notarskemu osobju.
Izkaznice s fotografijo.
Odboru se naroča, da pribavi platnene članske izkaznice, katere bodo, opremljene s fotografijo, služile članom kot legitimacije za vozne olajšave po železnicah in za znižanje cen pri kino, gledališčih itd., kakor so deležni tozadevnih olajšav člani nekaterih drugih društev in zlasti uradniki. Nabavne stroške teh legitimacij mora članstvo povrniti.
Članski prispevki.
ostanejo tudi v bodoče v oni višini, kot dosedaj. Povišajo se pri vsakemu članu mesečno le za 1 Din kot novi prispevek za Splošni podporni fond Zveze.
Razpredelnica
prispevkov rednih članov.
Kateg.	Mesečna	Člana-	Tisk.	S.P.F.	Skupaj	Ostane	
	plača	rina	fond			društvu	zvezi
I.	do 1250 D	5	5	1	11	8	3
11.	od 1250 D\ do 2000 D j	8	5	1	14	11	3
III.	nad 2-00 D	10	5	1	16	13	3
Članarina se zvišuje po plačilnih razredih. Za tiskovni fond se je tudi dosedaj pobiralo 5 Din, od kojih mora društvo odposlati Zvezi mesečno za vsakega člana 2 Din (1 Din za zvezni prispevek, 1 Din za naročnino »Organizatorja«, tako, da od pobranih 5 Din ostane društvu za tiskovni fond le 3 Din. Od sedaj naprej bode društvo pošiljalo Zvezi tudi prispevek za S. P. F., toraj 3 Din od skupnih prispevkov mesečno za vsakega člana. Za podporne člane ostane mesečna podpornina 5 Din. Prispevek za tiskovni fond 5 Din, skupaj 10 Din.
Pismene prijave in odjave članstva.
Ker je društvo obvezano, Zvezi poslati vsak mesec od vsakega člana 3 Din, moramo vztrajati na pismenih prijavah in odjavah članov. Do pismene odjave mora vsak član plačati celotne na njega pripadajoče članske prispevke. Pripomnimo, da mora društvo Delavski zbornici, kjer je registrirano, podati vsako leto pravo stanje članstva, statističen pregled denarnega prometa itd. Še le na tej podlagi zamorejo biti redno vodjene strokovne organizacije deležne od Delavske zbornice podpor za brezposelne in prispevkov za kulturne in prosvetne namene.
V	Mariboru, dne 12. junija 1927.
Tajnik:	Predsednik:	Blagajnik:
Šteian Medved. Dragotin Gilčvert. Franjo Moškon.
V	Ptuju, dne 19. junija 1927.
Tajnik:	Predsedniki	Blagajnik:
Bogo Christof. Janko Likar. Olga Weinhart.
Osrednji odbor
Društva odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Mariboru dne 22. maja 1927 o priliki 75-letnice odbornika Jankota Lorber in 50-letnice predsednika Dragotina Gilčvert.
Od leve na desno na sliki: Sedeči
Moškon Franjo (blagajnik), Ranter Mici (blag. nam.), Gilčvert Dragotini (predsednik), Kotnik Anica (tajn. nam.), Planinšek Martin (popredsednik). Stoječi: Odborniki: Jančar Ciril, Lorber Janko, Jezovšek Vladimir (notarski kandidat), Ho^chitz Karol, Medved Štefan (tajnik) in Kež-man Franjo.
Numerus clausus za advokaturo.
Fri današnji seji sosveta Ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru se je na prošnje tozadevnih strokovnih organizacij sklepalo glede socijalnega in gmotnega stanja odvetniškega in notarskega uradništva po mariborski oblasti in o sredstvih, ki naj bi omilila brezposelnost v tej stroki.
Soglasno se je sklenilo odposlati na Delavsko, Odvetniško in Notarsko zbornico v Ljubljani, ter narodne poslance sledečo
Opozoritev:
Odvetniško in notarsko uradništvo pred uzakonitvijo odvetniškega zakona in izpre-menitvijo odvetniške in notarske tarife.
Za podlago se je privzelo sledeče številke:
Po Sloveniji uraduje nad 500 odvetniških in notarskih nameščencev po 245 odvetniških in notarskih pisarnah na 67 sedežih. Od teh odpade na
ljubljansko oblast	101	odvetnikov	na	13	sedežih
mariborsko oblast	95	»	»	15	»
ljubljansko oblast	25	notarjev	»	21	»
mariborsko oblast	24	»	»	18	»
Skupaj 245 odvetnikov in notarjev na 67 sedežih.
Število odvetnikov in notarjev ter sedežev bode točno kontrolirati potom Odvetniške in Notarske zbornice v Ljubljani, točno število odvetniškega in notarskega uradništva pa potom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Na podlagi tozadevne statistike bode zamogel Pokojniski zavod v Ljubljani natančno ugotoviti, koliko uradništva tega sloja je zavarovano pri Pokojninskem zavodu, in Delavska zbornica bode na tej podlagi zamogla dognati, koliko oseb je nameščenih po teh pisarnah, ki ne plačuje zavarovalnih premij pri Pokojninskem zavodu.
V diferenci med tozadevnim izkazom od strani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in izkazom Pokojninskega zavoda bode možno dognati ono število uradništva po odvetniških in notarskih pisarnah, ki pokojninskemu zavarovanju ni podvrženo, bodisi da so vsled mladosti ali pa radi prekoračenja starostne dobe izvzeti od pokojninskega zavarovanja, ali pa so državni penzijonisti, ki dobivajo pokojnino od države, čeravno aktivno služijo po odvetniških in notarskih pisarnah.
