gosp dar h r t n i š k in Iehajajo vsako sredo po celi poîi. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. aprila 1864. Gospodarske stvari. Na vojsko! na vojsko! Veliko se slavne društva gospodarsk Kao? kam? nad koga? — bojo zavzeti vprašali povzdigo zemljišč, toda imajo zdravo pamet, bistr vratno starega kopita z trudij v pehom le pri onih J V • • drzij y glavo, in se ne kteri trdo- Veliko se tudi skozi vse ker bravci. Nad silnega sovražnika vam odgovorimo ki vam žuga pokončati obilo premoženja na polji Znan na vrtih in v gozdih, nad zemljo in pod zemljo, je ta sovražnik po vsem svetu ; povsod ga pokonču- ^ene 0trok jejo — le mi mu preveč prizanašamo in sami sebe te- dobro godi šanske stoletja mučijo učeniki za odstranjenje nesrečnih strast in poganskih navad tatvin, samomorov itd. jzdanja, pijančevanja, pa vendar se jih, žalibože, v lastno očividno škodo zarije tako trdno, da pozabij mi mu preveč prizanašamo in sami sebe te-emo. Majnika mesca večidel pride — pomladanski eber aii hrošč (Maikafer) se imenuje y poštenja in premoženja, naj se vivv/i v \J VA i , - kaj bo V jJllliUUUJC it XII11X1 , Ia ía CX1U , ii otroci, in s premoženjem, z gruntom, jih zeló malo v prihodnj gol tu 'W _ z njim z zeno z li v, i brig.. Gospodarji! saj sami veste, kako grozno škodo ne bi Takošni so bili in se jih bo o da da ena delà ta žival, pa povedali smo vam že tudi, sama babica zleže po 40 do 50 črvov, ki pod zemljo njivam in senožetim delajo škodo, dokler čez 3 ali „ leta ne izlezejo na dan kot kebri ali hrošči. Kdor tedaj 100 babic pokončá, pokončá 4000 do 5000 črvov in ^ww i — -- - s vojt kebrov. Glejte ! koliko more opraviti en sam gospodar, otme Ako tedaj že more svoj denar, poštenje in življenje v svoji popačenosti vsakter malopridnež zaprav-ljati in vničevati, zakaj ne bi tudi dovoljeno bilo pošte-nerau posestniku v zadregah po svoji previdnosti od svojega zemljišča razprodajati, da se vekše nesreće kaj pa se ako vsi delajo tako in cele soseske! y to Je ? da ga poslednjič z družino vred iz po- Zato gospodarji na vojsko! Vi pa Županje, vi duhovni gospodje, vé c. k. okraj ne gosposke in vi učitelji bodite poveljniki in vojskovodji, da kli-Čete gospodarje na borisče, da prigovarjate pametnim in spodbadate lene. Saj gré vsakemu izmed vas za dober kos kruha , ki vam ga sné požrešna žival. Pokončani lahko ta redi. sestva zaupniki ne pahnejo. Saj se vendar zemlja ne dá potopiti, skriti, ali v vreće stlačiti kot kaka druga stvar, da bi se svet pozgati Ako tedaj ta ima manj zemljišč- zategadel zmanjšal. nega posestva, pa ga ima toliko več in ako uni sedaj ne more volov in konj rediti um, ki ga je kupil y kebri pa so nam še dober gnoj; mernik po gnojilu svojem je vreden okoli 20 kr. ; nebo si v škodo, kdor jih jih pa Uni pa se tolaži: bolje je lastno jajce, tako plačuje. Tudi kure tin a jih rada zoblje. Truda ni ž njimi strašnega : zjutraj z go daj in na večer otresaj drevje, da ti otrpnjeni padajo na rjuho m v kot ptuja kokoš. Tako naj bi tudi dovoljeno bilo ma-lopridnemu gospodarju: pijancu, postopaču itd. razprodajati svoje zemljišče. Ima takoŠen samogoltnež obža-lovanja vredno pridno ženo, bo ta svoj v juterni zapi- v ™ - r—.....J - — ~? — - žaklji jih potem popari s kropom, da poginejo. To je vse, in dobiček je velik, ako se v s i přimete delà. Tedaj na vojsko! sani in intabulirani del že vedila obvarovati nji in otrokom nic ne ostane, za ropotijo. Saj je Kdor 5 sicer m za 1 v • • kočijo ; a o znano Veliko pisárijo razkosevanji v „Wochenblatt-u" • % v v darskega lista o razkosevanji zemljišč. Hlubek *) je sicer dobro izpeljal svoje misii do gospo-bi , da si vincarji in celó hlapci s prid-nostjo in varčnostjo kakošno želarijico nakupijo, v tem, da marsikter pijanec na beraško palico pride — in ako ta Še njega ne zadene, pa gotovo mora držina s trebu-hom za kruhom, ker storjenih dolgov očetovih poplatiti ni v stanu. Tako gospodariti ali pa s sitom vodo zaje- se mati je jedno. Tudi velikaši trdijo : zavoljo obšir- nekega gotovega števila oralov smele nosti se njih zemlja ne dá zboljšati — to je: s tisoc razprodajati zemljišča, in to še Bog vé po kakošnih forinti se ne dá toliko storiti, kot pa z enim stoti- dolgih potih, aljaz se popolnoma skladam z mislimi dveh njakom! — Ako že ni mogoče izhajati s tolikim zem- druzih dopisnikov o tej reci, ter rečem ob kratkem : ljiščem in ga poboljšati, da bi primeren donesek po- kakor je člověk prost, naj bo tudi njegovo posestvo vračevalo, se pa naj oddá, kar je odveč, in marsikter prosto y da ga more prodati na y šati s prikupom, tedaj ravnati .) O J^/vuvonu Y X CK\j\j V MiU , OC jJC» X1CI | UUUa, JV V/V* V \j\j , 111 ali pa ga povek- zakona željen samic bo vesel svojega gnjezda y kose, kakor mu drago. da ima *) Tudi mi se skladamo o tem z gosp. dr. Hlubekom. Na male ,,blekeu razdrobljena kranjska zemlja nam je živa priča, kam pelje razkosevanje zemljišč brez konca in kraja. — Vendar ker se to važno vprašanje narodnega gospodarstva ni po vsem priložnost za svojo prihodnjo držino pošteno skrbeti pod lastno strehico. Kakor si postelje, tako naj spi Iz Slovenskih goric J-r. rešeno î ne branimo nikomur besede za njegovo mnenje Vred. 134 O izdelovanji sladkorja iz pese. Spisal Edvard Pour. (Dalje.) Na Avstrijskem je še veliko dežel, kjer bi sladkor dobro obrodila, in dalo bi se iz domaćeg odgovarjata novoslovenska suffixa: ki sta nastala iz estis, istis v v * v v escB, íscb y MBCTB y ultio 1 primeri cerkvenoslov. : y novoslov. : gotovo v proetnični dôbi: me s tis y m e š č i» v m e s b MBCTHTE.TB ultor novo delka sladkor narediti, za ktereg se pesa za slov.: meščitelj, mešitel. St toraj prehaja v šč , na priliko: koš cen pr s, kar potrjuje obilo prikladov narja pošilj v ptui ktere iz pese delajo sladí dežele. Treba je tedaj fabrik daj veliko de- košen za kosten --------------"J--------) JLJL UU11 y U Cl O \J Cl y L Cl O Cl y sicer kmetovavec svojega mascul.: tast, test irden tašča, taša, tešča, teša , prščen, pršén za prstén y pridelka nima nikamor spečati y y y ^ov^c», tuca, za tasta, testa, Schwiegervater, vešča. veša y Da ima to obrtnijstvo veliko prihodnost pred seboj, nosiov. rpa^miuE cerkvenoslov. BBima, gradišče, gradiše. cerkve- kaže nam vsakdanja skušnja, ker čedalje več sladkorj (cukra) potrebujemo. Po štatističnih zapisnikih se šteje na Angležkem na enega člověka v enem letu 25 9 liro slov. funtov sladkora, na Franeozkem 57 o funtov, na A t r i j s k e m 2 funta, na Rusovkem 1 funt ; za v - - CllO do daj v se nič prav ne vemo. Iz tega se vidi Tur-da y Vidi se tam naj več sladkora po vžije, kjer je najcenej se pa iz tega tudi to, koliko zaslužka še čaka fabrik rabaeus avstrijskih, ko se bode sčasomapovzdignilo to obrtnijstvo Koliko planjav je še na Ogerskem, v Slavonii šč, hroš, Maikáfer, cerkveno-xpM iiiTB « scarabaeus, kleše, kles, Zecke, klešče, kleše, forceps, cerkvenoslov.: k.teiutA od korenike: klest, klestiti, abzwicken; primeri dalje ogerskoslov. : milošč, polsk. mil osé slov. milost, polski gosč, slov. gost. Ker cerkvenoslov. toctb se je v proetnični dobi glasilo: go s ti s = latinskému: ho s tis, xptf\iiiTB. sca- socer « y xp?