Ugotovljena pa bod% na ta način tudi pretežna večina onega uradništva v tej stroki, katera si je izbrala to službovanje kot stanovski poklic, se v istem strokovno izobrazila ter specializirala, tako, da je prestop v druge poklice zelo težaven in združen z velikimi neprilikami ali pa sploh nemogoč. Pri starejšem uradništvu, ki je bilo v tem poklicu vzgojeno in je služilo po odvetniških in notarskih pisarnah od mladosti (ko je zapustilo šolsko klop), bi prememba poklica po idosluženih 15 ali celo 30 letih pomenila težek udarec, v slučaju popolne brezposelnosti pa sploh uničenje življenske eksistence dotičnih družin.
Ker zahteva službovanje v privatnih uradih sko-ro v vsaki stroki posebno za dotično stroko specijalno znanje, kar se nanaša zlasti na odvetniško in notarsko uradništvo, potrebno je, da se ob sprejemanju in odpuščanju poklicnega osobja vsestransko kalkulira.
Socijalne institucije in zakonodaja pa naj ustvarja življenske predpogoje, da bode zamogla dotična panoga ono število nameščencev tudi obdržati, katerih zaposlitev je za dotičen obrat predvidoma potreben.
Zlasti za advokaturo in notarijat bi moral obveljati princip, da te pisarne ne morejo vršiti svojih raznovrstnih poslov, ako nedostaja dotičnim šefom zadostno število izvežbanega poklicnega osobja.
Da pa si nameščenstvo zamore izbrati to stroko kot svoj poklic, morajo biti ustvarjeni predvsem živ-ljenski predpogoji za dotično pisarno, da bode zamogla svoje osobje stalno obdržati in za daljšo dobo službene prejemke zasigurati.
Notarji zamorejo vsaj prilično tozadevno kalkuli-rati, da nastavijo v svoje pisarne le toliko osobja, kolikor ga pisarna za dogleden čas potrebuje, to jim omogoča numerus clausus. Vsak notar se zamore v naprej poučiti o razmerah, ki vladajo na teritoriju njegovega področja z ozirom na obljudenost, lego in promet v dotičnem kraju, oddaljenost sedeža sosednega notarja itd., zamore na ta način obsežnost in delovanje lastne pisarne predvidevati ter temu primerno namestiti svoje uradništvo. (Seveda so tudi notarjem računi prekrižani, kakor hitro se naseli v dotičnem kraju nov odvetnik, ki odvzame del notarskega dela.)
Pri advokatu niti teh predpogojev in približne kalkulacije glede uspevanja pisarne ni.
Mlad, podjeten odvetnik otvori v trgu svojo odvetniško pisarno v trdni veri, da bode z ozirom na dane predpogoje dotičnega okraja s svojo pisarno dobro prospeval. Ker ima ob času naselitve na pravnem polju v dotičnem trgu le ednega notarja ali morda kot konkurenta še 1 odvetnika, računi s temi dejstvi, se poroči, sprejme primerno število pis. osobja ter se odloči, da ostane stalno na dotičnem sedežu. Njemu in osobju bi morala zagotoviti njegova pisarna primerne dohodke za gotovo dobo let.
Komaj je začela pisarna — v katero je bilo treba investirati precejšnjo glavnico — dobro prospevati, pa se naseli v dotičnem trgu drugi in celo tretji odvetnik.
Ker se pravne potrebe prebivalstva v dotičnem okraju niso spremenile, ne morejo imeti 3 ali 4 odvetniške pisarne zadosti opravka in zaslužka, ker se razdele na štiri pisarne ona opravila, katera so se poprej z lahkoto opravljala v dveh pisarnah, Ker torej ni zadostnega zaslužka, pričenja se v dotičnih pisarnah najprvo z znižanjem službenih prejemkov, potem pa z odpuščanjem pisarniškega osobja. Brezposelnost se s tem v tej stroki vedno bolj širi.
Poslovanje advokature je tako, da odvetnik ne more opravljati svojih pravnih poslov in zmagovati obenem pisarniških opravil. Strojepisje, diktat in zastopstvo pred oblastvih zahteva več oseb, od kojih se ima vsaka v svoji stroki izobraziti in izpopolniti, kar zahteva včasih večletno prakso.
Za srednjo odvetniško pisarno je navadno potreben, poleg šefa, pisarniški vodja in vsaj 2 strojepiski. Obsežnost pisarne ima za posledico zvišanje osobja.
V zadnjem času so se odvetniške pisarne povsod silno pomnožile, vsled česar je uradništvo iz začetka prestopalo iz jedne pisarne v drugo, pozneje pa se je pričelo vsled nadprodukcije pisarniško osobje odpuščati.
Pred in med vojno je poslovalo — še leta 1917 — n. pr. v Mariboru 16 odvetniških pisarn ter 2 notarja
s primernim številom pisarniškega osobja. Danes že imamo 33 odvetnikov in 4 notarje. Pravni posli so se vsleid tega porazdelili na vse pisarne. Pisarniško osob-je se vsled tega vedno bolj krči in brezposelnost v tej stroki narašča.
Opazovati je — in to izhaja tudi iz izkazov bolniške blagajne — da zaposlujejo razni odvetniki (v obsežnih pisarniških lokalih) le po jedno strojepisko brez vsakoršnih drugih moči, tako, da obstoji pisarna le iz šefa in strojepiske. V jedni odvetniški pisarni pa sploh ni nobenega nameščenstva, temveč uraduje mlad šef sam, ki se udeležuje osebno tudi intervencij pri rubežih, kar je bilo dosedaj pridržano osobju.