ř\CTB, strepitus ^ff ; I \ vx « - p cl ±1 JL U 11 O t 1 O ^ mDVl MM y kakor latinsko: testis; ter današnja oblika: hrons tis TBCTB na Hr y vaškem itd Veliko bi se ondi moglo v mocni rodovitni mlja obdelovana ali pa le slabo? g0ri našli v litevski: w t 1 • + II« O Beleše, Beleš tudi nekdaj: Belestis, ko smo za sladkor tudi pridelati, kar se do daj ni se naših majhnih deželah slovenskih emlj godilo pese Pa slov. toraj Girristis, Berggott od Gr i r r i s t i s giri ** novoslov. &iriše, Kranjskem y y ce da Stajarskem itd. bi se dalo to obrtnijstvo ustanoviti prč bi sestnikom roko podali. Kar se tiče zemlje, moram memo ne v veliki meri, pa vendar le z dobičkom, * denarni možje z napravo fabrik zemljiščnim po gredé opomniti y da emlj na ljubljanskem močirji ni y y pr kakor nekteri mislijo, sladkorni pesi primerna zelo debela in velika zraste premalo sladkora v sebi res vode ima y da pa Girijs, GoriŠB, GoriŠB. Ziva priča za slovenščino imena Belestis ***) je ime gore ne deleč od mesta, kjer je najden spomenik: „Belesti august", o kteri že dr. Peterman in Val-vazor pripovedujeta čudne reči, in ktera se veli v ustih naroda: Be ušća, Be ušica. Ker Beušica išče pravilne oblike: Belešcica, in ta prvotne : B e 1 e s t i c a, tedaj je dobila ime po častji božanstva: Belestis, kakor Triglav po Triglavu y Utegnilo bi se reči, da bolj koristno je žito sejati Rado lu Raduha po Ra duh u, Radogostu, Radolica po kakor peso Res je to, dokler fabrik nimamo Al y gornještajerski : Radmer po Rad o m aru, sicer pa je tudi to resnica, da na enem oralu (johu) dobro obdelane zemlje se pridela po primeri 300 centov ^^ rJ,uu,aujo v bele šlezke sladkorne pese, ktera je po najnižji ceni ime Belestis, cerkvenoslov.: bbjectb nam vendar -i i ^ 1 t t 1 1 • • 7 Radomeru, Radomiru. Prepričavniših dokazov vendar ni treba! Bopp je tožil zoper pokončanje suffixov v slovanščini Že čez 1000 gold, vredna. Razun tega se pri izdelovanj sladkora iz pese dobivajo ostanki, s kterimi se more pnea y da so Slovenci za Rimljanov, toraj od do 4. ----------- r—---------------7 ~ --------- -- ----- stoletja po Krist, še imeli popolne oblike, kakor Goti, prav dobro rediti živina. Kako je pa z žitno ceno v Rimljani, Grki in Indi, in kakor ie še imajo Litevci % « 1 • • ? W1 • J / * \) 1/ tistih naših krajih, kamor nam navozijo banaškeg druzega žita in celó žita iz Odese? Ker je pri izdelovanji sladkora nizka cena jave poglavitna reč in ker pri nas razun drv še pre-moga (kamnenega oglja) in šote (torf), hvala Bogu, dovelj imamo, bi obrtnijstvo sladkora iz pese gotovo dandanašnji, in da že v 10. stoletji glasila coiibijb se, na priliko y beseda, ktera se sopecB ; Blaser y nekdaj glasila sopakas ali sopekis in Je ti- be- doseglo peh (K prih.) bicen seda: etui-b (syn, filius) pa: soin o s ali s un us, kakor v gotiščini in sanskritiščini. Da bi nam Bog dal najti kakošen pismen spominek tako star, kakor Ilias ali Vede, brž bi se prepričali Slovenske starine. resnice moje trditve. Jezikoslovje bode sčasoma vse na gotovost povzdignilo, kar se še sedaj marsikteremu do-zdeva — gola hipoteza. Dostavek razlazi imena: ..lielestis." Davorin Terstenjak. V „Novicah" na strani 126. itd. stva Belestis y sem rekel razlagavši ime božan-, da nam je ta suffix ohra-nila sorodna litevŠčina, kakor pričajo imena litev-skih božanstev: Betustis, Girristis itd. Rekel sem tudi, da se utegnejo odlomci tega suffixa najti v slovenskih suftixih: astii in istt. Po globočejem pretehtovanji sem nasel, da suffixoma : estis, istis {— lat. estis, na priliko: agrestis?) ? V cerkvenoslov. pomenja TBCTB, socer in gener, TBillTa, socrus. Kakor se socer, socrus ujemata s sansk. çvaçru, gotsk. swaihr, schwager, s srbski svekar, in izvirao po- menjata: cognatus, tako TBCTB z latinskim: testis, Zeuger, testiculus, Hode. Pomen testis, priča, je toraj že drugoten, ker za pričo so stari narodi le takošne osebe jemali. ktere so bile za r o j e n j e, primeri nemsko : z e u g e n , v Pis. zgor, že zmožné dvojném pomenu pričanja in r o j e n j a. **) Sanskrit, giri, mons, na Pohorji: zgir, zgiri z gori, supra » Posestnike, kteri mislijo sladkorno peso za skuanjo saditi prosim, naj mi v jeseni dve ali tri pese sredne velikosti na vrt ljublj. kmetijske družbe posljejo. Hočem namrec dolociti koliko funtov sladkora bode mogoče izdelati iz centa pese, na **) Ker h V V pomenja v v v v Bel » der der y Kranjskem pridelane; menim pa tudi razločiti, ktere snoví in kteri razmeri ima v sebi „der surrende, rauschendea, ki kreipende, zwickendeu, tedaj Bele leuchtende", in je samo druga oblika božanstva solnčnega : Bělina — Belboga. Ali ime jezera Bled — ni dialektično za: Beled, po obliki kakor lebed, in ali ni dobilo kakor Pisatelj, tehnični kemikar Bohinj, Radolj Belboga? Trigl svoje poznamovanje po castji Pis. 135 Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 6. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. Kolikor bliže nas je hlapon tirai proti Mariboru in dalje tjè proti Gradcu, toliko več smo dobivali na postajah „pašašerjev" ; kajti trgatev ravno bila je skončana, in imenitna gospoda je po besedah nemške pesmi: „wenn die Schwalben heimwárts ziehen" kitela zopet proti domu. Ne misli vendar, brate, da v naše vozove pohlevnega „3. klasa" so silili pravi „gospodje" in „prave gospé", o ne! Kar smo mi dobivali „Zuwachs-a", bilo je vse le „ponarejeno", zakaj vkljub širocim krinolinam, šalom, parazolom in drugim takim šaram lahko si na hip spoznal le kuharice, štumadelne, beglajtarce itd. — Dan-današnji se sicer stanovi kaj těžko ločijo po obleki drug od druzega; ai na železnicah je to nekako drugače. Zastran Maribora, kjer smo precej dolgo stali, mi je bilo posebno žal, da prikrit je bil po tamni noci mojem očem: le to me je tolažilo, da nazaj gredé ga bom ogledal od obličja do obličja in od vseh straní. Rad bi bil stopil tukaj tudi z voza in okrepčal si malo nemirni želodec ; al stisnjen sem bil tako zeló med tište šencane obroče, ki jim pravijo krinoline, da mi je bilo živo-jasno, da ne bom imel nikamor več sesti, ako zapustim svoje mesto. Znano je namreč le predobro, da francozka družba, ki ima železnico v najemu, ne praša veliko, ali sedijo ljudje v vozovih „komot" ali pa so nagnječeni kot sardele v sodu; da le nji petica poje, je pa vse prav. — Od Maribora tedaj naprej do Gradca nas je bilo skoz in skoz obilo v vozovih, ali, kakor naši Gorenci pravijo: „dosti nas je bil^Bog dal." Pre-vihrali smo v tmini postaje: Pešnico, Spilfeld, Arnož, Lipnico, Lebering, Vildon, Kalsdorf, Puntigam in — bili smo v Gradcu. Prijetno se je voziti po železnici, al bogme! ponoći ne. Podnevi gleda člověk okrog, ponoći prisiljen je poslušati le svoje „komorate", izmed kterih nekteri vedó res dosti povedati, nekteri pa klatijo to, drugi drugo ; eni