Kakor v Mariboru, tako je drugod in Ljubljana kaže v tej stroki še vse drugačno lice.
Ta zadeva je postala aktualna baš radi tega, ker se sedaj razpravlja v Beogradu v zakonodajnem odboru o odvetniškem zakonu ter se pripravlja izpremem-ba odvetniške tarife.
Gospod minister je odklonil numerus clausus. Iz števila doseidaj poslujočih odvetniših pisarn pa je razvidno, da je že sedaj v tem pogledu nadprodukcija, katero pa bode novi zakon še povečal, ker je skrčil dosedanjo sedemletno pripravljalno prakso na 4 leta ter dopušča, da brez te prakse otvorijo lastne odvetniške pisarne sodniki okrajnih, okrožnih in trgovskih sodišč že po 10 letih, državni pravdniki in tajniki mifiistrstva pravde po 12 letih, predsedniki okrožnih sodišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč in drugi, pa celo po 6 službenih letih.
Ako so časopisna poročila točna, je v špecijalni debati o tem povdarjal član zakonodajnega odbora g. dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec v Beogradu in odvetnik v Ljubljani, sociaino-politično stran tega vprašanja. Med drugim je izvajal: »Mi moramo ustvarjati skromne eksistence in omogočiti, da živi čim večje število ljudi od poštenih dohodkov, ne pa, da se dohoki kumulirajo.«
Ta izvajanja zamorejo se nanašati po mnenju odvetniškega uradništva v prvi vrsti na Slovenijo in sicer na sedaj poslujoče odvetniške pisarne, katere so se v 10 letih podvojile. Tem pisarnam in številnemu naraščaju poklicnih odvetniških kandidatov treba je ustvariti skromne življenske predpogoje [in to bi bil numerus clausus).
Ker pa posluje po 245 odvetniških in notarskih pisarnah nad 500 uradnikov in uradnic, od katerih so se mnogi poročili ter živi mnogo družin, kojih preživljanje je odvisno edino od plač svojih po odvetniških pisarnah službujočih roditeljev, ne sme se uničiti teh v pravem pomenu besede skromnih eksistenc, temveč omogočiti, da živi čimvečje število teh ljudi od poštenih dohodkov. Pošteno zasluženi, tudi skromni, so ti dohodki, katere dobiva odvetniško in notarsko uradništvo.
S projektiranim novim odvetniškim zakonom pa bodo še ti skromni dohodki odvetniškega uradništva odpadli, uničene bodo številne njih družine, ker bodo njih roditelji vsled nadprodukcije odvetniških pisarn izgubili svojo eksistenco ter ostali brezposelni.
Ako se z novim zakonom pospeši, da po 10 letih, oz. 6 letih službe — brez pripravljalne prakse — preplavijo z odvetniškimi pisarnami našo državo, zlasti Slovenijo, številni sodniki, ki imajo itak že ustvarjeno več kot skromno eksistenco s svojim službenim položajem, odnosno s polno pokojnino, ne more se govoriti o dobri socijalno-politični strani osnutka
tega zakona, ki ne ustvarja življenskih predpogojev sedajni advokaturi, ki itak gospodarsko peša, temveč se s tem osnutkom jemlje sedanjemu odvetništvu in njih uradništvu še one skromne dohodke, katere je klijentela z ozirom na številnost odvetnikov dosedaj posameznim pisarnam donašala.
O kakem kupičenju kapitala ali kumuliranju dohodkov po odvetniških pisarnah ne more biti več govora, ker je iz statističnih podatkov o poslovanju po odvetniških pisarnah in tozadevnih visokih režijskih stroškov, pomnoženih z visokimi pokojninskimi premijami, prispevki za bolniško zavarovanje, visokimi davki itd. lahko potom Odvetniških in Delavskih zbornic dognati, da sedanji dohodki po nekaterih pisarnah ne krijejo niti izdatkov. Vsled tega se že sedaj znižujejo uradništvu plače in je reduciranje na dnevnem redu.
Poklicni odvetniški kandidati imajo pravico do skromne eksistence kot bodoči odvetniki, zlasti, ker za slučaj onemoglosti in smrti, niso preskrbljeni z ni-kako pokojnino.
Za to se pa odvetniško uradništvo opravičeno čudi, da poklicni odvetniki, ki sodelujejo v zakonodajnem odboru, niso pri špecijalni debati tozadevno vložili svoj »veto« in bi s tem vsaj dokumentirali, da ne soglašajo z zakonskim osnutkom, ki zasigura vpo-kojenim sodnikom in sličnim osebam poleg polne penzije še dohodke odvetniških pisarn in omogočuje s tem eksisenčno uničenje številnih družin iz vrst nezavarovanih poklicnih odvetnikov in odvetniškega uradništva.
Edini narodni poslanec g. dr. Gosar — ki pa ne izvršuje odvetništva — se je zavzel za odpravo te hibe navedenega osnutka ter edini glasoval proti sprejetju odvetniškega zakona v tej obliki.