bahajo se s povedkami, da bi se jim kmali usta do ušes pretrgale. V Gradcu se mi je vidilo po vozovih tako, kakor bi bilo vse električno. Kakor hitro je lukamatija obstál, vrelo je vse z vozov in mislil sem si: no, hvala Bogu! zdaj je trda noč, naprej od tod bo saj malo bolj „gmah." Vedi namreč, brate, da tudi v Gradcu sem bil nazaj gredé namenil nekoliko pomuditi se. — Ker noter od Ljubljane do sèm nisem bil dobil nič pod zobe, sem tù dirjal urno malo večerje iskat. Nekega rojaka, ki sva se po poti spoznala (bil je po rodu Ko-čevar, pa saj veš, da na ptujem se ne tehta tako vestno, ali je kdo Gorenec, Dolenec ali Notranjec) sem prosil, da naj mi zavaruje moj sedež. Hitel sem v gostilnico. Plentana reč! na železnici se jed res tako povživa, kakor bi člověk kradel. In še več. Z ustnicama se praša, koliko reč veljá, — z zobmí se jé, — ena roka sega po kupici, da bi suho grlo dobilo moči, povživati mrzle jedí; — druga roka pa išče v žepu denarja, — ušesa strahoma čakajo, kdaj bo zvonec zabingljal, — celo truplo se nekako plašno trese, da bi voz spred nosa ne ušel naprej, — res ! prečudno je vse, zlasti pa še nočno potovanje po železnicah. Ko koračim iz gostilnice zopet v voz, komaj stak-nem svojega sopopotnika — rojaka. Nada moja, da naprej odtod bo po vozovih bolj mirno, splavala je bila hitro po vodi; zakaj v malih trenutkih, kar sem bil zapustil vagon, gomazelo je po njem zopet čuda novih popotnikov. Bili so večidel, kakor sem sodil po dialektu, od Bruk-a domá, in nisem se motil, kakor bos pozneje sprevidil. — Ce bi mi prijatel moj ne bil čuval sedeža, Bog vé, kako bi bii těkal od voza do voza, da bi bil dobil kaj prostora ; zakaj povsod je bila zopet silna gnječa. — Od Gradca naprej jel je bil prav zeló dež paližiti. Naglo predrčali smo postaje: Judendorf, Gradwein, Stíibing, Pegau, Frohnleiten, Mixnitz, Perneg, in zatem bili smo v Bruku ob Muri. Kakor hitro nam je kondukter s svojim hripavim glasom naznanil po-slednjo postajo, oživilo se je vnovič vse po vagonih in ko se vlak ustavi, hiti vse vén v deževno noč. Tedaj sem v Gradcu prav sodil, kakošne sopopotnike smo bili naložili ondi. Odslej smo bili ostali v čelem vélikem vozu le trije. Od Bruka prevozili smo naprej postaje: Kapfen-berg, Marein, Kindberg, Mitterndorf, Krieglah, Lan-genwang, Míirzzuschlag in Špital. Od poslednje postaje prične se gorska vožnja čez visoki Semernik , ki loči Stirsko od doljne Avstrije, in tukaj zopet srčno sem želel, da bi mrzla burja razpihala temno noč in bi mi dano bilo gledati prečudne delà, ki izgotovil jih je tù v poslednjih letih bistri človeški um. Al le up mi je ostaj al, da nazaj gredé bom mogel viditi, kar mi je bilo po gosti temi zdaj prikrito. Hudo stokanje in delovanje lukamatijevo le-tod svedočilo mi je, da tudi njemu, akoravno ima železne pljuča, preseda vožnja navkreber. Poslednja postaja „Semernik" stojí že v kronovini doljno-avstrijski. Brate! ali ni to čudo? Ni bilo minulo še 24 ur, kar sem gledal našega Ratitovca, ki obrito čelo svoje kaže celó morju jadranskemu ter ravninam talijanskim, in že nahajal sem se v tretji deželi in v osrcju avstrijskem. Pa zemljovid kazal mi je še dalječ cilj mojega popotvanja. Vozili in vozili smo se, da so me že pošteno bolele kostí, pa še le na 27. postaji od Semernika naprej zarjul je kondukter : „Wien." Bil sem tedaj na Dunaji, 72 železničnih postaj od Ljubljane, za ktero vožnjo sem plaçai na 3. razredu nekaj manj ko 13 gold. — V primeri na da-ljavo je to res malo. — O Dunaji prihodnje kaj vec. Ďa si mi zdrav, dragi brate! Tvoj Jože Zlindrovič. Rratkocnsiio beriio. Harač. Zgodovinsko - romantičen obraz. V Ceski spisal Prokop Chocholouaek. Poslovenil PođgoriČan. (Dalje.) Vladika Danilo Petrovič je bil res osvobojen. Skadarski paša namreč je silo rad imel Ahmed-ago, ker se mu je znal uklanjati; Ahmed je pa dobro vedil to. Nagovoril je paša, naj izpusti kalogerja; da zato gotovo ne bode nič pomagano Crni gori, ako ga oprosti, dobro pa je vendar-le, saj lahko nastavi za-nj lep odkup, kteri pride zdaj v paševo blagajnico, pozneje pa od splošnega plena ni gotovo, da bi dobila veliko ali pa še celó nič ne. „Bismillah, sej je res tako!" — potrdil je paša — „prav imaš, Ahmed-aga!" — kimal je in prebiral per-ziške biserje na konec nabrane. „Koliko bi neki cenil tega psa?" — šepetal je. „E kaj! za tega kalogerja je tem psom najvec" — izpregovoril je glasno. ^ „Na- znani jim Ahmed-aga, naj plačajo 3000 beneških ce- kinov, pa jim izpustim meniha!" To je bilo strašno veliko za Crno goro tačas, vzlasti ker so bili revni. Vse so spravili skupaj: žene in dekleta so dale svoje lepotije ; možje so darovali srebro in zlato s svojih pušk. Pa vse to ni bilo še zadosti; morali so prodati vse zlate reci iz samostana in iz ce-tinjske cerkve, da so spravili toliko skupaj. Turki so pripeljali vladika iz Skadra na Podgorico. Til so crnogorski poslanci Ahmed-agi dali odkupnino, sprejeli svojega vladika in z velicim veseljem spremili najprvo v Cetinje na stolno mesto. Se dan danes narod popeva takratno veselje kJG uail uau^a xxaxuu. jjufst/vc* i>c*rvj. «líjlu v , xw » ^ ^ » * u * v^ íiupgi ugCilJ ; IU JJUIC1UJO Uli II Čt YI3L1 se je vrnil vladika. Kakor bučele iz ula v ul, tako so prevdarek dohodkov in stroškov deželne blagajnice ko Deželni zbori. Deželni zbor v Ljubljani. 15. seji (7. t. m.) je prvosednik baron Co dell i oznanil, da mu je poslanec Guttman podal s 13 podpisi nasvet, naj bi se naredila deželna za-varovalnica zoper ogenj, in potem je bil na vrsti odhajali in prihajali Crnogorci: vojevodje, glavarji, ju- (denarnice) za 1865. leto. Poroceval je odbornik Am ženske, dekleta — vsi v Cetinje po blagoslov, in brož. Glavnega razgovora ni bilo nic, ampak na vrsto da so zopet vidili svojega vladika in poklonili je přišel precej drobnejši razgovor. Denarstveni odsek je svetoval, naj zbornica privoli: za bólnico 32.024 naci zato ) se mu 1 LI. J w ~ ' * , "»J WKJX. xxxcca uuvuu . ZiCV U U UU U ^ tJJj»\JUT. Dan hiti; že delj nego dve uri ljudstvo caka via- gold, stroškov in za-nje 32.340 gold., torej s pribitkom dika in njegovega blagoslova; gl ijevod stoji pred 316 gold.; za porodilnico 9186 gold, stroškov in samostanskimi vrati in odganja ljudi; opominja jih, naj 125 gold, gotovine, toraj da bi gotovine manjkalo 9061 potrpé; stari Lazo Juraškovic je pa zraven prav široko gold.; za hišo za najdence 19.569 gold, stroškov in ? '—— ~ ~----——mj . stal in pomagal mu jih odganja ti 77 Zakaj ste junaci vendar tako nestrplj gotovine, toraj da bi gotovine manjkalo 18.300 gold. ; otroci?" držal roki djal je > nepremaklj stal oxťxjxvx, kakor za no misnico (bláznico) guiu. »uuskuv m , in za pašom 703 gold, gotovine, torej da bi manjkalo 5724 gld. Vse me ie ! sei še to je zbornica potrdila brez kacena razgovora. Pri n r i s i 1- 6427 gold. stroškov in 7 to je vendar! sram me je Turek ni tako silen, kakor ste vi!" stvo »IVU, J&» njemu obrnjonu, IVCI ou oo tc*rw xxxxxxx - „ rv aj UU^U ou Ulil jJUpiCj, lil