Stvar prizadetega odvetništva in odvetniških kandidatov ter Odvetniških zbornic je, da povzdignejo tozadevno svoj glas, ker preti s tem marsikateremu odvetniku eksistenčno uničenje. Ker je pa z uničenjem posameznih pisarn prizadeto tudi uradništvo po vseh odvetniških pisarnah, poklicane so Delavske zbornice, da ščitijo interese odvetniškega u-radništva ter preprečijo pravočasno preveliko brezposelnost v tej stroki, ker bi ista škodila poklicnemu nameščenstvu na sploh.
V tem smislu apelira sosvet podpisane ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru na Delavsko zbornico za Slovenijo, da nemudoma opozori na pristojnem mestu na hude posledice, ki zadenejo odvetniško uradništvo, ako se sprejme odvetniški zakon v taki obliki, da omogočuje zdatno pomnoženje odvetniških pisarn in s tem potrebno redukcijo osobja po odvetniških pisarnah.
Odvetniško zbornico pa prosimo, da nam blagovoli sporočati, kake korake je glede Slovenije ukrenila, da se zaščiti interese odvetništva in njihovega per-sonala.
II.
Ker se namerava izpremeniti sedaj veljavne odvetniške in notarske tarife, naprošamo Delavsko zbornico, da na pristojnem mestu podvzame korake ter z nasveti in predočbami opozori nedostake tozadevnih tarifov, ki določajo nagrade za manipulativna dela in taka opravila, katera izvržuje pisarniško osebje v odvetniških in notarskih pisarnah po takih po-stavkih — takozvana solicitatorska opravila —, ki niso v nikakem razmerju z onimi nagradami, katere
so določene za čisto odvetniška opravila, četudi do-tična opravila navadno izdeluje pisarniško osobje.
Odvetniško zbornico pa prosimo, da nam pošlje tozadevne osnutke in predloge, da zamoremo odvetniškim in notarskim uradnikom ter strokovnim organizacijam dati potrebna pojasnila.
Narodni poslanci so naprošeni, da zavzamejo pravilno stališče v tem vprašanju.
V Mariboru, dne 27. majnika 1927.
Ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru. Sosvet: Dragotin Gilčvert, 1. r., Josip Ošlak, 1. r., Andrej Semenič, 1. r.
Za Borzo dela: Rudolf Golouh, 1, r., šef Borze dela.
Uradni vodja: Čeh, 1. r.
IKIlllimillllllllllllllllilllllHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII!^
Iz pisarniške prakse.
Občinsko uradno potrdilo je pri uporabi § 7 i, r. javna listina. E 120/25 Sv. Lenart.
Na podlagi izvršljivega notarskega akta in občinskega uradnega potrdila, da zavezanca slabo gospodarita, predlagala je L. K. proti zakoncema F. izvršbo pod E 120/25. Citirani notarski akt določa, da terjatev takoj zapade v plačilo, ako zavezanca slabo gospodarita. Prvo sodišče je predlogu ugodilo in izvršbo dovolilo.
Okrožno kot rekurzno sodišče v M. je vsled re-kurza zavezancev proti izvršilnemu dovolilu E 120/25 rekurzu R III 63/25 ugodilo in zavrnilo izvršilni predlog, češ, da se ima v smislu § 7 i. r. nastop dejstev (slabega gospodarstva — devastiranja) dokazati potom javnih ali javno potrjenih listin, da pa občinsko uradno potrdilo ni nikaka javna listina. Po odoločbi § 292 c. p. r. veljajo za javne listine take, ki jih je izdalo javno oblastvo v mejah svojih uradnih oblasti ali, ki jih je izstavila oseba, koji gre javno zaupanje, v odkazanem ji področju v predpisani obliki. Občinski urad vendar sam na sebi ni javno oblastvo v smislu cit. postavne določbe, ko ni državni orgna, ki bi izvrševal državne posle. Kot javna oblast bi veljal občinski urad k večjemu, v kolikor vrši prenešene mu državne posle. Gotovo pa ne spada v delokrog občinskega urada izstavitev sličnih potrdil — kakor je predmetno — in mu že iz tega razloga ne dostaje svojstvo javne listine.
Stol semorice odd. B v Zagrebu je s sklepom z dne 11. maja 1925 E 120/25 vzpostavil sklep prvega I sodišča iz nastopnih razlogov:
Ni pritrditi naziranju rekurznega sodišča, da predmetno potrdilo občine Zimica ni taka javna listina, s kojo je zahtevajoča stranka v smilu § 7 i. r. mogla izkazati, da je nastopilo dejstvo, od katerega zavisi izvršljivost izterjavanega zahtevka. V smislu čl. 95 ustave se v kraljevini izvršuje oprava po oblastih okrožjih, okrajih in občinah. Tudi občine je tedaj šteti med javne oblasti, ki izvršujejo državne posle. Za to pa jeobčinski urad v Zimici mogel uradno potrditi, da sta zavezanca začela takoj po podpisu notarskega akta dne 4. marca 1925 brez vsake potrebe in brez nujnosti za svoje gospodarstvo podirati kostanje v svojem gozdu. Potemtakem pa je temu potrdilu v smislu § 292 c. p. r. priznati dokazno moč listin javnega oblastva. Saj so pač nedvomno v prvi vrsti pristojni občinski uradi pozvani, da potrjujejo o svojih občanih, če kdo slabo gospodari in devastira svoje posestvo. A da bi naj izstavitev takih potrdil
bila pridržana višjim upravnim oblastvom — tega ne določujeta niti zakon o obči upravi z dne 26 aprila 1922, št. 92, Služb. Nov. (Ur. list št. 135/49), niti zakon o oblastni in srezki samoupravi z dne 26. aprila 1922, št. 92, Služb. Nov, (Ur. list št. 136/49). Tudi ne obstojajo prav nobene odredbe, katere bi določevale, da spada izstavitev sličnih potrdil, kakršno je navzoče, v delokrog kaki drugi in ne upravnih oblastev. Saj niti zavezana stranka, ki ne priznava predmetnemu potrdilu javne listine, ne navaja nika-kih takih posebnih odredb. Ko tedaj potrdilu občinskega urada v Zimici ni odrekati svojstva javne listine, je zahtevajoča stranka z njega predložitvijo zadostila predpisom odst. 2 § 7 i. r. in je bilo za to, ugo-divši revizijskemu rekurzu zahtevajoče stranke, iz-premeniti odločbo rekurznega sodišča ter zopet vzpostaviti sklep sodišča prve stopinje.	F. Stele.