ViaUJLIl &<*M,UJJlHI!k se vam tako mudi domu k ognjišču, da se tako tlačite deželni svetovalec Roth opomni, da je morda premalo kregal sej ker so se tako rinili ljud kaj to je zbornica potrdila brez kacega razgovora. Pri p r i s i 1 javni delavnicije denarstveni odsek nekoliko stroške manje postavil, nego so bili popřej, in vládni zastopnik in rinite, kakor da ne bi mogli počakati. Une-le ženske nje pustite naprej, njim se bolj mudi, da vam izkuhaj kaše dejo bile y stroškov dovoljenih, kar bi utegnilo krivo biti treba t da bode izdajati več, nego je privoljenega, vendar je zbor- ín pekó pogače: ali prisezam, da tudi one ne pri- nica potrdila odsekov nasvet, in sicer 28.702 gold, stro- k vladiku, če jim ne privoli sam, in ako bi tudi škov in za-nje 23.462 gold, gotovine, toraj da bi manj- v se radovedniše nego so muselmanke „A kaj to govoriš , VUJOVUU. u^iaonu O^ jxxx jv^ ~ ' J J „vorvx nekoliko; sram jih je bilo, ker jih je Juraškovic pikal 200 gold, namesto 300 gold. jevod (C glasilo se jih je kalo 5240 gold.; pri svetoval , naj se za deželni blagajnici" je odsek na-oskrbniške stroške" dene samo s tacimi besedami, zadej pa so nekteri posmehoval za ,,darila in pripomočke a se lim Ali misli s ? da smo mi ženske i da se sucemo krog ognjišča? Mi toliko maramo za tisto tvoj za tisto pogačo, kašo ? no 7 sej „No, f Juraškovic nestrpljivost, sej vas poznam ko bi ti vedil, vojevod, koliko ni nič zato, junaci" — smejal se je samo 300 gold, namesto 600 gold. , da je tedaj tù postavljenih vseh stroškov 31.599 gold. Poslanec baron Apfalt ern je nasvetoval, naj se za stroške .,dežel- ppwiH mm 7 m M nega zbora" postavi samo 8000 gold. gold. 7 pa ne 17.550 ker letos ne bode tako dolgo trpel zbor. Vse to ,sej dobro vem, kako se utolaži vaša je potrdila zbornica; za unanje porodilnice je odsek na- Ci „Mi tebe tudi, slavni stari vojevod' djal je prostosrcno svetoval naj bode privoljenih samo 7000 gold, namesti unurjeni 77 Ali radi bi vidili vladika' i zavrnili so 15.000 gold., da bode toraj za vso postrežbo bolnikom dovoljenih 41.250 gold. O tej priliki je poročevalec izpregovorili so Ambrož izrekel zahvalo g. žl. Wurzbachu, ker se zopet nekteri. 77 Sej ga bodete vidili, junaci čakite !" ob- ljubil jim je Juraškovic svetuje z gubernatorjem. je v državnem zboru krepko potezal za dubrotne naprave, in g. Brolichu, ker je v novčnem odboru bil (( 77 I U.XXCXVX , XV> oaumu . - V/U .i-»XV7XX\_»XXU., J\Cl jC V UU V UUUUIU. LÍIJ sej veste, da se zdaj po- zastopnik naše dežele, in poslanec dr. Župan je nasve- toval 7 naj se izreče tudi vladi zahvala za skrb 7 ki 77 77 77 77 Kaj pa Martinovići?" — oglasili so se. In Mandušic?" In njegova ne vesta 3° Martinovićeva Helena?" ima z našo deželo, in zbornica je to zahvalo pokazala s tem, da se je vzdignila iz svojih sedežev. Stroškov za druge dobrotne naprave je dovoljenih 794 gold. ; m „Ali že dolgo časa crnogorsko junaštvo zapoveduje pri podporah in pripomočkih je odpadlo tistih 923 gld., svojemu vladiku?" — oglasil se je Juraškovic z resno ki so se kmetijski učilnici dajali za štipendije. nevoljo. 77 Bog nas varuj tega in sv. Ivan!" a v • j # r* • # v i ^ • i se vsi tega ocitanja 77 Živio naš vladika, solnce tej priliki se je zopet unel hud boj. Poročevalec je ustrašili so v svojem govoru povdarjal, da ima kmetijska učilnica pravico do te podpore; poslanec Krommer pa je rekel, da poročevalec te reci ne razlaga po vsem prav, crno- gorsko!" — zadonélo je iz tisuč grl naenkrat. Bratje Martinovići s sestro vred in Ivan Mandušic ker se ta reč lahko razloži tudi tako , da deželni zbor so že od ranega jutra pri vladiku; gubernator Bogdan to podporo vzame, ako hoče, kajti kmetijska učilnica kaj so Radonić sam jih je bil peljal k njemu Vladika je poslušal naj prej gubernatorja storili za popolno svobodo domovini, kake priprave so delali, ko njega ni bilo domá; slišal, kak zakon so ustanovili junaci; kako so se skrivaj shajali pred obodskimi skalami, zato da niso zbudili turške pozornosti ; poslušal je Heleno, njene brate, njenega ženina ; ali bratje se niso nič manj čudili Heleni, nego vladika sam. Ko je Helena bila povedala, kaj je imela, zamislil se je vladika. Večkrat je pogledal krasno junaško dekle. Vse je bilo tiho. (Dalje prihodnjič.) Je taka 7 da ni vredna več podpore, pa tudi podkovij- ker ska učilnica po sedaj ne bode več tako potrebna so osvobojene vse obrtnosti, toraj va-njo več ne bode hodilo učit se toliko kovačev, kolikor ko so , __ popřej, skoro morali. Govornika zavrne dr. Bleiweis, rekoč, da prečudno je to, da po drugod nove učilnice na-pravljajo, pri nas pa se po diraj o še tište, ki so že bile napravljene in se koristne skazujejo deželi, in da 1600 gold, je lastnina kmetijske družbe, ker to je povračilo za izgubo ob francozkem gospodstvu na deželna denarnica od vlade Kranjskem, kakor tudi • V V isce povračila za to, kar je deželnega imetka vlada vzela v svojo posest. Ako prevdarimo silovite lanske in letošnje napadke na omenjene šole, podoba je — reče dr. Blei- udarci na učilnico ne padajo iz po- weis da vsi štenega namena. Na to poslanec Krommer srdito za- kiiče log izroči deželnemu odboru. y Deželni zbor je prf naj prvosednik govornika zavrne v red. Prvo- tem sklepu popolnoma prezrl §. 35 opravilnega reda. AI sednik pa ne stori tega, in brez opomina nadaljuje hvala, komur hvala gré! in zato ne smemo zamoíčati, dr. Bleiweis svoj nasvet: naj se naroči deželnemu da so Hermana podpirali veljavni možje, kakor: graški odboru, da se pogovori s kmetijsko družbo in potem knezoškof grof Attems, dr. vitez Wazer, dr. Rechbauer prihodnjemu deželnemu zboru nas vetuje, kako bi se na prof. dr. Schreiner, prof. Hlubek in še deželne s troske dala napraviti niža kmetijska ućil- ni sicer danes blažega svojega namena drugi. y y nica y Dosegel . w „ w , _ na videz kakoršna je na priliko v Grossau na dolenjem zmagan bode neprestrašen drugo pot stopil na borišce, Avstrijskem. Poslanec Zagorec, podpíraje nasvet in ker se je v zboru reklo, da se narod slovenski sam ni oglasil, ako mu je mar za ravnopravnost, treba po tem takem, da se na pravem mestu zdaj oglasite Slo- íweisov y poprime potem besedo in pravi dr. je podkovijska in kmetijska učilnica, v kterej se y da ljudje učijo delati, kranjski deželi potrebnejša od više realke. věnci in naznanite, da je Hermanova želja tudi vaša. Poslanec dr. Župan, ko vidi razkačenost zborovo, v c pa, ,,i>uv zapisne vnovic v Knjigo siovens&e svetuje, naj bode konec razgovora. Gosp. dr. Toman zgodovine novo rodoljubno delo Hermanovo, da se nje-hoče še govoriti, in pravi, da to bode sila, ako se mu govo ime ohrani v národu, njemu na čast, národu v prïd! Ve pa Novice" zapišite vnovič v knjigo slovenske hoće govoriti, in pravi, da to bode sila, ako se mu ne do voli beseda; ko pa sliši hrup, nas vetuje sam, naj , ako nasprotna stran neče slišati pa- nj emu na čast, národu v prid ! bode konec seje metne besede. Na to je bilo glasovanje o nasvetu gosp dr. Župana, naj bode konec razgovora, in nasvet je obveljal. Naposled je še poročevalec nekoliko opomnil o tem, kar sta govorila Krommer in dr. Bleiweis, in naj bode konec dr. Toman je Še enkrat zahteval seje, prvosednik pa je rekel, da sejo prekiniti je njegov posel, in poprej je treba glasovati o stroških, kolikor jih je nasvetoval denarstveni odsek. Glasovanje jih po- govo ime ohrani v národu Dezelni zbor goriski. Pretresanje nacrta tište postave, ki zadeva napravo deželne hranilnice (Sparkasse) je bilo po Rismondovem nasvetu za prihodnjo sejno dobo odloženo. Većina poslancev se je namreč bala stroškov, ki bi jih utegnila ta naprava deželi prizadeti, in ta strah neki je zmagal vse tehtne vzroke ter jasne in izvrstne razloge in odgovore dr. Doliaka, ki je bil, ker je on prvi to rec trdi in seja mine y ki je zopet bila očitna priča y da po taki poti ne pridemo nikamor. Res! žalostna se godi sprožil, poročevavec tistega odseka, ki je njegov nasvet in nacrt poprej presojal. — Na prošnjo občine batujske pred 40, oziroma 60 leti opravljena razde- Je bila v ze našim slovenskim šolam. Dezelni zbor Štajarski. Iz Gradca 22. aprila, -f Križec denem pred litev ondašnjih srenjskih zemljišc, zastran ktere so se bili nekteri srenjčanje pritožili, po nasvetu deželnega odbora (poročevavec Winkler) potrjena; to pa ne krati srenjčanom pašnih pravic, ko bi jih imeli; kar se tiče teh svoj dopis, da bote precej uganili, da vam imam nekaj pravic, veljá cesarski patent od 5. julija 1853. Poročilo deželnega odbora (poročevavec Doliak) zade- V se žalostnega povedati. Predlog vrlega poslanca po vsem vajoče izročitve glavnega zaloga za uboge, kterega Slovenskem dobro znanega M. Herman-a ^ zastran r a v- zmirom vlada oskrbuje in kteri bi se imel deželnemu nopravnosti slovenskega z nemškim jezikom namestovavstvu izročiti, zadevajoče nadalje razširjenje v u čil nic ah in uradnijah (kancelijah) po slo- bolnišča milosrčnih sester, oziroma, združenje moškega ven s k em Stajarskem je zopet šel „ad acta", to splaval je po Muri. Nasvetoval je bil namreč, seben odsek bolnišča ž njim, je prevzel po Gorjupovem nasvetu po- Je> da se ravnopravnost skoraj vresniči in izvoli mož od- y da ga popred pretrese. ObČini „ . . karminski se je dala oblast, prodati za 10.740 gold, ob- bornikov, ki bodo to reč prevzeli, preiskovali in pot ligacij, in dovolila dokládá na vino in pivo (bir) pokazali, ivaiw ui oc ua> ^cijo. aidjuagijti ojjv/xuxic*. v miw O itíl, Uit piaUtt SLIUSJ^tJ Zií* VUUUlUli ^Iiaptîljaiij t5 VUUtí^, izvrstno je podpíral gosp. Herman svoj predlog; ker pa ki ga mislijo narediti. Poročeval je Deperis. — Predlog kako se ta želja najlaglje spolnila. Jako za let da plača stroške za vodotok (napeljanje vode) vem, da bodo „Novice" ves govor o svojem casu pri- vladin zastran junca za pleme (bika) y se Je y kakor je občile, *) za danes le povem, da so bili dokazi njegovi deželni odbor nasvetoval (poroč. Pajer), s tem řešil, da jako tehtni in skozi in skozi resnični. Posebno dobro naj bi bila ta zadeva srenjam samim na voljo dana. je odbijal navadne fraze o kulturi. Tištim, ki v eno Pravila kmetijske šole, ki jih je zbor že lani pohvalil mer trdijo da se pride z nemščino po vsem svetu odgovoril, da národ ne potuje po ; Je svetu, ampak ostane so bile z nekterimi pogoji tudi na Dunaji potrjene. Letos je šlo torej v se za tište vladine pogoje, kteri so Ti pogoji le domá; domá pa ni Ňemčije, ne nemškega jezika, pa sicer že v splošnih postavah zapopadeni. al živo živo treba mu je v domaćem jeziku omike ; so bili po nasvetu odsekovem za pravila (statut) sprejeři kaj je pomagala Je rekel več ko stoletna germa- nizacija; narod je ostal vendar-le skozi in skozi slo-vensk (stockslovenisch.) — Predlog je bil pravičen, kar se tudi iz tega vidi, da se stvari ni moglo nič očitati ; vendar je bila večina za to, da se zavrže, mala večina, vendar tolika, da se Slovencem zopet niso spolnile želje. Poslanec H. Mulley, ki tukaj blizo to Dezelni zbor dalmatinski. Edini zbor deželni zbor avstrijski, ki je bil po c. k. vladi razpuščen, predno je dovršil svoje opra- sicer jako r------# - -----, pot hodi kakor kranjski poslanec Deschmann ko je predlanskem v državnem zboru bila debata o obveljavi slovenskega jezika, se je bil z zategnjenim glasom oprl na lanski sklep v ravno vila, bil je zbor v Zadru. Poslednja seja 5. t. m. bila je sila viharna ; pravda je bila o ravnopravnosti j e z i k o v deželnih ; slovanski poslanec K1 a i c jo je začel z obširnim govorom, v kterem je odkritosrčno želje Slova-nov izrekel in povedal, da so Slovani se porazumeli s tali- živeti, in da jansko stranko, s ktero hočejo v miru naj tej zadevi, kjer je bilo dežel- nemu odboru rečeno , da prošnje in pritožbe o tej řeči prejema in potem zboru pové kako in Vjvuiu XXA tíwvi U YO , J\aau XXX kaj. XOIU iv/v; pa deželnemu odboru in posebnemu odboru ob enem Isto reč zdaj vlada popolnoma dovrši zakon ravnopravnosti. Podpíral ga je krepko poslanec dr. Paulin o vic in terjal, naj dež. vlada nakreni na pravo pot, in slovanski narod jo bo hvalil in spoštoval. Govorili so še B a j a m o n t e > v prevdarek čudno in padel z dati njim y se Je večini poslancev poslanců Mulley-u in predlog zdelo je Filipi, Giljanovic in Ljubiša; odgovarjal je Roszner, povdarjaje, da dežel- , dasiravno je Herman po nasvetu viteza Wazerja svoj predlog premenil in sveto val, naj se tudi ta pred- vladni komisar baron nem zboru ne gré pravica pretresati vladnih del. Sílen * Se vé, da brž ko dobimo atenografični zapisnik. Vred. hrup je vladal v seji, ki je bila poslednja, kajti poslanci so dobili — na dompisma, da je konec zbora. Talijanski časnik „Nazionale", ki zastopa slovansko 138 - stran v Zadru, pravi, da važni vzroki politični so na-potili državno ministerstvo, da je Njih Veličanstvu na-svetovalo razpust sedanjega zbora, kteri ni nasprotoval ministerstvu, ampak je le oštro pretresal deželno vladno zađersko. Prav je — pravi „Nazionale", da se voli nov zbor, da se pokaže, ali bode deželna vlada v njem imela večo in prav trdno večino na svoji strani ali ne ; če ne, da se potem zadostuje pravilom ustavnim. Iz tega ozira misli „Nationale", je državno ministerstvo prav storilo, da še po drugem zboru izvé misli deželne. iz Prage 22. aprila. — ?. — Kaj delajo bratje Cehi? Napenjajo vse žile , da ne zaostanejo za omiko, ki jo zahtevajo sedanji časi. Strpljivo in dosledno sto-paje napravili so si že lepo Število narodnih šol in za-vodov vsake vrste. Pošiljali so in pošiljajo po 50 čas- nikov in veliko veliko zabavnih in podučnih knjig med narod ter ga vedno še izpodbujajo v dušni napredek, ki je bil, je, in bode vselej edina podlaga telesni blagosti. Ceski kmet, na kterega se opira moč českega naroda, slušal je može, ki so ga poclučevali v njegovem jeziku : začel je pametno kmetovati, stopil je v kmetijske družbe, in sicer take kmetijske družbe , kjer sta mnogokrat prvosednik in perovodja prosta, pa v gospodarstvu izvedena kmeta. Te