Kako potrebna je zaznamba tožbe-spora pri zastavljenem zemljišču (20 z. z.) za poznejšo zaznambo izvršljivosti terjatve v smislu § 89 i. r.
Opr. št. E 543/24 Sv. Lenart.
F. S. je vložil pri okrajnem sodišču v L. proti Janezu in Jeri P. tožbo na plačilo zneska 567.287 kron.
Vtoževani znesek sestoji iz pri vložku št. 17 k. o. V. za tretje osebe zastavno-pravno zavarovanih terjatev 10.000 K, 482.000 K in 120.000 K.
Tožitelj ni dal tožbe zaznamovati.
Prvostopno sodišče je ugodilo s sodbo z dne 15. sept. 1926 C 254/23 za 20.000 K, skrčenemu tožbe-nemu zahtevku v celem obsegu ter glasom izvršilnega dovolila z dne 21. nov. 1924 E 543/24 dovolilo izvršbo s prisilno osnovo zastavne prvice
s knjižno zaznambo izvršljivosti terjatev 10.000 K, 483.000 K in 120.000 K, za katere je vknjižena zastavna prvica pri vi. št. 17 k. o., ker se je v teku pravde iz pravdnih spisov prepričalo, da tožitelj vtožuje gornje vknjižene terjatve, katere je plačal upnikom za toženca.
Okrožno sodišče v M. kot rekurzno sodišče je vsled rekurza zavezancev in tabularnega upnika G. spremenilo izvršilno dovolilo E 543/24, zavrnilo predlog za zaznambo izvršljivosti navedenih terjatev, ker vtožena terjatev ni istovetna z vlknjiženimi terjatvami tretjih oseb, četudi je tožitelj že predložil odstopno pismo z dne 5. sept. 1924.
Stol sedmorice, oddelek B v Zagrebu je s sklepom z dne 19. maja 1925 Ut 99/25/1 spremenil sklep okrožnega kot rekurznega sodišča v M. in vzpostavil prvosodni sklep,
ker je terjatve tretjih oseb plačal za toženca tožitelj iz svojega, navedene terjatve iztožil in je bilo s sodbo v razlogih izrečeno, da so navedene terjatve plačati tožitelju.	**
S tem so terjatve postale izvršljive, ker so istovetne s prisojeno terjatvijo. To dejstvo zadostuje za tožiteljev predlog, da se pri navedenih vknjižbah zaznamuje izvršljivost teh terjatev v smislu § 89 i. r.
Stele.
Zakotno pisaštvo:
Odvetniki in notarji se vobče pritožujejo, da se razmeroma zelo malo pogodb dela vsled gospodarske krize in drugo. Večina gospodov pa tudi ve, da se, bi rekel, dve tretini pogodb dela izven javnih pisarn, torej v zakotnih pisarnah in po raznih osebah, ki niso niti zmožne dcla'i pogodb, obnosno če zrejo dc'eti
pogodbe, pa znajo tudi računati, da presega račun dvakratne zneske po notarski tarifi. Znani so mi posamezni slučaji, kje se delajo pogodbe in razne listine, zato se mi ni treba spuščati v podrobnosti. Hočem v glavnem le opozoriti merodajne faktorje, da odpravijo to nevzdržno stanje in odpravijo odnosno vsaj preprečijo take zlorabe, ki se gode in so na dnevnem redu ter kvarijo vsaj ugled oblasti, če že ne tudi drugih. V rokah gg. odvetnikov in notarjev je, da pri oblastih izposlujejo ukrepe, ki bodo preprečili take zlorabe, na drugi strani pa zaščitile davkoplačevalce. Kajti davčna oblastva ne vprašujejo ali se je delalo dosti pogodb, ali ne, one zahtevajo samo plačilo davkov in se ne ozirajo na posamezne činjenice. Koliko pogodb in zemljeknjižnih predlogov se dela privatno in izven javnih pisarn, je razvidno iz zemljiške knjige oz. iz zbirke listin. Naše društvo je že v seji proučevalo to zakotno delo, vendar samo in brez podpore in soglašanja gg. odvetnikov in notarjev ni v stanu doseči pri oblastvih, da bi se zabranilo zakotno delo. V sporazumu z odvetniško in notarsko zbornico in drugimi bi se dalo zabraniti to našemu stanu zelo škodljivo delo nepoklicanih. Kontrola v zemljeknjižnih zadevah bi bila lahka ter bi se lahko sodnemu uradniku, ki leglizira podpise, dalo navodila, da zbira posamezne slučaje ter jih javi na pristojno mesto, kakor hitro se poverila-ne bi tikala odvetniških pisarn. Gg. notarji oa sami itak ne bodo overovili podpisov, če se jim zdi pogodba odnosno listina sumljiva, ker si s tem sami škodujejo, pač pa lahko javijo oblastvom, katere pogodbe so prišle iz privatnih rok. Tudi bi se dalo pri davčnem uradu, kjer se pogodbe pripravljajo, uvesti kontrolo in bi davčna kot eksekutivna oblast lahko predpisala sestavitelju listin dohodnino in uspeh bi bil zajamčen. Vendar ni moja naloga svetovati činjenice, ki bi dovedle do uspeha; naj bodo te vrstice samo kot opozorilo, da ne bode trpel ugled našega stanu vsled takih »tihih« delavcev.