družbe so imele tudi drugih nastopkov: začelo se je v njih novo življenje. Osnovali so kmetje v kakili 6 krajih društva med seboj , ki so sezidali na akcije cele cukrarnice, kjer bodo naprav-ljali cuker iz lastne pese. Le kmet sme stopiti v tako društvo, zato se izdajajo nizke akcije od 1000 do 50 zlatov. — Drugi dokaz, kako napreduje češki kmet, je to , da so začeli češki posestniki skupljati (skladati) raztresene kose svojega posestva, tako, da bodo imeli namesti po 15, 20 in morda še več drobtín en lep celek. Ze več kmetov je tako prestrojilo svoje polje, in da se ne kesajo te prenaredbe, pričajo dopisi v čeških no-vinah, kjer drugi pred drugim dokazujejo, komu da gré slava, da je prvi scelil svojo zemljo. „Novice" in knjižica „Zlata vas" so že do dobrega dokazale pametnost tacega scelenja ter ga priporočevale svojim čitateljem. Izkušnje, ktere so napravili Slovencem sorodni bratje Cehi , so popoinoma potrdile ono priporočbo in one nauke. Posnemajte tedaj Slovenci tudi o tem brate Cehe! — V českem deželnem zboru je bilo do zdaj še precej živo. Zanimiva je bila seja, ko je prišla letos zopet v pretres nepotrjena občinska postava, inž njo vprašanje: ima li biti izločeno iz občine veliko posestništvo? Gospodje veliki posestniki so se menda letos nadjali podpore národně stranke, ko so goreče govorili za izločbo. Narodna stranka bi si bila prikupila veliko pripomoć v svojih federalističnih in narodnih namerah, ako bi jim bila storila po volji (v zboru je kakih 65 velikoposestnikov) ; toda glasovala je v duhu naših časov, ki podirajo z mogočno roko za-staréle privilegije, — dokazala je svojo liberalnost! Gotovo ni se tako liberalno vedla nasprotna centralična stranka, kakor ste pokazale dve pozneje seji. Dokler traja (trpi) zbor, pravi zakon, je poslanec prost sodnega zasledovanja. Prigodi se, da dobi vrednik znanega li-beralnega lista „Politike" gosp. Skrejšovský, ki je tudi poslanec na zboru, razsodbo in obsodbo 3. instancije po tiskarni svoji pravai, ko še trpi zbor. On se brani sprejeti razsodbo, pa izreče drugi dan željo v zboru, naj zbornica sklene, da se mu ne srne izročiti obsodba, dokler bode trajal zbor. Al levica, ki se sicer rada delà liberalno, trdi: „razsodba v rokah ali ne, on je že obsojen (obsojen je na 50 gold, globe pa nič več), ne ' more več se pozivati na višo oblast, je izgubi 1 čast, in tacih ljudi ne smemo trpeti med seboj, ako se ne po-boljšajo", ter sklene z 86 glasi proti 83, prestop na dnevni red! Skrejšovský gré lepo domů, položi svoj mandat, to je, se odpové poslanstvu, in podere vsaj za zdaj tako precedencijo, ki si jo je zbornica sama sebi stvarila razlagaje paragraf sebi na škodo namesti na korist. — V drugi seji šel je govor za ravnopravnost českega in nemškega jezika po čeških nižih in srednjih šolah. Da ni češki jezik sposoben za^ kterokoli védo, tega ne trdé več, tudi ne, da nimajo Cehi še šolskih knjig. Al nemška omika, nemški vsevesoljni (!) jezik zahteva, ne le, da naj zná vsak izobraženejši člověk nemški (čemur se gotovo noben pameten ne bode upiral), ampak da naj bi menda vse srednje šole bile zopet nemške , in naj bi se Němci na Ceskem ne učili češki (!!), čeravno skušnje vsakdanje učé, da ne dobi člověk ne privatne, ne uradne službe, ako ne umé govoriti in pisati tudi Českega jezika. To ni tedaj narodni fanatizem, ni narodna prenapetost? Dozdaj se pa še nič sklenilo ni o šolskih zadevah; radovedni čakamo sklepa. Po izvrstnih govorih gosp. Thun-a, Riegr-a pa Brauner-a podali so crtež o šolah posebnemu odboru 15 udov, ki ima še nekoliko dni pretresati, kar je pretresalo in pretresalo celo naše stoletje, stoletje narodnih vzvišenih idej , kar so pretresali zlasti poslednje 4 leta Nemci in Slovani po knjigah in časnikih, kar povdarja ravno zdaj orožje na Dánskem. „Hic Rhodus!": liberalci nemške stranke. Vidili bodemo, na kteri strani je prenapetost, ktera stranka umeje biti pravična terjatvam dandanašnjega časa. — Ako vam še povem, da tù zdaj biva mnogo Po-iakov, — da je vojska danska zelo malo ljudstvu všeč, — da se vse giblje, da oslavi 3001etnico Shakespeare-vo ter da pokaže, je li se sme staviti slovanstvo že na ravno stopnjo dušné omike z druzimi evropskimi narodi, — da so slavili Srbje z druzimi Slovani vred slovansko crno mašo po obredu izhodne cerkve po neu-mrlem svojem narodovcu Vuku Karadžič-u Štefanovič-u, — pa da bode tukaj o sv. Jovanu Nepomuškem veliki shod vseh česko-moravskih pevskih slovanskih družeb, veste vsaj nekoliko iz zlate Prage. Iz Maribora 16. aprila. — s — V zadnji skupščini seje sklenilo, da napravi tukajšnja čitavnica letos poleti sopet veliko besedo. Ta sklep, mislim, ne bode samo našim zunanjim članom po godu, ampak prepričan sem, da ga z veseljem pozdravijo vsi rodoljubi v mestu in okolici, kterim je mar za napredek naš in jih je volja poleg trudnega delà v letu vsaj enkrat se udeležiti tudi naprav, kjer se vživajo duševni vžitki. Zares ker nimamo gledišč in koncertov, kako si vse to nadomestujemo inaci? Ali bomo roke križema držali ter hladnokrvno gledali, kako našinci pohajajo k tuji modrici, če se jim domača ničesa ne ponuja ? Bila bi pač prenapeta po-hlevnost in strašljivost, ako bi vsled onih, smemo reči, nepričakovanih in sjajnih učinkov, kakoršni so bili lani in predlani, ne porabili svojega upljiva v razširjenje narodne omike in zavesti. Zdrava in poštena misel je, da se duševni proizvodi in izdelki v pevstvu in be-sedništvu vsako leto narodu stavijo na izgled in na vžitek in ob enem je tudi koristno za proizvodnika in za ljudstvo. Pesem in beseda blaži ljudstvo in oblaženo ljudstvo sopet proizvodnika navdušuje k novim izdelkom. To je pot napredka; kdor pa ne napreduje, ta zaostaja, kedar drugi naprej hitijo. Te misli so morda čitavnico navdajale, da letos sopet svoje moči napne in združena z mocmi svoje okolice pripravlja za mesto in okolico veliko narodno besedo. Bog daj srečo! V Celji 22. aprila. Bile so tukaj 18. in 19. dne t. m. nove volitve za mestni odbor, in sicer, kakor sem zadnjič pisal, še na podlagi ces. patenta 17. marca 1849. Izmed 322 volivcev (med temi v 1. raz- 139 redu 117 uradnikov, učenikov, duhovnov in doktorjev) zehn Antragstellern das ihnen im §. 35 der L.-O. ein- se jih je samo 90 volitve udeležilo, kar ne pričuje ravno geràumte Recht der Vorberathung zu nehmen ; ist der obilo politične zrelosti tukajšnjih mestnjanov. Znamenito Landtag uberhaupt im Stande, Bestimmungen der Lan- ■ J" _ ^ v ■» À w - m * m « ai ■ fl ! Y ■ iW^r mw . ^ y^W pri tej volitvi je to, da polovica poprejšnjih odbornikov des ord nun g, der Ver fas sung, z u verletzen? ni vnovič izvoljena, da izmed uradnikov je samo v obče spoštovani in priljubljeni g. Stuhec, svetovavec pri c. k. Wir betrachten das , was da uber den Herman'schen und okrožni sodnii, v odbor prišei, in da naša dva deželna An trag hoffen, geschehen ist, als nuli und nichtig dass der Landtag Gelegenheit finden werde, poslanca, ki sta bila v poprejšnjem mestnem odboru diesen unvorsiphtigen Akt, von dem sich auch der tako rekoč voditelja, ništa ne enega glasu dobila. Odbor Schein der Animosita^ nicht trennen làsst, baldigst zu je danes gosp. Mathes-a hišnega posestnika m pi- var nicarj a ? za mestnega župana izvolil. Želimo, da bi neodvisni možjé, se skazali repariren mislil Tako sodi kakor bi si morebiti kdo y )) novi odborniki, previdni in ampak Politika" ali „Reform" ali „Ost und West" ) kakor smo ze rekli pravi „ mestni ocetje" , in da bi med dragim ne zabili „Grazer Zeitung a } sam v lad ni 7 časopis nove bolnišnice, spodnje realke in novega šolskega Iz Celja * * * Smartnu v rožni dolini poslopja. — Po prizadevanji gosp. grofa Mensdorfa poieg Celja, kjer je premili, 23. februarja umrli Drase bode tukaj kmali novo društvo ustanovilo z namenom, gotin Sim an dl nekaj časa za kaplana bil, se je, kot vse kmetiške in gospodarske pridelke hitro in po pravi v najpriležnišem kraji, 13. dné t. m. zbralo 17 du- ceni v denar spraviti. Društvo misli ta svoj blagi cilj hovnov iz bližnjih okolic in ljudstva toliko, da malokdaj in konec s tem doseči, da bode kupca, ki'blaga išče, ob nedeljah tako. Ginjenega srca opravljali smo v spo- ili ÍVVUV.^ O tulil ^l^J^s^Wy ui WlWj^U) XUVV^ - - d . ° O --- naravnost brez predkupcev in mešetarjev peljal do min in za dušni mir preblagega prodaj avca. V V^tUJl UUUC U1 UObVU Uli CI U S V UJ StJUtJZj, III J^voiukjuiii ivxxvlj.j^v/ lu Kjiwzjixj. UJ.V7 y KJLLLKJ maou ? JLVtui le-sèm bode vsak gospodar, ako je društvenik, naznanil, popeval njegov bratranec F. R. Marsiktera solza se je Celji bode društvo imelo svoj sedež, in poslušali pridigo in služili slovesno našega Č r n o Dragotina bilje, maso ktero Je kaj in po kteri ceni da ima to in uno na prodaj XV <\ j jV KJ XibUiX V^V/ilX KA.Í* 1UJUI l/V 1U UiiAVy J.1CAI , pa --------- ---------JL J------, — — ----------^^ * , U1U« J v bode tudi nekoliko blaga na ogled postavil. Če pridejo nemu domoljubu in marljivemu slovenskemu pisatelju v vtrnila umrlému prijatlu, učeniku dobrotljivemu, iskre - kupci, uuuu vcuiii i\um ďc uun LUH, Jil UUUU LUU1 VCU- w " uwuu v uhu ^nuiii k^iLlcxi vmetni, del biago vidili in njegovo ceno zvedili; potem pa, ako kako so ljubili ranjcega in v kakem spominu ga še bodo vedili kam se obrniti, in bodo tudi veči- spomin. Pokazali so s tem duhovniki in pridni Šmarčani jim je oboje po volji ? si blago naravnost naročili. vedno imajo. Razglasite drage „Novice" tudi ve to ža- , pa blago slovesnost; saj ste tudi ve Dragotina Društvo se bo imenovalo „sabotno društvo" (Sam- lostno stags-Verein), ker bo njegov odbor prvo saboto vsacega Simandl-na jedno čislale kot svojega pridnega dopip- postavite mu s tem mal spominek, kterega si je nika mesca svoj shod imel. Ali se bode brez magacinov dalo za dalje časa kaj koristnega in praktičnega vpe- on sam že postavil v vaših predalih s svojimi tako za- Ijati, ali bo to novo društvo, kakor uno v Mariboru za nimivimi in milimi „spomini." Vi duhovni bratje pa, prodajo štajarskega vina, kmali zamrlo, bode skušnja njegovi znanci in častivci blagovoljite prinašati male kazala; to pa je gotovo, da dobri njegovi namen je darove ali „Novicam" ali pa naravnost č. g. A. Sibalu pri Novi cerkvi poleg 0 elja, da se tudi gomila, pod kmetom zeló všee. V Celji 23. aprila. = Včerajšnj\ seja štajarskega ktero našDragotin počiva, ozaljša s — spominom ! deželnega zbora je bila za spodnje Stajarce in sploh iz €elja 25. apr. * 20. dne t. m. je pridši iz Ljub- za Slovence važna. Na dnevnem redu je bil namreč ljane nastopil novi riaš predsednik c. k. jokrožne sodnije gosp. Herman-ov predlog zastran ravnopravnosti Slo- Viktor žl. Vest svojo službo. Prav veseli smo vencev v učilnicah in uradnijah, in potem pred- ga, ker viditi je bistra glava, mirnega srca in priljuden gosp log dr. žl. Wazer-ja zastran naprave spodnje realke v vsem svojem obnašanji. Skusil je pa tudi mnogo po da v Ptujem. Drugi predlog je bil deželnemu odboru svetu slovanskem ter se prepričal, izročen, prvi se je pa prečudno izgubil. Druge be- služi dostojno svojemu cesarju in ljudstvu, oni uradnik ki sede ne vemo za njegovo žalostno osodo! cela debata o obeh predlogih zlo viharna Ker Je 7 m bila bodo vičen vsakemu narodu in ne vidi prenapetosti je pra 7 kj er gre „Novice" dotične govore gotovo kmali po štenografičnih zapiskih svojim bravcem prinesle, ne pišem danes na je pokončal danes 5 strojarij za ustavne pravice narodne. Dobro došel nam tedaj ! Iz Ter žica 25. apr. (Po telegramu.) Strašen ogenj 7 dalje o njih, pa tudi svoje misli ne razodevam o sklepu fužin in dvoje kmetijskih poslopij. Prošeka 22. aprila. J. N. šup za čreslo 7 dvoje deželnega zbora, povem le tedaj, kaj da današnji vladni list ..Grazer Zeitung" v listu 92. na strani 366. o tem Ker so ze slednje po- Novice" popisale slovesni odhod novega ce- J.1ĎL „ VJI čl & CI ZJCltULlg V llStU Oći. UU> »UČILU «JUU. U ICIll QJLCUlJjt; ^v^ioaiu v uoul wAiivyv* uv y sklepu piše pod nadpisom: „Aus demLandtage: Ueber sarja mejikanskega, ne bodem ponavljal tega iz sela Hermans Antrag wurde gestem unbegreiflicher Weise našega, ki je le majhne pol ure oddaljen od Miramara. zur Tagesordnung iibergegangen. Wir sagen u n b e- Al dodati moram to, da zgubili smo v njem pravega očeta, greiflicher Weise; denn wenn uns schon selbst die v cesarici pa milo mater ubozih, in čeravno jih je od- Animositát der Mehrheit des Landtages gegen Hermans peljala ladija čez jadransko morje v daljni svet, vendar friedenstorenden (sic!) Antrag begreiflich werden konnte, ostaneta v blagem spominu, ker nju milodarnost in pri- so war es uns nimmer erklárlich, wie der Landtag ljudnost proti vsacemu in v vseh okoliščinah nam je gegen Verfassung und Gesetz, gegen Landes- globoko v srce vcepljena. und Geschàftsordnung einen unterstiitzten Antrag Iz Ljubljane. untern Tisch werfen konnte, bevor derselbe noch einer pogreb prečastitega inful. dekána Ausschussberathung unterzogen worden war. nedeljo popoldne je bil slovesni Wie wir Karola Zorn-a, îd^je po" večletni~bolezni v 84. letu svoje starosti skleni! wissen, normirt §. 35 der L.-O., dass selbststándige An- svoje blago življenje. Premilostljivi knezoškof samí so trâge einzelner Mitglieder des Landtages „vorláufig ga spremili na pokopališče. V zgodovini ljublj. stolne derAusschussberathung unterzogen werden cerkve ostane na veke zapisano ime dobrotljivega go- mussen 7 und 12. der Geschàftsordnung setzt fest, spoda Zorna. wie ein solcher Antrag, wenn er unterstiitzt ist, formell Kdor ni v se vidil poslednje vrste Sattlerje- behandelt werden konne. Wie kommt nun der Landtag vega zemljovida (kosmorame), naj se podviza 7 dazu, uber einen noch nicht vorberathenen Antrag me- gré lepe ICU U^JUJULĆIL j XVi. Jill xxxjlcv vw.v*.*. ^ y " ritorisch zu entscheiden, resp. denselben zu besei- drugi prihodnji teden zapusti gospod Sattler s svojim tigen? 