L. Hrašovec.
Društvene vesti.
V Mariboru se je vršil dne 12. jun. 1927 VII. redni občni zbor osrednjega društva. Brzojavno je pozdravilo zborovalce Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. I. skupina v Ptuju poslala je na zborovanje tajnika tov. Bogo Christofa. Predsednik II. skupine v Murski Soboti tov. Ludovik Cvetko poslal je pismeno poročilo o delovanju II. skupine v Murski Soboti ter prisrčno pozdravil zborovalce.
Predsednik Dragotin Gilčvert je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče, med njimi tudi podp. Karla Troha, delegata ptujske skupine tov. Bogo Christofa in se zahvalil za brzojavne in pismene pozdrave.
Omenjal je 751etnico tov. Janka Lorber-ja, ki je naš član in odbornik od ustanovitve društva leta 1919 ter še vedno aktivno deluje v pisarni Dr. Orosel & Dr. Blanke, odvetnikov v Mariboru. Izreče na njegov naslov prisrčne čestitke. Omenja one čase pred 40 in 50 leti, katere je tov. Lorber preživljal po odvetniških pisarnah v povsem drugih razmerah, kakor vladajo dandanes. Takrat naš sloj ni vžival nikake zakonite zaščite, ni bilo nedeljskega počitka, ne urejenih uradnih ur, ne pokojninskega zavarovanja in drugih stanovskih pridobitev, katere so nam organizacije še le takorekoč v zadnjih 30 letih izvojevale.
Tov. Gilčvert poroča na to o društvenem delovanju, o raznih stanovskih zborovanjih, zlasti onih,
katere je priredil medstrokovni odbor v Mariboru. Povdariti bi bilo zlasti strokovno in poučno predavanje o pokojninskem zavarovanju, katero je imel poddirektor Pokojninskega zavoda g. Dr. Vrančič in pozneje zavarovalni tehnik g. Šantič, ki je bil tudi poslan od Pok. zavoda. Odbor našega društva je na ta predavanja po časopisih in s posebnimi vabili vabil in moram na žalost priznati, da naši člani niso posetili teh zanimivih predavanj v zadostnem številu, tako, da so bila na teh predavanjih druga društva mnogo številnejše zastopana kot naše. Naj si to grajo vzame vsak član in članica k srcu in resno premišljuje o koristih takih strokovnih predavanj. Ob takih prilikah, se zadobi vpogled n. pr. v pokojninsko zavarovanje, katerega ustroj in izvedba je silno komplicirana, tako, da lajik absolutno ne more podati zadostnih pojasnil v vseh podrobnostih.
Nadalje omenja predavanja tov. Josipa Kopač-a, nisarnovodje Delavske zbornice ter zborovanje dne 2. dec. 1926, na katerem je poročal tov. Čolnar, tajnik Saveza priv. namještenika Jugoslavije v Zagrebu o credmetu »Splošni naš položaj«. Predrag je tisk, da bi se zamogla vsa zanimiva izvajanja, prikazane slike in dogodbe objaviti. Taka predavanja je treba poslušati in si važnejše momente sproti zabeležiti.
Tov. Gilčvert je povdarjal borbo proti nastavljanju penzijonistov po odvetniških in notarskih oisar-nah ter z raznimi dopisi podprl svoja izvajanja. Iz številnih prošenj za posredovanje služb in za denarne podpore je razvidno, da lov za službami in žalostno stanje brezposelnih niso prazne fraze, temveč bridka resnica, ko naši poklicni tovariši in koleginje tavajo okrog v brezupnem stanju. Tov. Colner nam je na zborovanju 2. dec. 1926 opisal na prav drastičen na-| čin, kam dovede brezposelnost zlasti »ženski svet«. V Mariboru danes hvala Bogu še ne vidimo po ulicah toliko tega blaga, kot v Zagrebu in drugih krajih.
Sledilo je poročilo glede nameravane Zemaljske konference v Zagrebu dne 29. maja 1927 ter o 201et-nem jubileju »Reichsverbanda« odvetniških in notarskih uradnikov avstrijske republike na Dunaju.
Za brezplačno objavo društvenih poročil se je predsednik zahvalil vsem časopisom zlasti Jutru, Slovencu, Večerniku. Volksstimme itd.
Tov. Štefan Medved je nato podal tajniško poročilo, katero priobčimo v bodoči številki. Razun društvenega delovanja omenja lanski majniški zlet društva v Rogašiko Slatino, ki je krasno uspel in imajo vsi udeležniki nanj prijetne spomine.
Naglaša nadalje, da bode treba brezposelnosti posvetiti vso pozornost in vsak slučaj posebej objaviti ter storiti energične korake proti nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. Kot učinkovito sredstvo naj se pošlje na merodajna mesta dobro utemeljeno vlogo, da se drž. pen-zijonistom odvzame od strani države draginjske doklade za čas, ki ga preslužijo po odvetniških in notarskih pisarnah.
V imenu društva častita tovarišu Jankotu Lorber k 75letnici ter predsedniku Dragotinu Gilčvert k 50-letnici. Slednji se zahvali za pozornost v lastnem imenu. Ker je bil tov. Lorber odsoten, zahvali se predsednik tudi v njegovem imenu za čestitke in oriše ob tej priliki pokret našega stanu v zadnjih 30. letih in zlasti v oni dobi, katero je v desolatnih razmerah našega stanu preživljal naš tovariš Lorber, ki je edini iz one temne dobe, kateri še danes aktivno deluje med nami.
Tov. Franjo Moškon je podal obširno blagajniško poročilo, katero objavimo v celoti v prihodnji številki. Iz zaključne številke je razvidno, da znaša društveno premoženje z zaključkom 31. dec. 1926, prištevši narasle obresti, skupaj 38.647.92 Din. Ker je iznašalo premoženje na dan lanskega občnega zbora dne 1. maja 1926 znesek 33.394.81 Din, se je premoženje pomnožilo do konca leta 1926 za 5.253.11 Din, kar znači lep napredek, zlasti ker je društvo poleg tega plačalo prispevke za Zvezo, poravnalo vse račune tiskanja Odvetniške pisarne in krilo ostale tekoče izdatke. Bogo Christof, tajnik ptujske skupine je podal izčrpno poročilo ugodnega razvoja I, skupine. Donesel je če-6titke jubilantom tov. Lorberju in Gilčvertu k 75- oz. SOletnici ter izrekel v smislu sejnega sklepa osrednjemu društvu zahvalo na dosedanjem delovanju v prid povzdige našega stanu ter polno zaupanja, dokler bode odbor šel po tej poti.
Tov. Milica Pušenjak, bivša tajnica II. skupine v Murski Soboti, poročala je o ustanovitvi II. sikupine in o zanimanju, ki se je pojavilo med članstvom v Murski Soboti za naš pokret in naš list.
Predsednik je na to utemeljeval posamezne točke na uvodnem mestu objavljene resolucije, katere so bile po daljši debati soglasno sprejete.
Podpredsednik tov. Martin Planinšek je k točki »volitve« predlagal, da se v znak zadovoljstva z delovanjem dosedanjega odbora tudi za bodoče leto voli isti odbor in sicer s vzklikom.
Soglasno je bil na to izvoljen odbor, ki se je 'konstituiral tako-le:
Predsednik: Dragotin Gilčvert, podpredsednik: Martin Planinšek, tajnik: Štefan Medved, blagajnik: Franjo Moškon.
Odborniki: Hoschitz Karl, Hrašovec Alojzij in Ciril Jančar, vsi pis. ravnatelji.
Namestiki: Kotnik Anica, Rautar Mic in Kežman Franjo, vsi strojepisci.
Nadzorstvo: Mlakar Lija in Pušenjak Milica, obe strojepiski.
Občni zbor je trajal 3 ure in se je v vseh točkah resno in s pravim razumevanjem razpravljalo. Celoten zapisnik priobčimo prihodnjič.
Iz Ptuja.
Dne 19. junija 1927 se je vršil pri nas V. redni občni zbor naše skupine, ki je bil povoljno obiskan. Ker je vladalo prejšno nedeljo, dne 12. junija 1926 na občnem zboru v Mariboru veliko navdušenje za izlet v Ptuj, Ormož itd. in je predsednik tov. Gilčvert vpričo našega delegata tov, Christofa na občnem zboru obrazložil praktičen pomen takih sestankov s sosednjimi kolegi in je povdarjal dolžnost, katera veže centralni odbor s krajevnimi skupinami ter priporočal čim večjo udeležbo na naš občni zbor, pričakovali smo Mariborčane. Skoro polovica vseh članov se nas je napotila pa postajo, da pozdravimo mariborske tovariše. Ker je bilo rešnje telo, se je vila ravno procesija mimo postaje in godba je svirala, ko je zapeljal mariborski vlak v postajo. Ker je došlo lansko leto iz Maribora na naš občni zbor dne 1. maja 5 odbornikov s predsednikom in z ozirom na dobro razpoloženje zborovalcev prejšnjo nedeljo v Mariboru, pričakovali smo podvojeno število. Skoraj nismo hoteli verjeti, ko je vlak odpeljal proti Ormožu in je na peronu ostal samo predsednik Gilčvert. Sicer smo bili veseli, da vsaj predsednik, ki nas je do sedaj še za vsak občni zbor obiskal, ni pozabil na nas, vendar smo se v pričakovanju večjega števila Mariborčanov motili, kar je naše dobro razpoloženje za kratek čas motilo.
Tudi predsednik Gilčvert je bil čmernega obraza in malo-beseden. Na vprašanje našega predsednika »če je sam iz Maribora«, se je ogledal okrog in odvrnil: »Menda že, če se Mariborčani niso morda z zrakoplovom pripeljali.«
Podali smo se v prostore v gostilni pri Zamorcu, kamor so došli razun 3 odsotnih vsi člani ptujske skupine.
Takoj je otvoril predsednik naše skupine tov. Likar občni zbor, pozdravil vse domačine ter predsednika osrednjega dru-
štva tov. Gilčverta. Izrekel mu je čestitko k SOletnici ter zahvalo, da je vkljub nedelji in lepemu vremenu došel v Ptuj. Rad bi še druge tovariše in koleginje iz Maribora pozdravil, pa jim naj velja pozdrav iz daljave. Upa, da se v jeseni snidemo v večjem številu.