1st ein Landtagsbeschluss im Stande, den vier- zemljovidom Ljubljano in gré v Celovec. reci ogledat ki jih ima tudi ta vrsta da ker obleki s zastavo in svojo lastno izvirno muziko. Ker Iz Ljubljane. Nemila smrt je mestu našemu nenadoma vzela župana; gospod Mihael Ambroz je v pondeljek popoldne (25. dné t. m.) , po pre-jetih zakramentih za umirajoče, v Gospodu zaspal. ki mu Preteklo sredo ga je napadel mrtvoud , po Gdnevni budi bolezni končal življenje v 56. letu društvo v svojem programu prijazno vabi tudi ude čitavnice ljubljanske in ude tudi drugih čitavnic, da se ude-ležijo omenjenega izhoda, naznanjamo red njegov toliko več. ker je gotovo, da bodo radi tudi drugi iz Ljub- ...... - - sokola.'1 starosti njegove Le en glas je y da ranjki je bil bistra glava, polna mnogovrstnih znanosti; obilost skušinj, ki si jih je pridobil v pokliču svojem večleten političen uradnik po deželi, mu je dobro služila v njegovih sedanjih opravilih kot župan mestni in odbornik deželni, v kterih se je vseskozi vrsti mestnih žu- ljane in okolice prišli gledat prvi izlet „juznega Dnevni red tega izhoda je ta-le: Sokolovci se zberó do 6. ure zjutraj v svoji dvorani v Frelihovi hiši. tem gré odbor za izhode s zastavnikom in njegovim namestnikom v stanovališče načelnika po zastavo. Ko pride zastava v telovadnico, nagovori načelnik zbrane un obnašal nevtrudljivo delaven. panov mu zato ostane hvalen spomin. „Novice" kterim je ranjki z izurjenim svojim peresom brž iz začetka že dopisovavec, mu še posebno sokolovce , ter jim^ zastavo izroči. Natanko ob družba odide čez Siško in Dravlje do Švice. Tukaj ostane društvo pri zajtreku najdalje do 10. ure. Ko ob 11. uri na Dobrovo dospè, ide k sv. maši, ktera se bode nalašč za sokolovce brala. Po maši družba odide vijo ta spoménik na grob njegov civa ! Naj v miru Ločnikarju na Vic, kjer se ob 1. uri obed začne. Ob popoldne se začne beseda s telovadskimi prostimi i j — vajami. Program besede se 1. maja med pričujoče raz- ure bode ples za tište , kterih bode deli. Od veselil. Ob do Gospod dr. Maily in gosp. Thalmajner sta v a odide društvo v Ljubij ano. (Odprto vprašanje v Zagreb.) Gospodine přetekli teden prišla iz Bosne nazaj. Opravila sta o Pretner! Kako je to, da naročeni in že plaćani živinzdravilnih zadevali kar sta môgla : v t u r š k i h deželah se ne dá dosti storiti. ilVWIVl « JV tv y Vicv 11U/X JL J.JL £JL\J ^IClLaUl i^B ser" ne pride v roke svojim naročnikom? Prosimo, Tudi gosp. dr. Fuxa, primarja v naši bolnišnici odgovorite nam je poslavila dunajska družba zdravnikov s tem je izvolila svojega uda. ? da ga Ljubljanski naročniki. (Naznanilo Riharjevih pesem.) Željno pričakovani R i h a r j e v i napevi za pesmi Materi Med zvézdami" ; u Ti edina" Božji načast Ko zarja zjutraj se Slavnoznana rodoljuba iz Dalmacije gospoda J. razgrinja" itd. so že na svitlem. Na prodaj jih imata Sundičic in dr Pa v lin o vic sta přetekli teden, po- Riharjeva sestra v prejšnjem stanovanji in pa Leopold tovaje na svoj dom, se nekoliko časa raudila v Ljubljani. Kremžar. Včeraj je došlo v Ljubljano zaželeno „Žival-stvo za niže gimnazije in realke," ktero je po A. Po- kornu poslovenil Fr. E r j avec 7 realki v Zagrebu. Kdor učitelj na kralj. • v • visi se je nanj naročil pri gospod Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Deželni zbori, razun unidan imenovanih, še niso končali svojih obravnav. — Vdova Vuk-Stefano-Beseda (koncert)L ki jo je v četrtek napravila viceva je přejela od Nj. Veličanstva cesarja 1000 H. Po sklepu cesarskem se vojakom av-se zdaj bojuj ej o na Dánskem, šteje letos- Lesarji, naj se pri njeni og lasi. gospodičina Josipina H a a s ťi e 1 d o v a iz Celovca, bila je posebno mična od konca do kraja. řSe mlada gospo- pnpomoci strijskim, ki dičina Haas field o va se je skazala nadepolno umet- nje leto za dve službene leti. — Ogerski dvorni kan- igranje njeno je nježno in čisto ter celar grof Forgač je odpuščen iz svoje službe in na priča veliko telmično izurjenost, ktero smo občudevali mesto njegovo je postavljen ^ grof Herman Zichy nico na glasoviru; 1UUI > tUAllllVilV 1/JU1 JUllVOl/ j 1\IV1U O 111 V/ Y Wll IJLiCOtV J Ô J ^VOVaVlJ^U ^^iUl JLJL \J JL ni Ci 11 ZL-i 1 Vj II J ^ posebno pri Schulhofovih slovanskih melodijah; „pianis- namestnik velikega župana v Zelezni županii na Oger- simo a zna z „legato"' ze da J1 Je donela ziva Ni čuda tedaj prijazno s tem povrnila poslušavcem tako izrazovati, daje veselje, skem. Pravijo, da ta prememba pomeni to y da se fe- pohvala ; ktero i da Je e naposled bruarska ustava ima razširiti čez ogersko deželo in da v tem, česar ni opravil ne baron Vay ne grof Forgač, še igrala nam dvoje posebno milih slovenskih melodij. bode srečnejši grof Zichy. Skušnja bo kazala, ali bode Ljubeznjivo gostinjo je podpirala čitavnica s svojimi naj- tako ali ne. — Silen boj je bil za Dupelske šance; boljimi pevskimi in govorniškimi močmi. Pevski koi »u izvrstno pel Ipavčev „Kdo je mar-, in Je celó mlada naša zmagala je pruska armada in Dancem vzela te trd- • i i • i i * « i t f -tr- i ^ ^ • njave; al groza veliko krvi se je prelilo. Kralj pruski o Tinica ga jc spremljala tako iznajdeno inpogumno, da je po boji sam šei na bojišče in pohvalil armado se je vsak čudil. „Graničara" je gospodičina Ema kteri se govori, da udari celó v lutlandijo. 25. dne Tomanova deklamovala mojstersko. Kakor je ona t. m. se je imela v Londonu začeti konferencija o ganila srca vseh z deklamacijo milo, tako je gospá Leo- tej zadevi, al kako bo s to konferencijo, nihče ne ve poldina Gr eg o riče va s petjem Mayerbeerove ro- ker si bojo vlade zlo navskriž. Pravijo da cesar Na man ce iz spevoigre „Robert le Diable" nadušila vse poleon cika na to, da iz konferencije se izmota kon- ., rekoč: „Kongres poslušavce tako, da se je dvorana glasne pohvale tresla ko Je iz ko je odpéla, ki pa se je vnovic ponovila, ravno te spevoigre pela tako imenovano „rnilostno" arijo. Gospá L. Gregoričeva je gres, ki ga je a oklical nov. ali pa vojska." Ako dobi kongres, ne potřebuje vojske saj tako dolgo ne, dokler kongres trpi. 7 to je že znano nasa še zmiraj malik Garibaldi naroda, velikašev in pro- 1 , prima donna" v petji, ktero se ne odlikuje samo po stakov, bode menda kmali zapustil London, ker nek krásnem glasu, temuč tudi po izurjenosti umetniški. 7 la Je bila ta „beseda" cesar Napoieon pisano gleda toliko slavo njegovo Nad Moldavo in Vlahijo se vlečejo crni oblaki. Časnik bukureški „Romanu!" je razglasil pismo, v kte- Prihodnjo nedeljo, 1. maja, napravi tukajšnje girn- rem avstrijska vlada zahteva, da turška armada ob- Po vsem tem je tedaj očitno ena izmed naj zanimivejšili letošjnih, kakor smo gori rekli. sede to deželo ; od druge strani pa se sliši, daje ruska nastično društvo „juznega sokola" svoj prvi izhod. Izdalo je popis, kam da gré in kako da bode obhajalo to svojo vlada dala že generalu Kotzebue-u ukaz, da obsede slovesnost, pri kteri se bode prvikrat pokazalo v svoji lični Moldavo, ako bo treba. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jozef Blaznik v Ljubljani.