Na to podu besedo tov. Gilčvert-u, ki v imenu osrednjega društva pozdravi skoro polnoštevilno zbrane zborovalce ptujske skupine, kar je najlepši dokaz napredovanja in pravega pojmovanja stanovskih sestankov. Obžaluje, da vkljub navdušenju na mariborskem občnem zboru in vkljub pismenenu posebnemu povabilu ni došlo od osrednjega društva zaželjeno število članov. Skuša jih oprostiti s tem, da so ta dan tudi v Mariboru procesije, da je ravno godba svirala, ko je odhajal vlak iz Maribora; da so nekateri člani in članice turisti, ki vsako prosto nedeljo izrabijo za izlete v hribe in da imamo končno pri vsakem društvu nekaj takih, ki pomena medsebojnih sestankov in dolžnosti prihoda na občne zbore ne znajo pojmovati. V poštev pa prihaja tudi komoditeta posameznikov in ne v zadnji vrsti denarno vprašanje.
Na to je referiral tov, Gilčvert o delovanju osrednjega društva in-izdajanju Odvetniške pisarne.
Izreče zahvalo odboru ptujske skupine in vsem zborovalcem, ker je skupina v preteklem letu lepo napredovala in redno vršila društvene dolžnosti. Omenjal je seje in delovanje Zveze društev priv. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, glasilo Organizator, ki je dobro pisan in ga vsak član prejema. Poročal je o pokojninskem zavarovanju, o Delavski zbornici, zlasti o poslovanju Ekspuziture Delavske zbornice v Mariboru, o posredovanju služb, številnih prošnjah za brezposelne podpore, o boju proti brezposelnosti in nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah 'itd.
Obširno poročilo so zborovalci odbrili in tov. Likar še je zahvalil za Izčrpno poročilo predsedniku ter za uspešno delovanje celemu odboru centralnega društva.
Na to je poročal predsednik krajevne skupine tov. Likar o delovanju in razveseljivem razvoju skupine.
Tov. Bogo Christoi je podal tajniško poročilo, katero priobčimo v prihodnji številki. I. skupina šteje 16 rednih, 6 podpornih, skupaj 22 članov. Blagajniško poročilo je podala gdčna Olga Weinhardt. Skupina je med letom odposlala osrednjemu društvu naročnine za Odvetniško pisarno in na društvenih ter Zvezinih prispevkih znesek 1083 Din 10 p. Premoženje skupine znaša še 1885.03 Din.
Predsednik Gilčvert se je v imenu osrednjega odbora zahvalil za skrbno sestavljena poročila ter predlagal absolutorij odboru. Soglasno sprejeto.
Na to je tajnik Bogo Christof prečital Pravilnik SPT Zveze, vlogo »Numerus clausus« glede odvetnikov ter resolucije, kakor so objavljene na prvi strani.
Predsednik Gilčvert je podal k posameznim točkam potrebna pojasnila, na kar je bilo vse soglasno sprejeto.
Z vzklikom je bil izvoljen dosedanji odbor, ki se je takoj konstituiral tako-le:	predsednik: Likar Janko, tajnik: Bogo
Christof, blagajnica Olga Weinhardt, odborniki: Ivanka Pod-menik, Alojzij Mir in Štefka Mariničeva omož. Počkaj.
Okrog 13. ure je zaključil predsednik osrednjega društva to lepo uspelo zborovanje, nakar so se dali udeleženci zborovanja v spomin 50letnice predsednika Dragotina Gilčverta fotografirati, ter smo ga zopet pospremili na kolodvor.
Škoda, da ni bilo večje število tovarišev in koleginj iz Maribora, da bi imeli tudi nje na sliki v oseben in društven spomin. Vabimo pa Mariborčane v Ptuj na jesen, ko bode trgatev. Ob navedeni priliki bi bilo umestno kako strokovno predavanje, bodisi iz pokojninskega zavarovanja ali organizacijskega pokreta.
Himen. V Ptuju se je poročila odvetniška uradnica in odbornica I. Krajevne skupine gdčna Štefka Mariničeva z žel. uradnikom g. Počkaj-em. Novoporočencema naše prisrčne čestitke.
Novi odvetniki. V zadnjih dveh mesecih so položili odvetniške izpite gg. Dr. Filip Kumbatovič, Dr. Stanko Štor, Dr. Jože Bergoč, Dr. Kupnik in Dr. Bučar, vsi odv. koncipijenti v Mariboru. Čestitamo.
Odvetniško pisarno je otvoril Dr. Stanko Štor ter jo priključil pisarni Dr. Josipa Rapoc, odvetnika v Mariboru, Cankarjeva ulica.
Samostojno odvetniško pisarno je otvoril Dr. Filip Kumbatovič v Mariboru, Kralj Petra trg št. 1 /I. nadstrp.
Posredovanje služb; V Mariboru sprejmeta dva nova odvetnika po 1 verziranega uradnika ali perfektno strojepisko, ki je vešča tudi navadnih pisarniških opravil. V Murski Soboti 'išče odvetnik spretnega uradnika ali uradnico. — Več strojepisk in I starejši pis. ravnatelj — samostojna moč — iz dežele iščejo I primernih služb.
Tiskar: Ljudska tiskarna, predstavnik: Josip Ošlak. Urednik: Dragotin Gilčvert, ravnatelj. Izdajatelj; Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik: Dragotin Gilčvert, ravnatelj. Vsi v Mariboru.